Letos zavoljo zavlačevanja iz preteklosti izbira projektov ni bila majhna, niti ni bila slaba. Nabralo se je precej celovečercev, razplet njihove usode pa je bil odvisen od treh oseb v žiriji. Delno še od drugih treh oseb, kar se tiče nagrade Društva slovenskih filmskih kritikov (???) in deloma od glasovanja občinstva, ki so sedeli v času projekcije, vključno z ekipo predvajanega filma, v dvorani na večer predvajanja. Žirijo so sestavljali Peter Zobec, Martin Blainey in Andreas Stroehl. Če bi bila režiserka kakšnega od tekmovalnih filmov, bi se resno vprašala, čemu sedita v žiriji dva tuja člana in samo en slovenski. Vprašala bi se tudi resno, kdo sta tuja žiranta in po kakšnem ključu sta izbrana. Konec koncev tudi, zakaj ravno Peter Zobec. Obrazlago prosim. Zanimivo bi jo bilo slišat. Še posebej natančno, z odgovori na podvprašanja. Kdo jih je sploh izbral in na kakšen način. Spet! V čem je bila preferenca izbora. Želja po odgovornem odnosu do filma ali je šlo za kakšne prej trivialne razloge? Je sodelovalo Društvo Slovenskih Filmskih Ustvarjalcev alo ne? Če ne, zakaj ne? Konec koncev gre za krojenje usode filma na največjem, pravzaprav edinem nacionalnem filmskem festivalu. Nam to sploh kaj pomeni?
Glede na to, da je Slovenija majhna vas, če ne že kar majhen kurnik, sploh ni slabo da so v žiriji tujci…slovenski filmi imajo to napako da so preveč slovenski in če k temu pridaš še čisto, lokalno slovensko žirijo, dobiš kombinacijo, ki slovenskemu filmu bolj škoduje kot koristi…
@packon:
Bi se lahko strinjala s tvojim mnenjem, ampak žal tudi tuja žirija pri izbiri in posledičnih povabilih ni nujno povsem tuja, ampak še kako vpletena v domačno slovensko klimo in izpade skoraj bolj lokalna od lokalca. Zato menim, da je treba žirijo izbirat previdno, objektivno in odgovorno tako na domači kot na, vsekakor dobrodošli, tuji strani. Menim tudi, da se je treba o izboru in povabilih posvetovat z večimi predstavniki filma in sklenit kompromis. Zato razumem izjavo Polone Sepe kot predstavnice Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev, ki je včeraj v oddaji Umetni raj izrazila razočaranje, ker njih o sestavi žirije ni nihče nič povprašal. Kdo je sploh sestavljal žirijo in na kakšni podlagi, kdaj, kako in zakaj!
Glede tujcev v žiriji, je pač tako, da slovenski filmski prostor ni pretirano velik in da znamo Slovenci med sabo hitro kuhati zamere. Glede na to, da je letos precej filmarjev sodelovali s svojimi filmi, ti pač odpadejo. Če bi sedaj v žirijo dali filmarje, ki trenutno nimajo filma, ampak so še aktivni, bi se hitro našli (nenagrajeni) užaljenci, ki bi jim očitali, da jih žirija iz zavisti ni hotela nagraditi (ali pa bi na dan privlekli še kakšne starejše zamere, ki naj bi vplivale na odločitev). Če bi v žirijo dali filmarje, ki so avtoriteta, ampak ne snemajo, bi jim zopet kdo očital, da tako ali tako niso več v stiku s filmom in da nimajo pojma. V tej situaciji torej ni možno zmagati, ker je Slovenec Slovencu pač najslabši sodnik (vsaj kar se tiče tistih, ki ne zmagajo).
Kar se pa tiče tujih žirantov, se je pa pač potrebno vprašati, kako na nek tak “lokalni” festival privleči neke hude filmske živine iz tujine? Plačati jih očitno ne moremo, sami pa tudi ne bodo hodili v neko filmsko Translovenijo ;-). Morda, ko bomo s svojimi filmi postali bolj prepoznavni v tujini,do takrat pa so stvari pač take, kakršne so. Ne vem, kaj je tako zelo narobe z Blaineyem in Stroehlom? OK, pač nista dojela poante Estrellite, ampak saj menda filmi ne pridejo na festival samo po nagrade? V bistvu so Estrelliti naredili še dobro delo, ko so v ospredje postavili Otroke s Petrička in Petelinji zajtrk, saj bi v nasprotnem primeru zagotovo še več (zavistnih) ljudi udrihalo po Estrelliti, češ kaj se pa gre ta Pevec, ta pa res pretirava, kdo pa misli,da je, dajmo mu pokazati, kam sodi etc. Po mojem se je žirija ravnala po Salamonovem načelu in skoraj vsakemu dala nekaj (in jasno, malce več glavnemu favoritu občinstva), tako da se noben ne more počutiti pretirano izigran, pa tudi noben pretirano prehvaljen.
O strokovnosti sodnikov se pa na koncu tako ali tako (tako kot tudi v športu) sprašujejo zgolj zagrenjeni poraženci. 😉
Filmarji po mojem mnenju nimajo kaj početi v žiriji, še posebej, kot si zapisal, v deželi tako majhnega prostora. Ne vidim nobene potrebe, da bi filmarji sedeli v žiriji s svojimi preferencami in prijatelji. Imamo dovolj filmskih kritikov in publicistov, ki niso za v smeti, in menim, da je njihova etična dolžnost, da se odzovejo povabilu za člana žirije, v kolikor bi se povabilo res zgodilo!!!
Seveda ne veš, kaj je narobe z Blaineyem in Stroehlom, saj ne moreš vedeti, zato sem pa napisala tekst tako, kot sem ga napisala. Da bi morali zahtevat odgovore. Nekateri namreč vedo, kaj je narobe ali ni narobe.
V kali je že itak narobe, da se nihče o sestavi žirije ni posvetoval niti z Društvom slovenskih filmski ustvarjalcev, kar je izpostavljeno tudi v včerajšnjem Delu. Žirijo se odgovorno izbira z izglasovanjem čim več filmskih podkovancev, da bi bila ta čim bolj strokovna in objektivna. Če na primer izbere žirijo en sam človek (primer) s svojimi forami in tendencami in nikomur za to ni dolžan polagat argumentov, lahko rečemo, da je festival nepotreben v smislu nagrad, saj bi jih lahko razglasili kar na začetku in prihranili denar za orgije.
O strokovnosti žirije se na koncu ne sprašujejo samo poraženci. Konec koncev Polona Sepe ni poraženka, saj je njen animirani film dobil nagrado, pa se kot članica DSFU javno sprašuje enako, jaz pa tudi nisem poražena ustvarjalka, ampak celo del organizacijskega festivalskega tima. Skratka, obstajajo celo redki posamezniki, ki jih zanima film in profesionalno delo za film.
S publicisti in kritiki je trenutno problem v tem, da si nihče noče mazati rok s trenutnimi prepiri, ki so zavladali slovenski filmografiji. Jaz sem govoril z nekaj poznanimi kritiki, ki so imeli marsikatero zanimivo idejo, koga in kaj nagraditi, ampak noben niti v sanjah ne želi v teh razmerah biti uradni razsodnih, ker bi se jih potem takoj pričelo dajati v predalčke, kdo je s kom in kdo je proti komu. In ne vem, kako si lahko tako optimistična, da v teh razmerah lahko pričakuješ, da bi se večje število filmarjev lahko dogovorilo o nekem članu žirije? Če se ne morejo zmeniti niti tega, kdo in kako jim bo dajal kruh, kako naj se potem zmenijo, kdo jih bo hvalil ali grajal? Danes bi verjetno res lahko našel veliko strokovnjakov, ki bi izbirali žirijo, njihovo objektivnost pa bi glede na polariziranost bolj težko našel. In ja, vsekakor je pohvalno, da obstajajo redki posamezniki, ki skušajo na zadevo gledati profesionalno, ampak ti so trenutno na žalost v veliki manjšini, pa tudi njihov pogled idealnega nikakor ne gre skupaj z realnim stanjem.
Želim bit optimistična, ker se moram sicer sprijaznit, da so tudi kvazi eminentni kritiki navadni posrančki, ki niso sposobni stat za svojim delom in stremljenji, za svojo usposobljenostjo, niso sposobni zastopat svojo profesijo, zato torej zame niso profesionalci. Kultura v vseh ozirih je vedno del politike in vedno se je dogajalo, se dogaja in se bo, da zapoka! In ko zapoka, se tudi izkaže, med drugim, kolikšna je dejanska drža samih umetnikov, publicistov in kritikov. Če je tako minorna, pa naj slovensko film požre. Ampak zavedat se je treba, da film ne bodo požrli samo hudobni nebodijihtreba politikanti, ampak tudi slaba zastopanost s strani tistih, ki bojda cenijo sedmo umetnost kot ustvarjalci ali promotorji.
Menim, da bi se morali o žiriji zmenit … če bi se zaradi tega poklali, bi bilo še vedno boljše in koristneje, kot da jih v resnici nihče ni nič vprašal za mnenje, oni pa si pravice do soodločanja sploh niso skušali izborit!!!
V kolikor meniš, da med samimi filmarji ne obstaja več niti približna objektivnost in naklonjenost filmski umetnosti sami, ampak samo še politika, pomeni, da je s filmom konec. Sama ne mislim tako.