ZDA so v skladu z bučno napovedjo in predhodno obsežno okupacijo teritorija 28. 2. 2026 napadle Iran. Le en dan pred Trumpovim celo javno napovedanim zaključenim krogom pogajanj med državama do 1. marca. Aktivirala se je baje skrbno načrtovana vojaška operacija pod naslovom Epski bes. Epskemu besu asistira izraelska operacija Rjoveči lev. Dečki se spet šopirijo in bi bili absurdno komični, če ne bi že osiveli in prekosmati za otročje sebične vzgibe posedovali toliko vzvodov moči in povzročali svetu toliko škode.
Zakaj je bil prvi napad na iranski jedrski objekt predvsem ameriški resničnostni šov za nadaljnja “pogajanja”, sem junija lani že pisala. Brzinska teatralna operacija z obiljem repenčave propagande, ki jo je posredoval že pregovorno teatraličen Donald Trump in tulil, kako so uničili vse, kar naj bi Iran nevarnega za nuklearno varnostno okrepitev razvijal. Nič ni kazalo na tako bombastični opevan rezultat, ki ga je Iran upravičeno zanikal. V ubranitev časti je Iran hvaležno izstrelil nekaj petard proti ameriškemu vojaškemu oporišču v Katarju, kar je povzročilo ZDA manj škode, kot bi lahko povzročil razdejanje kakšen moj preambiciozen kuharski podvig. Nad Izrael so spustili nekaj raket z malo bolj oprijemljivimi učinki, a so hitro odnehali, da ne bi bili v Tel Avivu preveč vznemirjeni.
Podoben hitri scenarij se je odvil v Venezueli, kjer naj bi spet spremljali urnebesno hitro onesposobitev venezuelskih vojaških struktur z ugrabitvijo predsednika Madure. Akcija je sicer delovala, kot bi Maduro “napadalce” že več dni lenobno čakal v pižami, da ga odpeljejo na počitnice. Medtem oblast z nadomestno voditeljico ostaja v sedlu, sklenjenih pa je tudi že nekaj naftnih poslov z Izraelom. Delež navidezne zmage za eno stran in delež za drugo stran, da ne bi nobena stran odzvenela kot popolna poraženka. Vendar pa je ekonomska vojna v polnem teku in Kuba, ki ni bila za pogajalsko mizo, je na kolenih. Zdaj je predstava napada ZDA in Izraela na Iran še bolj bizarna. Svetovna javnost mora postajat vedno bolj debilna ob poslušanju poročanja o skrajno resnem geopolitičnem dogajanju, da bi sprejela sporočane navedbe brez mrščenja obrvi in občutka skrajnega podcenjevanja.
Že prvi dan aktualnega napada na Iran naj bi ob vnaprej napovedovanem cilju rušenja iranske oblasti in javno izpovedanem apetitu po umoru islamskega voditelja ajatole Alija Hameneja Izrael uspešno izvedel atentat na Hameneja. Ampak tako hitro izveden atentat sploh ni sam po sebi že ultimativno presenečenje. Najbolj bizaren del krvave anekdote se skriva v načinu. Razsuli so rezidenco ajatole. Tako preprosto je to. Če želite ugrabit ali ubit katerega koli voditelja katere koli države, morate le napovedat svojo namero, vključno s časom izvedbe, potem pa preprosto vkorakate v rezidenco poglavarja države in ga pač odpeljete kamor koli hočete. Če želite ubit zmeneta, pa ruknete bombo na stavbo, kjer tarča itak preživlja glavnino svojega življenja, in rešena stvar. Ob “pojasnilu”, da naj bi ob vseh opozorilih o bližajočem napadu na Iran in grožnjah z atentatom, ajatola mirno lenaril in klepetal z družinico v javno znani državni rezidenci, me rahlo mine veselje do spremljanja dogodkov in odmevov. Bedarije, o katerih mediji mirno poročajo brez kritične opombe, so prehude. Kot bi si vsi želeli bit malo trčeni, da bi svet politike izpadel bolj obvladljiv, razumljiv in manj odtujen od ljudstva, ki so mu namenjene vedno bolj bedaste propagandne pravljice.
Če bi bila iranska oblast tako abnormalno zabita, da kljub znanim izjemnim infiltracijam Mosada in Cie zgolj čaka na umor poglavarja države na znanem protokolarnem mestu, nas lahko le čudi, kako so se takšni bedaki, ki jih ne bi bilo možno prepričljivo uporabit niti za like v nobeni komični risanki za otroke, uspeli obdržat na oblasti toliko desetletij. Da vendarle ni niti približno tako hudo, bi bilo možno le po drugačnem scenariju. Ajatola Hamenej je bil že precej star (86 let), utrujen in bolan človek. Nazadnje se je v javnosti pojavil 31. januarja letos! Že ves mesec ga sicer ni bilo na spregled. Kdo bi vedel. Morda je vmes že umrl naravne smrti, dobro shranjen v rezidenci. Kot truplo, ki v politične namene čaka na pravi trenutek za uporabo. Za razglasitev nezaslišanega in neodpustljivega uboja simbola verske enotnosti in za zagon najbolj gorečih čustev, ki ljudstvo poenoti in okrepi v volji do odpora proti zunanjemu sovražniku. S tega vidika bi bil možen seveda tudi fatalističen “samomor” ajatole z umirjenim čakanjem na usodo za višji cilj obleganega naroda. Status mučenca je darilo in hkrati pomembno gorivo za pripravljenost Irana na boj. Oboje je zgolj moje ugibanje v iskanju prašnega delca kakršne koli osnovne logike, ki v poročanju o dogajanju na terenu pač ne obstaja!
Dovolj bizarno je že to, da ZDA in Izrael razne iranske vojne eminence, vladne figure in družinske člane ubijajo precej lažje kot muhe na steni. A to si še lahko razlagamo z izjemnim sodelovanjem in globoko podkupovalno infiltracijo Mosada in Cie v iranske strukture. Preveč enostavna ugrabitev poglavarja države pa je lahko le stvar pogajanj med državami, napovedan absurdno enostaven atentat pa stvar odlične iranske intrige z višjim političnim ciljem od ohranjanja že dolgo na tak ali drugačen način disfunkcionalne figure, ki čaka na naslednika. Bašarja al Asada z družino so Rusi zlahka odpeljali na varno, ker je bil očitno možen predhoden izpogajan dogovor o iluzionistično neopaznem pobegu z letalom. Predstava z razgrajajočo bando islamskih teroristov, ki s silno gorečo napadalno močjo presenetijo na kopnem državno vojsko in obveščevalne službe ter čez noč nadvladajo Sirijo, so lahko le bajke za ne ravno brihtne otroke. Podobno velja za skrajno podcenjujočo pripovedko o nekih bradatih talibanih v šlapah, ki bojda premagajo ZDA v Afganistanu in si celo postrežejo z ameriško vojaško opremo, kot bi prišli na pogostitev v vaško menzo, medtem ko predsednik države odpeketa s kufri denarja nekam na varno in nihče več ne razpravlja o tej nepomembni podrobnosti. Vsak hollywooodski režiser najbolj bedne akcijske produkcije za otopele kokičarje se potrudi občinstvu servirat manj luknjaste in žaljivo neprepričljive scenarije.
Iran je zaenkrat relativno presenetil javnost z učinkovitimi napadi na zalivske države, ki so s pohlepom in posledičnim sodelovanjem z ZDA v ekonomskih zločinih tudi prodane gostiteljice ameriškim vojaškim oporiščem. Še posebej šokirani so bili prenekateri turisti v Dubaju, ki sicer predstavlja lovišče na denar najbolj plitkih, kulturno praznih in banalnih Zahodnjakov (od začetka so se zgrinjali v prestolnico kičastih stolpnic, zlata in materialističnega brezdušja predvsem Britanci). Predvsem pa služi pralnici denarja in bolj ali precej manj legalnemu tovorjenju zlata. Ni nenavadno, da se tudi v Epsteinovih dokumentih pojavlja dubajska poslovna figura, kakršne se sicer v diktaturi kapitala promovira za vzvišen pojem uspeha. Sultan Ahmed bin Sulajem, ki je zaradi zgolj delnih razkritij v Epsteinovih dokumentih odstopil z vrha položaja pristaniške multinacionalke DP World, da bi se lahko v miru naprej posvečal najbolj donosnim poslom v svetu preprodaje orožja, zlata, krvavih diamantov, gradbenih poslov, transportu in seveda prostituciji! Izjemni muslimanski verniki se tudi v muslimanskem svetu praznega obilja vedno zavihtijo na vrhove položajev moči in sodelujejo z Zahodom v najbolj grešnih verzijah načina življenja in prioritet, kar jih premore zločinska domišljija. Sultan Ahmed bin Sulajem se v Epsteinovih izmenjavah e-pošte izreka tudi o odličnem videu, ki naj bi vsebovalo mučenje (“torture video”). Preiskave o čemer koli ni od nikoder.
ZDA je s svojim zločinskim režimom, mentaliteto in ideologijo uspelo dodobra zdesetkat tudi Bližnji vzhod. Z najbolj primitivnim in prastarim pristopom “hudiča”, ki pač podkupuje in zvablja v past vsebinsko prazne in zlahka prodane duše med najhujšimi grešniki nebesnega svoda. To so pohlepneži. Enako taktiko je uporabljal seveda tudi veliki poslovnež, vohun, filantrop, investitor in dobrodelni financer projektov v znanosti Jeffrey Epstein. Zgolj eden izmed mnogih pojmov uspeha v diktaturi kapitala, nikakor obsojen kriminalec posebnega značaja. Le še en pojem uspeha, ki je tragično končal le zato, ker so se ga uspešni lobiji (beri: tolpe največjih kriminalcev na svetu) v nastali krizi lažnega ugleda pač znebili, da bi njegov požrešen, radoživ in razuzdan gobec ostal nem in bi se ostali premožni primitivci lahko za(je)bavali z nami še naprej.
Savdska Arabija je že pokazala svoj pravi obraz in oportunistično izrazila javno ogorčenje in grožnje Iranu zaradi napadov na njihove svete trdnjave kapitala in zasužnjevanja, češ da prekleti Iran vleče njihove države v vojno. Ne prekleti Izrael in ne preklete ZDA s Trumpom na čelu, ki ima seveda tudi zasebno veliko izjemnih družinskih poslov s Savdsko Arabijo in Katarjem. Kot vsi najbolj odlični biznismeni v ZDA. Pojmi kariernega in poslovnega uspeha!!!
Iran je zmetal v smer zalivskih držav nekaj petard, ki so celo ustavile proizvodnjo plina, oplazile nekaj stavb in letališč. Sicer pa zaenkrat še vedno raje grozi in grozi, da nas čaka apokalipsa z orožjem, kakršnega ne pomnimo. Odvija se merjenje mišic v slogu igranja pokra, ko soigralci tudi z blefom preizkušajo meje in drznost drugih soigralcev. Kako krizna je geopolitična situacija, priča eskalacija igre na vse ali nič. Koliko ekonomske in vojaške moči realno premorejo ZDA, Kitajska in Rusija v boju za interesna območja in stabilnost. Koliko lahko pomagajo zavezniškim državam in koliko ne. Izrael se zaveda, da je za svoje genocidne interese, širjenje teritorija in vzpostavljanja novih dobičkonosnih trgovskih poti obračun z Iranom možen zdaj ali nikoli. Zdaj je Iran oslabljen tako, kot pred padcem Sirije in zdesetkanim Hezbolahom še ni bil. Če Izrael zamudi priložnost, Netanjahu nove priložnosti za časa svojega življenja doživel skoraj zagotovo ne bo. Enako se zavedajo ZDA, ki so pod absolutnim vplivom premožnih judovskih lobijev in korporacij in ki so skupaj z Veliko Britanijo z ustanovitvijo države Izrael ustvarili svoje najmočnejše vojaško in logistično oporišče na Bližnjem vzhodu. Politika v odnosu do Irana je enotna geostrateška politika starih jastrebov Bele hiše in CIE, republikancev in demokratov. Ni zgolj Trumpova modna muha. Že Joe Biden je možen napad na Iran v roku enega leta napovedal par tednov pred koncem svojega mandata. Že leta 2015, ko je bila v zmago na predsedniških volitvah še prepričana znana ameriška vojna, ekonomska in moralna zločinka Hillary Clinton, je zavzeto napovedovala vojni obračun z Iranom, ki predstavlja ključno grožnjo ameriškim interesom (beri: pravno nelegalnim in moralno sprevrženim lopovščinam) na Bližnjem vzhodu.
Donald Trump spet upa, da bo vojaška operacija ostala zgolj krajša operacija besa z uspešnim epskim opustošenjem. In da bo pomlad cvetoča za ZDA. Koliko so takšna predvidevanja in upi uresničljivi, je odvisno od uspeha pogajanj o delitvi interesnih sfer v ozadju z ostalimi velesilami, med katere seveda ne spada potuhnjena, oportunistična, šleparska in hlapčevska kulturno uničena Evropska unija. Sicer bo vojna predolga in zaskrbljujoča za Trumpov plitek okus.
Trumpovi propagandni pozivi iranskemu ljudstvu, kako jim ZDA pomagajo in jih osvobajajo, da bi državo prijeli v svoje roke in si izbrali oblast, so seveda v perverzni zlaganosti skrajno neokusni. Ampak to ni nič novega. Bolj je neverjetno, kako neizvirne so ZDA s svojimi zlizanimi puhlicami za rajo, ki ostaja v suženjstvo zakleta in se prička, katerega pajaca od podtaknjencev diktature kapitala bodo naslednjič volili. Z enakimi puhlicami in lopovščinami so pospremili v svoje taborišče na prostem tudi nas, državljane domnevno osamosvojene Slovenije. Še dobro, da ne premoremo vsaj nobenih posebnih rudnih bogastev ali celo nafte in plina, ker bi že krvaveli v žveplenem smrdljivem blatu. Zaenkrat ostajamo le brez stanovanj v državni lasti, brez bank v lasti, brez strateških podjetij, brez stabilne javne sfere, brez letalskega prevoznika, brez kulturnega ponosa, brez karakterja, brez obraza in brez gat. A zaenkrat vsaj krvavimo še ne. Še. Imamo pa polno vsiljevanih tranzicijskih dobičkarjev, ki se s svojim podmladkom drenja za funkcijo hlapčevanja v parlamentu in v vladi, in imamo seveda morje lažnih nevladnih organizacij, ki vsebujejo plačan kader totalno nerazgledanih in za službo ali nezaslužno kariero hvaležnih bleferjev, ki služijo interesom tujega okupatorja.
Najbolj trenutno slavna, medijsko podprta iz tujine obilno financirana “nevladna” organizacija v Sloveniji je trenutno Inštitut 8. marec z zaupanja vredno, pridno in hvaležno Niko Kovač na čelu, ki o politiki ali zgodovini nima pojma o pojmu, pridno pa razpečuje z mlado nerazgledano ekipco predložene pamflete in služi preusmerjanju pozornosti na benigne kampanje v imenu zlorabljanja feminizma in drugih identitetnih politik. Nevladnih organizacij v službi tujih interesov imamo v Sloveniji sicer več od smeti, a niso tako zelo odvisne od medijske asistence. Nika Kovač, učenka Obamove podružnice urjenja naivnih in pohlepnih mladih kadrov za ameriške interese, se mora klanjat in zahvaljevat za podporo tudi vojni zločinki Hillary Clinton, saj je članica in prejemnica nagrade Vital Voices. Organizacijo sta ustanovili Hillary Clinton in še hujša pokojna vojna zločinka predvsem na področju Iraka Madeline Albright. Za brkljanje prejemajo obilna sponzorstva, končni cilj je pa vedno služenje globalistični hegemoniji za razgrajanje po državah, ki se borijo za suverenost. Sprožanje planiranih demonstracij ali celo državnih udarov. Takšna organizacija je tudi D-Hub, ki jo vodi Nika Kovač, a raje ne promovira, in je nagrajena z večmilijonskimi sredstvi. Cilj so zlizane floskule o širjenju demokracije in boju proti avtoritarnim oblastem po svetu.
Tudi Iran je ena izmed držav, ki se ji dogaja periodično razgrajanje tovrstnih organizacij in krožkov. Poanta zlorabe naivnosti življa je pa seveda v tem, da ni na voljo nikakršnega sila socialnega altruističnega programa in plana za prevzem oblasti iz ljudstva, ampak gre vedno le za rušenje oblasti, ker je v napoto zunanjemu okupatorju. Psevdofeministke, ki se prodajo zunanjemu okupatorju, se baje borijo za pravice žensk v lastni državi. Neokusno in nesprejemljivo. Način je vse! Zunanji okupator nastavi svojo marionetno oblast po svoji volji na čelo države, plačani polpismeni razgrajači z meglo prostovoljnih naivnih privržencev po ulicah pa se po uspešno opravljenem delu pač do nadaljnjega poniglavo potuhnejo.
Iran je sicer leta 1953 izvolil socialističnega predsednika Mohameda Mosadeka, ki je pristajal na sekularno državo. Podobno kot zdaj že zrušen Asad v Siriji, ki so ga za razliko od aktualne nastavljene oblasti islamskih teroristov Zahodni prodani mediji pridno demonizirali. Seveda je Mosadek nacionaliziral nafto in izrinil British Petroleum od privatiziranega korita plenjenja in legalizirane kraje. Britanska obveščevalna služba MI6 in CIA sta predvidljivo izpeljali državni udar in premalo opremljen Mosadek za boj je padel. ZDA in VB nastavita na oblast diktatorja, šaha Mohameda Rezo Pahlavija, ki igra po pravilih diktature kapitala in prodaja lasten narod interesom tujega okupatorja. Prav ameriška in britanska marionetna oblast skubi in spravlja Irance v obup. Naslonijo se na edino močno skupno vrednoto v religiji proti vsiljivim in roparskim brezbožnikom od zunaj. Naslonijo se na edinega možnega odrešenika, ki obeta dovolj volje in moči za trajnejši odpor. Izbruhne islamska revolucija. Tako pride leta 1979 na oblast Ruholah Homeini, po njegovi smrti leta 1989 pa Ali Hamenej. ZDA se maščujejo z vojnimi intrigami in sprožijo dolgoletno vojno med Iranom in Irakom. Kooperativni Sadam Husein, ki ga oborožujejo ZDA za vojno z Iranom, kasneje bedno konča. Kot bedno konča vsak, ki se kdaj proda interesom mafijske ZDA, ki najmanj na svetu spoštuje svoje kupljene hlapce.
In zdaj ZDA brez sramu Iranu ponujajo celo sina Pahlavija, ki biva v ZDA in se sam ponuja za nadaljevanje, kar je zasral že njegov oče, vsaj za prehodno vodenje Irana. Malo verjetno je, da bi bil Pahlavi sprejet od politično in ideološko razklanega ljudstva, čeprav živ zgodovinski spomin pri novih generacijah ne obstaja. ZDA, VB in potuhnjena EU so Iran do zdaj že ekonomsko zlomile s pregovornim ekonomskim terorizmom, kar imenujejo ekonomske sankcije, ki jih izvajajo povsem mafijsko svojevoljno nad državami, ki nočejo poslovat po diktatu za največji profit hegemonije, skupaj s priležnicami, ki hlastajo za drobtinami. V vsakem primeru bi ob dokončnem porazu Irana ZDA nastavile marionetni režim. To ZDA imenujejo svobodna volja in izbor ljudstva.
Gaza je pomorjena in pokošena in pripravljena na biznis korporacij, Iran kot edina velika država z adutom Hormuške ožine v rokavu, ki se upira pokoritvi interesom ZDA in Izraela, pa se baje še bori. Izrael je že z uvodnimi napadi v slogu Gaze zbombardiral dekliško šolo in pobil več kot sto otrok. Izrael hladnokrvno cilja tudi otroke in s tem omejuje bodočo plodno demografsko sliko islamskih tarčnih držav. Koliko realne moči in volje za boj Iran še premore, ni povsem razvidno. Zaenkrat z adutom ubitega mučeniškega islamskega simbola verske skupnosti predvsem krepi sentiment in voljo privržencev za boj. Na terenu pa posebnih dokazov o sposobnosti obrambe in izvajanju resnih napadov zaenkrat še ni, kar ne pomeni, da jih tudi ne bo. In žal ne vemo, kakšni dogovori se med velesilami v možen izogib 3. svetovni vojni odvijajo v ozadju.
Preveč skakanja od teme do teme (i8 marec, Iran, in še več), nepovezano.
Z velikim pričakovanjem sem čaka na Vaš odziv na razmere, dobil “raztrešeno” analizo nečesa!
It’s called flooding the zone.
Flooding the zone.
Vsi imperiji propadejo in tudo ta bo! Gniloba ga razjeda od znotraj in kot vedno najbolj zaudarja pri glavi. Vazali tonejo z njim v moralno blato. Rubio bi se šel anti-dekolonizacijo, evropejčki pa mu ploskajo…
Smrt imperijem, svoboda narodom!
In če pomislim, kako so nekateri politični analitiki razglašali Kamalo za krvoločnejšo, takorekoč trapo, mestoma celo intelektualno inferiornejšo od Trumpa.
In kako pljuvali “prodane” “dominantne” “demokratske” medije, ki so opisovali točno take zaplete, kateri se v zadnjih 14 mesecih dogajajo.
In s kakšnim vznemirjenjem opisovali Trumpov kabinet, pa kako v zvezde kovali Muskov (takrat še ne tako imenovani) DOGE.
In seveda redno dodajali disclaimerje v obliki “vendarle pa; saj vsi vemo, kakšen je Trump in kakšne so ZDA, ane, in lahko nas z marsičem preseneti”.
Očitno za položaj političnega analitika ne rabiš kdaj tud česa trofit, pomembno je, da čimveč stlačiš v eno kolumno in se zasiguraš za vse možne razplete:)
Kamala je trapa. Milo rečeno. Dumb as a box of rocks. Zabita, ko deska, če misli, da se lahko pogajaš z režimi, ki nas v resnici po doktrini Islama sovražijo. To ne pomeni, da sem za Trumpa. Nisem za nikogar. Vse skupaj je zelo dobro izpeljano. V ospredju ali na površju je pravični namen, odstranitev zlobnega diktatorja, ki je financiral terorizem po vsem svetu, pobijal lastno ljudstvo, dovoljeval posilstva in pretepanje žensk ter še marsikaj bolj zlobnega (pedofilija). Pod površjem, v ozadju pa zlobna agenda velikih. Povedano preprosto, volk v ovčji preobleki.
A s tem opisom zlobnega režima imate seveda v mislih ZDA? Niti pomislit nočem, da bi govorili o Iranu, brez refleksije o tem, v kakšni Onlyfans greznici pa mi živimo. Direkt iz Epsteinovih dokumentov, vključno s pedofilijo. RKC je pa itak meka pedofilije, mar ne. In pomislite, da verni Iranci v soseščini prenašajo še plitek Dubaj, kjer šiba še posebej odvratna prostitucija. Sramota za muslimanski svet. Ampak tako je, ko vdre na teren Zahodni kapital s prazno in nekulturno mentaliteto diktature kapitala.
Vi po vseh letih še vedno verjamete, da je pomembno, kdo sedi na čelu ZDA? Pa saj je vsakemu otroku jasno, da njihovo politiko vodijo lobiji. V današnjem primeru izraelski, pri predhodniku orožarski. Lahko se sprehodimo še nekoliko nazaj v preteklost in bomo vsakič ugotovili, da je ameriški predsednik le avatar interesov, ki ga šofirajo. Pri Kamali bi dobili isto sranje v drugem pakovanju, pospremljeno z nekaj več bele zobne sklenine in prazne ritolizniške retorike. Je Obama zaprl Guantanamo in zakaj ne?
Uf, zelo obširno pisanje. V poplavi vsakodnevnih informacij na internetu je težko vse prebrati. Pa vendar kratek komentar:
“Koliko realne moči in volje za boj Iran še premore, ni povsem razvidno.”
Res mi je zanimivo, da kot ženska avtorka navijate za islamski iranski režim. Pa kaj vam je levo usmerjenim ženskam? Resno me zanima. Razumel bi, če bi iran bil sekularen kot Slovenija. Tako pa… naivno in neumno. Zelo naivno in še bolj neumno. Kot bi navijala za inkvizicijo temnega veka. Očitno ste ženske tako razočarane nad mehkužnimi liberalnimi Zahodnimi moškimi, da si podzavestno želite eno muslimansko pošast, da vas tepe vsak dan, zavite v burko ali ne vem kako drugače si naj razlagam to vaše klečeplažništvo pred islamskim režimom Irana. Z vidika psihologije je znano, da imate ženske fantazijo negativca. Moški imamo fantazijo heroja/junaka, ženske pa imate fantazijo negativca/zlobneža pred katerim vas naivni heroj, idiot na belem konju hoče rešiti. Potem je bolje, da vas moški prepustimo tem negativcem, da boste dobile lekcijo, ki je ne boste pozabile…če boste preživele. Na nekem sprevrženem nivoju Sence (Jung) boste celo srečne, ko boste dobile batine vsak dan. Srečne v islamskem režimu, zavite v burko, da se ne bodo videle vaše modrice in solze. En del naše Biti je samodestruktiven. Ampak to je tema psihologije.
“Smrt imperijem, svoboda narodom!”
Je islamski režim svoboda narodov? Res, Simona? Resno? Očitno morate izkusiti to kar so prenašale iranske ženske s strani islamskega režima. Tiste pretepene, (skupinsko) posiljene in pomorjene. Bi potem rad bral vaše mnenje na tem blogu. Pisati iz nekega udobnega naslonjača na Zahodu, v zaenkrat še kolikor toliko svobodni in mirni Sloveniji. Vaša predpostavka je ZDA in Izrael sta zlobna, islamski iranski režim je dober. Tudi islamska Savdska arabija je zlobna pišete, ampak islamski Iran je pa dober zato, ker ga tolčeta ZDA in Izrael. Tu ni dobrih igralcev. Še najmanj islamski režim. Tu se enostavno gre za zakon močnejšega med zlobnimi igralci. Postavljati se na katerokoli stran je iluzija.
Ko smo že pri režimih … Ne pozabimo, da je Izrael parlamentarna, ustavna demokracija, v kateri imajo ženske tako na papirju kot v praksi zagotovljenih več pravic kot v Iranu. Jasno, če le niso Palestinke. Za njih v tej demokraciji ni prostora. Vemo, odkod izvira radikalizacija iranske politike in kdo ji je dajal pospeška, povsem brez madeža tukaj “zahodnjaki” nis(m)o, pa če bi še tako radi izpadli moralno čisti in razsvetljeni.
O islamskih ženskah Trump ni niti za trenutek pomislil, razen v retorične govoru, ko je nagovarjal narod, naj zavrže “stari” režim. Na moralo in dobrobit naroda še pomislil ni, reševal je hegemknijo Izraela, zločinskega seveda, in sebe, ker skupaj z njimi gradi novo diktaturo moči in samo moči. Simona je to odlično izpeljala, zamerim ji le, da pretirava pri kritiki slo nevladnih organizacij pa čeprav je to obrobna zadeva.
Ne navijam za islamski režim, s katerim nimam kulturno in identitetno nič, navijam pa za državo s svojo zgodovino, kulturo in religijo, ki in ker jo terorizira in zdaj še bombardira ogabna Zahodna diktatorska država. O genocidnem Izraelu pa itak nima smisla izgubljat besed. Pojma nimam, s kakšno pravico neki pa vi sodite o tuji državi s tujo kulturo, o kateri v resnci ne veste nič. Še najmanj o perzijski civilizaciji, zgodovini in kulturi. Tudi aktualni islamski režim v Iranu je na oblasti točno zaradi predhodnega terorja in kraje iranske nafte od VB in ZDA. O tem tudi očitno ne veste nič. Pojma pa nimam, od kod neki vam ideja, da bi bila jaz lahko takšna trapa, da bi podpirala zlorabo feminizma za interese nekega lopovskega okupatorja!! Tiste feministične organizacije v Iranu, ki so organizirano delovale, so bile namreč financirane iz Zahoda, konkretno od okupatorja. Kot Inštitut 8. marec. Če bodo celo zdaj razgrajale, ko naj bi vsem opozicijskim plačancem podal Netanjahu navodilo za pravi trenutek, se bodo zapisale v zgodovino kot ogabne kolaborantske prasice, ne pa feministke. V nobenem primeru ne more bit opravičljivo paktiranje z okupatorjem, ki bombardira in krade tvoj narod! Tako pač ne gre. V Iranu se očitno premalo žensk zoperstavlja režimu, ker so pač verne muslimanke. Sicer se ne bi prodajale Zahodnemu okupatorju. Okupator in lopov nikoli ni pomoč!
Osebno razumem le pomoč, ampak pomoč ni teror nad tujo državo zaradi kraje!!! ZDA so barbarski lopovi. Zdaj deklarirani in pofočkani. Kavbojci. Še vedno. Izvajalci in podporniki genocidov. Lopovi! To je vse. In ne, ne morejo ZDA blejat o podpori feminizmu. Se utapljajo v prostituciji in pedofiliji, vse do globine RKC, poleg tega so v Afganistanu inštalirali talibane, v Siriji pa Alkaido na oblast. Fučka se tem barbarom za pravice žensk. Le prostitutke različnih uporabnih vrst poznajo. Žal.
In ja, ZDA in Izrael sta zlobna. Čisto zlo. Islamski režim pa ni režim moje kulture in države. In vedno bi in tudi sem nasprotovala krepitvi islamizma v naši kulturi! Na primer kretenizmom o dopustnosti nošenja burk v naši družbi in podobne nebuloze. Osebno bi se vedno borila tudi proti verski diktaturi v svoji državi in znotraj svoje kulture. V tuje kulture in države pa se nimamo pravice vtikat!!! Kdo pa so ZDA, da si to drznejo. To počne svojat! Drhal brez kulture, kar ZDA tudi so. Priseljenska genocidna tvorba brez kulture. Hamburger. Moj feminizem pa pač ni le fast food.
Vsi, ki imate toliko za povedati čez ta “hudoben in zločinski” režim v Iranu se najprej vprašajte, kakšen pa je režim v npr. Savdski Arabiji, kako pa je tam s človekovimi pravicami, pa s pravicami žensk. Še slabše, še veliko slabše, pa se nihče ne bo namenil rušiti tamkajšnjega režima., ki svoje kritike brez problema ubije, razkosa in raztopi v kislini.
Iranke so izjemne. Pred časom sem prebral podatek, da so Iranke celo precej bolj izobražene (tako pismenost kot višja izobrazba) kot iranski moški, in to povsod, tudi v znanosti in tehnologiji. Tudi iz mnogih potopisnih dokumentarcev je hitro razvidno, kako zelo so razgledane, radovedne, zgovorne. Izjemno gajstne babnice.
Hamnei je sicer eksplicitno poudarjal enakopravnost moških in žensk, ampak v teokracijah so taki govori pač bolj lepe besede.
Najbrž nihče ne more trditi, da niso Iranke prav nič zatirane/izkoriščane zaradi svojega spola, ampak v SAR so pa ženske pravzaprav šele od nedavnega dobile status vsaj malo višji od krave v hlevu, recimo, da so zdaj spoštovane in upoštevane nekje v rangu domačih hišnih živali. Kdor živi v turističnih krajih, lahko to tudi v živo opazuje, ko pridejo obiskovalci iz tistih koncev.
Pa v Afganistanu, kar so zakuhale ZDA. Da ne omenjam s pomočjo ZDA inštalirane alkaide v Siriji. Meka za ženske. Ampak pač … Treba je ogabno zlorabljat psevdofeminizem za interese okupatorja le v državah, ki so tarče okupatorja. Temu okupotorju se seveda fučka za pravice žensk, radi pa podkupujejo tudi trape, da delajo za njih proti lastnemu narodu. Odvratno.
Ne bom podrobneje analiziral tokratnega zapisa, niti se za to ne čutim poklicanega, mogoče le opazka, da med mnogimi genialnimi zapisi Simone, tale pač ne blesti 🙂
Kar se tiče Irana, je med vsaj 30-timi stvarmi, ki sem si jih prebral ali pogledal, tale tista, s katero se najbolj strinjam:
https://www.facebook.com/erazem.b.pintar/posts/pfbid0P5n7xs85ad7eGASLtiHHTYG6TWX5tuxVSZdprjovK6rSK5H4XCoK52f56qv1DmgQl
Saj ni treba podrobneje analizirat, bi pa moral navest vsaj en ušiv konkreten argument za obtožbo, če se ti že ljubi oglasit. Ker nisi, je tvoja tožba zavrnjena kot navadna objestnost, ker nimam na kaj replicirat. Tako pač to gre. Namesto tega si izrabil mojo platformo za reklamo dveh komentatorjev, tako da lahko le sklepam, kaj ti ne paše. Premalo propagande. Menda veš, da sta Ritter in Galloway propagandista in upam, da mi ni treba posebej zapisat, čigava??? Saj nimam nič proti njima, ker je prav, da se drenjajo v etru propagandisti vseh držav sveta. Noben stroj ne more naštancat skozi medije več letakov od ameriške mašinerije, tako da okej. Definitivno pa ne moreta bit niti Galloway niti Ritter resna referenca. Najprej zato, ker se preveč predvidljivo ponavljata, nadalje pa zato, ker se hitro navijaško zelo motita. Kot vsi propagandisti. Seveda povesta pa tudi precej resnic in dejstev, ki jih Zahodna propaganda s svojimi lažmi in nakladanji zamolčuje. Vendar zdaj vse to že vemo. Ruski piarovci so bili bolj dragoceni na začetku vojne, ko je padla cenzura nad Rusijo. Zdaj pa … Analiz pa onadva delata. Oba grmita pač navijaške tekste za svoje moštvo. To pa mene ne zanima. Ravno zato, ker me zanimajo resne analize.