“Sem pa včasih zares besna na tiste, ki imajo dve roki, dve nogi in pamet, ki jim omogoča, da lahko delajo. A jim je udobneje hoditi na zavod za zaposlovanje po pomoč ali prosjačiti.”
Ajša Vodnik, nekdanja TV voditeljica, v Niki
Zgornja izjava mi je pokvarila odličen okus v ustih ob srebanju enolončnice, ko sem med listanjem po današnjem Žurnalu naletela nanjo v rubriki Pamet tedna. Ne vem sicer, ali bi omenjeno rubriko morala brat s perspektive Mladinine male mojstrovine Izjave tedna ali bi morala “pametni” namen dojemat resno, ker Žurnal redko prebiram. Tako bo tudi v bodoče. Skratka, nisem prepričana, kdo me je spravil v slabo voljo ob kosilu bolj. Ajša Vodnik s svojo izjavo ali Žurnal, ki jo je objavil pod naslovom Pamet tedna.
Ajša Šunjić, Ajša Š. Peceli, danes Ajša Š. Vodnik se je javnosti predstavila predvsem kot voditeljica in odgovorna urednica TV Paprike. Sodelovala je z nekdanjim vedeževalcem Markom Žitnikom in ob sponzorski podpori sta kreirala televizijski program, ki je marsikomu jemal dih. Ob določenih zelo predrzno amaterskih oddajah, s še bolj neverjetno neprofesionalnimi voditelji v slogu misic, prijateljic, samooklicanih jasnovidk, zmagovalcev resničnostnih šovov, biznismenov … sem marsikdaj s spoštovanjem pomislila na brezposelne, ki jim ni dana priložnost ali sreča, da bi se izrazili v svojih sposobnostih in morajo celo poprijeti za sramotno slabo plačano delo, kakršnega Ajša Vodnik ali Mark Žitnik gotovo nista videla niti od blizu. Sta pa ambiciozno prosjačila za podoporo zasebnemu medijskemu projektu in nista uspela skozi leta ustvarit televizijski program, ki bi približno dosegal osnovne kriterije profesionalnega in okusnega. Da ne bom krivična. Redka pogovorna oddaja je izpadla celo zanimiva zavoljo zanimivih gostov, če se glavnemu duetu TV Paprike ne bi zdelo obvezno gledalce gnjavit s svojim nastopaštvom polnim prisiljenega smeha in neprepričljive sproščenosti, kar je velikokrat izpraševanim odvzemalo možnost besede, ko bi ravno lahko slišali kaj omembe vrednega. Bolje je izpadlo, ko sta oddajo Adam in Eva z napako vodila vsak posebej. Verjetno je na TV Papriki dobil delo marsikdo, ki bi zavoljo svoje pameti, dveh rok in dveh nog sicer zlahka pristal med brezposelnimi, v kolikor bi kapitalistični grabežljivosti navkljub vladala vsaj logika pameti. V tem kontekstu bi vse skupaj izpadlo skoraj vsaj dobrodelno, vendar nam je bilo zlahka jasno, da se problem amaterizma skriva povsem drugje. Prej v viskiju Erazma Pintarja.
Že znotraj programa je bilo nesporno predstavljeno stremljenje Ajše Vodnik. V kroge gospodarske elite. Ustvarila je oddajo, kjer je gostila tako in drugače uspešne podjetnike oziroma menedžerje. Poskušala iz njihovega imena in podobe prispevat k zvezdništvu kapitalističnih ikon. Glasujte za podjetnika leta! TV Paprika je počasi stagnirala. Kaj kmalu smo lahko zasledili samo še produkte tipa Poiščite napako na sličici in neskončno klepetanje nadebudnih TV voditeljev s samimi seboj.
Ajša Vodnik, sicer brez dvoma najbolj nadarjena medijska podoba TV Paprike, se je poslanstva naveličala in zapustila teren. Ambicije jo vodijo po pričakovanju v menedžerske vode. Priložnosti so se napletle. Nadaljuje pa s tistim, kar jo je očitno najbolj veselilo. V Financah že lahko zasledimo, kako ponovno medijsko privzdiguje kapitaliste. Ajša Vodnik bo analizirala dvajset menedžerjev in seveda sledi spet neko glasovanje za najboljšega po izboru nas, bedakov. Zakaj bedakov? Ker pač o menedžerjih lahko glasujemo na podlagi serviranih podatkov in hvalospevov, kar ne pomeni enako glasovanju za najbolj všečnega popevkarja ali misico.
V vsakem primeru Ajša Vodnik ni besna nad dejstvom kopičenja bogastva na plečih revnih, na velike lobistične spletke, na razne politikantske sfere, ki pospremijo prosjake v kravatah čez vodo, ne, s takšnimi besnili in umazanijami naj si packa roke kar Ana Jud. Ajša Vodnik je protiutež, ki ceni delovne, marljive, sposobne ljudi z dvema rokama, dvema nogama in pametjo. Kar dobro prodaš in zlobiraš, se imenuje uspeh. Če te dobijo pri nečednem poslovanju, postaneš bogat kriminalec. Nima veze. Vsekakor je bistvo, da z zlatom posuta plat medalje Ajše Vodnik in njej podobnih prav nič ne besni. Ne, oni si vzamejo čas in energijo za slabo voljo, ker so besni na tiste, ki raje hodijo na zavod za zaposlovanje ali prosjačijo, kot da bi delali.
Sprašujem se, zakaj? Prepičana sem namreč, da Ajši Vodnik v nobenem oziru ni bila usoda nemila že v kali. In da ji je marsikakšna podpora v življenju zelo prav prišla kot marsikomu drugemu. In da ji nikoli ne bi bilo treba prosjačit sredi ceste. Na zavodu za zaposlovanje se ni znašla kljub trženju slabe robe. Na primer TV Paprike. V kolikor pa se ljudem njenega kova, ki prosjačijo kvečjem v megalomanskih sferah, zdi, da je čepet na zavodu za zaposlovanje za sramotno nizko plačo kljub bolj častnemu delu od sončenja pred kamerami, pri čemer ponujaš tepcem prazno meglo, jim to izkušnjo toplo priporočam. Jaz osebno si je nikoli nisem želela izkusit in nikoli si nisem niti drznila pomislit, da je prosjačit udobno. Očitno menijo tako predvsem tisti, ki jim predstavlja vrhunec življenjskega dosežka udobje in bi se zanj raztrgali in na smrt utrudili. Imam bolj udoben predlog. Naj si oddahnejo, pustijo vse skupaj, se prijavijo na zavod za zaposlovanje in se s klobukom ob boku zleknejo pred Prešernov spomenik. Ni vraga, da pade kakšen evro vanj. Pa še zavidljivo udobno jim bo.
Nimam kaj dodati, sedi pet, pa mami nič ni treba na roditeljskega 🙂
če bi Ajša to povedala meni v obraz bi bila nedvomno prva ženska ki bi jo lastnoročno natepel…
Ajša. Zamenjaš črko in rata avša. Tipical. O Papriki pa ne bi. Če bi se dalo, bi jo pojedel 😉 Se mi pa zdi fajn, da nisem edini, ki misli podobno…
bravo.
Hmm. Tako bom rekel. V Sloveniji je nekaj brezposelnosti, prav gotovo v Kozjem živijo ljudje, ki so brezposelni in nimajo lastnega prevoza, ki bi jim omogočal iskanje dela v okoliških krajih, a v Ljubljani brezposelnosti praktično ni, kdor želi delati bo dobil delo. Osebno pa poznam nekaj ljudi, ki vlečejo nekaj denarja od zavoda ali pa od socialne, zraven pa še malo na črno delajo. Simona, ne moreš reči, da takih, ki izkoriščajo socialni sistem ni, kljub temu, da je Ajša arogantno implicirala, da so taki vsi, ki so prijavljeni na zavodu.
Simona, v popolnosti se strinjam s tvojim prispevkom, tiste, ki jim grejo v nos, da nekdo izkorišča naš socialni sistem pa vabim, naj to naredijo tudi sami. Pravzaprav bi od ljudi, ki zaslužijo 380EUR na mesec skupaj z nadurami pričakoval, da bodo raje dobivali socialno pomoč in delali na črno.
TV Paprika je pri meni med tistimi kanali, ki porabijo natanko 0,2 sekunde mojega časa, to je reakcijski čas mojega palca, ki na daljincu pritiska tipko naprej. Ker me je močno matral firbec, kdo je ta Ajša, sem jo poguglala. In med drugim naletela tudi na originalen članek (http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/nika/292071/), iz katerega je bila vzeta citirana modrost. V njem med drugim Ajša pravi o svoji dobrodelnosti (katere ignoranca podžiga bes):” Spominjam se fanta, kakih 18 let mu je bilo, ki je prišel na TV Papriko, češ da so mu umrli starši, da nima denarja… Dala sem mu nekaj denarja in mu rekla, naj se oglasi naslednji dan, da ga bomo vzeli v službo… Nikoli več ga nisem videla. Žal mi je bilo. Ampak, celega sveta pač ne moreš rešiti.” Na drugi strani Simona pravi: ” Verjetno je na TV Papriki dobil delo marsikdo, ki bi zavoljo svoje pameti, dveh rok in dveh nog sicer zlahka pristal med brezposelnimi, v kolikor bi kapitalistični grabežljivosti navkljub vladala vsaj logika pameti.” Precej se zabavam ob teh trditvah. Na eni strani nekdo, ki ga razganja od dobrodelnosti in potem ga še bolj razganja od besa zaradi ignorance te dobrodelnosti in na drugi strani nekdo, ki bi tega prvega lahko videl med koristniki dobrodelnosti, po nekaterih kriterijih. Haha… Sicer pa Ajša sama pravi, kako je bila presenečena, ko so njeno pri 18 letih napisano lutkovno igrico porabili za novoletno oddajo. Res, nepredstavljivo presenečenje, glede na to, da je bil njen oče direktor lutkovnega gledališča. Kako podpovprečna bi morala biti, da je ne bi uporabili? In ona se s tem še hvali… Jao, jao… No, ženske ne poznam, iz enega članka nočem sklepati preveč o njeni osebnosti, vsekakor bi bilo pa bolje, da bi bila včasih tiho ali pa kak stavek več namenila svojemu veselju nad materinstvom. Nekaterim je postlano in princeska, ki leži na 10 pernicah in čuti zrno graha, naj ne misli, da lahko modruje o tistih, ki spijona žebljih.
rox, mislim, da Ajšina izjava ni čisto nič namigovala na tiste, ki socialo izkoriščajo, ampak čisto zares na tiste reveže, ki kaj drugega bodisi ne znajo ali ne zmorejo. Primitivizem brez primere.
Seveda pa se je treba vprašati, ali ni nekaj hudo narobe z našo socialno državo, če takim ljudem ne zna ustrezno pomagati? Meni se bolj od teh revežev upirajo zaposleni na zavodu in njihovi delodajalci, ki v resnici pomagajo samo sebi, ker bi sicer tudi oni bili brez službe.
Heh, slovenski nepotizem v vsem svojem blišču…
jah iz polne riti je lahko srati. najlaže je pljuvati po beračih in brezposelnih, redko kdo pa se vpraša, kaj jih je do tega pripeljalo. sigurno obstajajo vmes tudi takšni, ki bi si lahko našli delo, dvomim pa, da je veliko tistih, ki beračijo samo iz lenobe. po mojem moraš biti že res zelo na dnu – ekonomsko, psihično, čustveno in še kako – da pošlješ k vragu ponos in se izpostaviš vsem na ogled sredi ulice. to se mi zdi pravzaprav na nek način težje kot čiščenje wc-jev…
simonarebolj, bojim se, da je tvoja ugotovitev točna. Udobje! In furanje imagea dokler se le da. Tudi preko trupel, če je treba. Tvoj predlog o oddihu od udobja pred Prešernom, bi za razvajeno princesko pomenil smrt.
No, tisti drugi, z manj udobja in brez imagea, so za moj okus v bistveno večji prednosti. Imajo namreč izrazito bolj razvit nagon za preživetje. V času, ki je tu, in v času, ki prihaja, bodo slednji preživeli.
lp
@webmaher:
Hvala.
Saj ne bi tega tebi povedala v obraz … tebi bi previdno ponudila delo za pet centov na uro … hehehehe …
@glasbeni blog:
Meni se zdi to tudi vsaj malo olajšujoče.
@babun:
Hvala.
@rox:
Izjave nekega politika, ki mi je bila izrečena osebno, ne bom nikoli pozabila. “Prikrajšane je treba skregat med sabo, da je pri vrhu mir in se nemoteno fura elitna ideologija dalje.” Skratka, medtem ko se sosedje v getu tepejo in prepirajo, kdo je lažje prišel do drobnega fičinga in kdo težje, se na drugi strani obračajo velike kraje, velike manipulacije, prosjačenje na veliko, povezovanje na veliko itd. Ljudstvo pa usmerja svojo energijo v čiščenje lastnega terena za delo na črno za sto evrov. Če bi bila obsežnobudžetni kapitalist bi se takim anekdotam režala na vsa usta, kajti še prodorno komedijantsko oko Woody Allena ne seže tako globoko v jedro grenke resnice. Monthy Python je že bliže.
Skratka, težko razumem idejo o izkoriščanju socialnega sistema, ko vendar socialni sistem s kapitalističnim vrhom zavezan izkorišča socialno šibke do kosti. Moje edino izkoriščanje je bilo nekaj mesecev dela na črno preko tuje študetske napotnice, ko nisem imela statusa. Slabe vesti imam približno tisočkrat manj kot ko počim nadležnega komarja.
Takšni lovi na čarovnice se mi bodo zdeli utemeljeni, ko bo vsak državljan lahko preživel dostojanstveno, v kolikor ne bo mogel delati, v kolikor bo delal, pa premosorazmerno z zaslužnostjo toliko bolje. Strinjam se z megalomanom Erazmom Pintarjem, ki ga sicer ne občudujem, ampak me veseli, da ima vsaj toliko jajc, da prizna na glas zavedanje, da lenobe ne razume in je ne priznava, ker je prepričan, da bi vsak človek rad delal, v kolikor bi lahko delal sebi primerno delo, za temu primerno plačilo.
@borste:
Tako je. In ob vsem preseravanju z deprivilegiranimi človeškimi življenji bi jaz kakšno delo na črno še predlagala, če bi lahko. Morala in etika za izropane je neverjetno poniževalna, še posebej zato, ker zahteva biti v sistem verujoč bebec. In celo uspeva, kar je poniževalno še bolj. In potem se vsi razburjajo, češ, kako lagodno živijo Romi v primerjavi z večino poštenih državljanov, ki jih država zapostavlja, in gremo nad Rome. Za crknit od smeha. Ko se pojavi Gantar na televizijskih ekranih, so pa vsi taisti pošteni državljani slinasti od simpatije do borznega dobičkarja. Ob taki sliki pač ne gre pričakovat premikov na bolje. Zakaj neki bi, če tako užge štepanje medijskih prispevkov v eno in drugo smer, kapitalističnim dobičkarjem v nasmeh in državljanom v posmeh.
@simona: kapitalisti izkoriščajo delovno aktivne. Brezposelnih ne izkorišča nihče, ker ničesar ne ustvarijo in jim nima kdo kaj vzeti.
Simona.
S prispevkom si nedvomno zadela žebljico na glavico.
Edino te vzporedne, ponavljajoče se primerjave “s tem in z onim”, v stilu pogosto dolgoveznih litearnih kritik, znajo biti odvečne.
LP
@Marija:
Ja, Marija. Dobrodelnost je zanimiva stvar. Zagotovo je marsikatera frendica, misica itd. pripravljena skoraj zastonj posedat pred kamerami, da le dobi priložnost. Kako dobrodelno. Še bolj z lahkoto je vesel kakšen Pintar, ki denarja res ne potrebuje, po slavi pa še kako hrepeni. Dobrodelnost in dobiček gresta torej v paketu lahko skupaj. No, včasih zaškripa, če se kakšni medijsko že dovolj naduti primerki tipa Gajič in Marlena spravijo po cajtngih pritoževat, da ne dobivajo plačila … hehehe … Potem potrka na vrata mlad 18 letni fant in lej ga novo nizkoproračunsko zvezdo … no ja, morda zgolj tehnično delovno silo. Ampak on noče delat. Lahko si oddahnemo. Hvala bogu smo dobili kot na dlani ugotovitev:”Ljudje prosjačijo, ker nočejo delat! Ha! In mi imamo dobiček, ker delamo! Ha! Pa še dobrodelniki smo! Ha!” Nekaj zaželene naivnosti, da gre preveč slabe vesti na spanje tudi prav pride. Saj se ni treba zavedat vseh narkomanskih najstnikov, ki fehtarijo na sto in en način, s stotimi raličicami tragičnih zgodb po mestu. Kdo pa so to? Od kdaj in od kod? Naj gredo raje delat. Obstaja pa rahel problemček, če spoznaš Markota. Marko je kronično zadet deček, ki poležava pred zdravstvenim domom Metelkova od svojega dvanajstega leta. Baje ga nihče ni mogel brez njegovega privoljenja spravit na zdravljenje???? Starši so seveda v kurcu. Zdaj je Marko že odrasel mož in še vedno fehta in se zadeva. Nekaj bolničark mu je dobrodelno že ponudilo delo, a ga ni sprejel. In so jezne, zelo jezne na Markota. Jaz pa se sprašujem … hehehe … ali je ta Marko sploh sposoben česar koli??? Kako neki sploh še hodi naokrog brez kakršnega koli zdravljenja, kakrčne koli rehabilitacije, ki … uf, stane precej, da si jo lahko privoščiš. Ni za revne in duševno hudo pohabljene otroke.
@blitz:
Oh, seveda je nekaj hudo narobe z našo socialno državo in ne samo našo. Preprosto ni socialna … hehehe … kot tudi ne demokratična. No, saj ti to itak veš še kako dobro. Črke na papirju in primerna medijska (ne)angažiranost pa je očitno še vedno dovolj efektiven opij kontrole nad ljudstvom.
@Človek:
Blišč je beda, beda se blešči … hehehe …
@kariel:
Ni se dobro spraševat, kaj jih je do tega pripeljalo, ker imaš potem ob novih visokobudžetnih podvigih lahko razrahljan spanec, ki ga pa nujno potrebuješ za tako stresno dejavnost, kot je lov za presežnim dobičkom.
@veronika:
No, saj, veronika, jaz sem predlagala samo tako, ker očitno dotični menijo, da je prosjačenje udobno, pa me čudi, da se tako matrajo v lajfu. Naj vendar malo lepše ravnajo sami s sabo, ubogi reveži, ne. Jaz ljudem silno privoščim udobje, kot si ga pač predstavljajo … hehehe …
@rox:
Po mojem ni tako preprosto. Brezposelni ustvarjajo dobiček kapitalistom, ker so brezposelni. Namreč bolničarke na pediatrični kliniki delajo za male pare visoko število nadur in praktično nimajo časa niti za sposobno malico. Če bi menedžer zaposlil več delovne sile, bi bili delovni pogoji boljši, bolj človeški, bi pa moral seveda zato žrtvovat večji budžet. Ker raje špara denar za pomembnejše tržne podvige, ima zaposlenih malo bolničark, ki se ubijajo za majhen denar, ker so vesele, da sploh imajo službo. Tako je tudi na drugih delovnih terenih.
Moj prijatelj je rekel, da je mislil, da bo visoka tehnologija, računalniki, pripomogla k temu, da bo delal manj za večjo storilnost. Zdaj dela še mnogo več in je plačan manj kljub presežni storilnosti. Revež ni pravilno razumel, da delovne ugodnosti ne pomenijo ugodnosti za delovne. Kapitalisto torej izkoriščajo brezposelne, ker jim niso pripravljeni plačat dela, ker se jim bolj splača, da so brezposelni nezaposleni.
Nekatere države, ki operirajo s hudo bedo in močnimi maloštevilnimi tajkuni na drugi strani. pripomorejo, da si kakšna država na prefrigan način na primer zniža evidenco brezposelnosti. Na primer z legalizacijo prostitucije … hohohoho … In seveda uvažanje cenene delovne sile pomeni nož v hrbet tistim, ki za tako majhen denar v svoji državi ne morejo niti ne preživet. Se pa na tak način uspešno izkoristi brezposelne in z uvozom cenene delovne sile pomaga ubogim kapitalistom. Ampak to je že off topic tematika.
@Rado:
Pojma nimam, kaj imaš v mislih. Kakšne literarne kritike in primerava s tem in onim. Kaj se pa ponavlja? To počnem za pojasnila svojega razmišljanja v komentarjih, če si to mislil … blog je pa zelo strnjen se mi zdi. No, razen za skrajno nepotrpežljive, za kakršne pa jaz ne morem pisat in ne želim, ker me površinsko klamfanje ne intrigira in ga je itak na kupe naokoli.
@simonarebolj: ne morem ven iz svoje kože. Vedno me zanese in potem pri vsaki še tako bizarni ali črni zadevi vedno poskušam najt vsaj nekaj smiselnega, svetlega. 😉
Lahko smo pa fensi pa rečemo “nerazgledanost je nova intelektualnost” in Ajšco označimo za mastermind slovenskega 21. stoletja.
Ah, nič, grem raje prebavljat večernje kosilo.
@Simona: Če hočeš videti, kaj delajo obsežnobudžetni kapitalisti, ti predlagam ogled filma Zeitgeist. Če bo čas, bom jutri napisal kaj o njem.
V soboto sem odšla na ljubljansko tržnico in nakupila nekaj malenkosti za nedeljsko večerjo-na katero sem povabila tudi neko družinico. Večerja brez kaviarja,šampanjca. Piščanec v vinu, s suhim sadjem, riž, solata. Poleg tega sem kupila ajdov kruh z orehi, nekaj malega sadja, kostanj, bio mleko, jogurt, paški kozji sir, potico….račun je bil okrog 70 evrov.
Murina tekstilna delavka mesečno zasluži 380 evorv. Kako lahko s takšno plačo plača položnice in hrano, mi je uganka. Delavci na gradbiščih za težaško in nevarno delo po 10 do 14 ur dnevno zaslužijo nekaj čez 500 evrov. Za smrdljivo sobo, katero si delijo še z dvema delavcama in ščurki-plačajo 120 evorv mesečno. Živijo v zgradbi, ki je predvidena za rušenje, kopalnico si deli po trideset ljudi, nimajo pralnih strojev. Ker Slovenci nočejo opravljati tako težaškega dela za tako bedno plačilo-delodajalci pripeljejo ljudi iz Bosne. Tako ti ljudje z bednim plačilo preživljajo svoje starše in svoje družine-vse dokler zaradi težaškega dela in nečloveških pogojiev ne zbolijo. Naši vrli delodajalci so vojni profiterji. Prav tako je vojni profiter Snaga, ki za smrdljivo sobo brez kopalnice dobi 360 evrov mesečno. Denar se mora obračati, nekateri ga pač obračajo veliko, drugi manj. Nepremičnine v Ljubljani se gibljejo v astronomiskih višavah-kot da živimo v Monaku. Zanimiv fenomen, glede na to, da je delovna sila tako sramotno poceni. Ti novodobni gasterbajterji si ne morejo kupiti mercedesa, v svojih deželah s prisluženim denarjem ne gradijo hiš-samo preživljajo iz dneva v dan. Kaj nam prinaša svetla bodočnost? Nokia zapira svojo tovarno v Nemčiji. Plače jim predstavljajo samo 5% strošek-glede na enormne profite, ki jih služijo, toda za podjetne kapitaliste to ni dovolj. Tovarno hočejo preseliti v Romunijo, kjer bo delaovna sila veliko bolj poceni. Draga naša mati Evropa. Ko vstopi Moldavija, lahko tovarne preselijo tudi tja, zagotovo bo delovna sila še cenejša kot v Romuniji.
Če za pošteno in trdo delo-nisi plačan niti toliko, da lahko PREŽIVIŠ-potem je normalno,da bodo ljudje na socialni, zraven pa bodo nekaj na črno delali. Država bo zamižala na eno oko, ljudem je treba pustiti vsaj nekaj maneverskega prostora za preživetje, drugače bo upor, delodajalci pa si manejo roke, saj je svže krvi več kot dovolj, lačnih in obupanih, ki so se pripravljeni prodati v suženjstvo pa na pretek.
Intelektualci smo zaenkrat še tiho, nekako nam še gre, naš delo ne more opravljati kdorsigabodi…dokler počasi ne pridejo novi izobraženi obupanci. Hvala bogu, da je slovenščina zakomplicirana do amena. Čeprav smo si konkurenca med seboj, saj je nizka plača še vseeno boljša od nič plače.-še posebaj, če te starši pri 35. nočejo ali pa ne morejo več preživljati. Globalizacija…je zaenkrat pripeljala več sranja kot koristi, celo megle je v tej ljubljanski kotlini vse več-zaradi povečanega tovornjakarskega prometa. Smo pač na pomembni geopolitični točki, so nas nekoč vzgajali ponosne.
Murina delavka si s svojo enoletno plačo ne more prtivoščiti Murinega plašča, ki jih dnevno sešijo kar nekaj…..Zveni znano…kaj se nismo o tem učili nekoč davno…v nekem preživelem, nečloveškem, nedemokratičnem sistemu…..o nečemu gnilemu in brezobzirnem izkoriščanju. Seveda smo se tem zgodbicam smejali. Naši gasterjbajterji so iz gnilih držav prihajali rejeni, natupirani in z mercedesi. Na srečo tega nedemokratičnega sistema ni več, zato lahko Nokia mirno preseli svojo tovarno. Upora se ni treba več bati, saj je nečloveški sistem iz Evrope pregnan, imamo demokracijo, in vsakdo ima televizijo, celo Bosanci, ki jedo makarone in si perejo svoje delovne kombinezone pomazane s cementom na roke. Mogoče bi pa Ajša ponudila službo kateremu izmed njih. Da bo sovoditelj Živi Vadnov-v Bonbonieri. Ali pa poznavalki vseh pasjih procesij Barbri Drnač. Prav gotovo bi imel kaj zanimivega za povedati. Kaj konkretnega in žmohtnega, pa še zasmejati bi se znal veliko bolj pristno, ker so Bosanci ponavadi veseli ljudje.
Vanja, kapo dol za tale komentar!!! In to z Bosanci si tudi dobro zaključila, hehe. Ko sem pred meseci še živel in delal na Dunaju sem se pretežno družil z bosanskimi intelektualci, ne moreš verjet, kako veseli ljudje so, ne glede na to, kaj so preživeli in v kakšni nezavidni situaciji je njihova domovina. In ko sem se enkrat peljal z vlakom proti Dunaju, sem do Maribora delil kupe z nekim starejšim možakarjem iz Bosne, ki mi je povedal, da v Mb dela v neki fabriki, zaslužek pa pošilja družini domov. Živi v razmerah kot si jih ti opisala, med vojno je izgubil nekaj sorodnikov, a kljub temu ne čuti nobenega sovraštva do Srbov… Bil je strašno komunikativen in celo pot je zbijal šale ter zgledal kot najbolj srečen človek na svetu. Ko je v Mariboru izstopil, je v kupe prisedel slovenski poslovnež mrkega pogleda, ki mi je z velikim naporom/odporom odzdravil in se zatopil v Delo. Do konca poti nisva spregovorila niti besede.
ja poznam mentaliteto od bliže, sem od Bosancev posvojena hči na nek način heheheh, plus poročena z Bosancem ki sem ga našla v Kanadi 😉
Ja, vrnila sem se, vsa polna idej o Evropi-alternativi grdi Ameriki, in sedaj sem razočarana-the story of my life. Ne zaradi sebe, temveč zaradi ljudi-poštenih, delovnih, ranljivih, občutljivih, ki smo jih zbrcali tja nekam dol. In vsaka čast Simoni za dobro napisan blog1 Vsaka čast, da jo bolijo prave stvari!
Ajša je zadela bistvo. Da ti nekomu nekaj daš, moraš drugemu prisilno vzeti. Prisilno vzeti pomeni jemati svobodo in k takšnim dejanjem naj bi bila država prisiljena le v najhujših primerih in ne takrat, ko je nekdo preprosto prelen in pretrmast, da bi poskrbel zase. Ne vem, kaj te tu jezi, Simona? Videl sem nekaj komentarjev, ki takšni predlagajo, naj pač prenehajo delati. Jaz imam boljši predlog. Naj zgolj plačujejo nižje davke in tisti, ki jih pošiljate na socialo plačujte višje. Kako se vam to zdi?
Zgoraj mi je požrlo nekaj besed. Želel sem reči, da je pravičniški srd precej pogosto koreliran z nevpletenostjo v plačevanje računov. Tipično so največji pravičniki tisti, ki bodisi od države dobivajo ali pa ne plačujejo omembe visokih davkov. In osnovna ideja je, da namesto svojega srda do drugih, ki naj financirajo njihove ideje o pravičnejših svetovih; svoje fantazme financirajo sami.
Ajša je pač zašla v vode, kjer se ustvarja in meri rezultate. In v teh vodah ni prostora za ideolodije – če je nekdo len, če je nekdo nefleksibilen, če je nekdo trmast, če je nekdo zagrenjen – se to pozna pri njegovih rezultatih.
Zakaj jo zato sovražiti? Moje pojasnilo je, da zato, ker vlada med kritiki in njo prepad v znanju, kaj pomeni podjetništvo. Kritiki fantazirajo o tem, ampak še nikoli niso tega izkusili sami. Imajo neke predstave o tem, ki so jih dobili od enako nevednih kritikov. In tako se nerazumevanje podjetništva in zagovarjanje lenobe pretvori v de-facto branjenje lastne pozicije; v identifikacijo z lenimi. Ker leni – to pa znajo biti vsi. In če je nekaj znano, drugo pa neznano…
nič bati, bliža se konec sveta…ni več daleč dan ko denar ne bo mogel kupiti skoraj nič…upam da se motim ampak…
ja, ja Tomaž, sam še pištole potegnemo pa se med sabo postrelimo…ko na Divjem zahodu…kdo je že reku život je borba…
Bilo je že nekaj sekt, ki so napovedovale isto in najslabše so jo odnesli tisti, ki so zadrževali dih (oz. se sami pokončali na različne načine). No, morda so jo slabše odnesli tisti, ki se niso pokončali, ampak so vse razdali.
V Sloveniji smo imeli zaenkrat le jehovce (na Šmarni gori s čolnom 31.12.1999 – dokler jih kmet ni nagnal).
Ne. Život ni borba. Ampak če npr. ti plačaš 100x več davka od mene in torej prispevaš 100x več za ceste, bolnice, sodišča…potem jaz smatram za neokusno, da te kritiziram in ti pametujem. Kako naj to počnem, če pa sam en uspem pomagati enako revnim, ubogim, bolnim, kot ti.
To je stvar vzgoje. Jaz nisem navajen ljudem krasti in jih teptati samo zato, ker me presegajo. Jaz sem navajen biti hvaležen za njihov prispevek (takoj, ko plačajo več kot jaz to pomeni, da jaz profitiram) in se potruditi sam prispevati več. Če hočeš pomagati ljudem sta najboljša načina dva:
1. najprej poskrbiš, da ti ne potrebuješ pomoči, ker s tem odžiraš pomoč drugim in
2. pomagaš sam.
Obstaja tudi tretji način, ampak ta je jezikovni. In to je, da
3. obsojaš vse okoli sebe, ki delajo več od tebe, naj dajo več, ker da so sicer navadne kapitalistične svinje.
konec sveta si jaz popolnoma drugače predstavljam kot Jehovci in sem tudi napisal pa nisi razumel…zamisli se malo kaj se je zgodilo Italiji ko so tovornjakarji štrajkal…
imaš precej čudne poglede na socialno državo…očitno ne razumeš da se kapitalistom jebe za nezaposlene…njih zanima edino in samo profit…čimvečji
Glede na to, da že celo profesionalno življenje delam s kapitalisti … jih preprosto poznam in sem na podlagi svojih izkušenj z njimi uspel razviti relativno visoko stopnjo zaupanja do njih – dejansko jim zaupam, da lahko pogosto naredijo kaj dobrega celo brez mojega pametovanja.
Ne vem odkod tebi ta negativen odnos do vlagateljev, si pa predstavljam, da to prihaja od nenehne izpostavljenosti slovenski polit- propagandi, katere poglavitni cilj je čimobsežnejše plenjenje denarja preko davkov in prispevkov (in zato morajo biti žrtve, ki se jim pleni seveda primerno zle in nečloveške, da ni slabe vesti…)
vlagatelj bo štihnil Tomaža v…….
kamor mu sicer on na vse pretega leze.
@Vanja:
Jap. Nimam kaj dodat. No, imela bi nekaj za dodat, ampak se mi zdi preveč osebno, čeprav je delno javno, kar se tiče Vodnikove in zaradi česar menim, da bi ona lahko imela še več razumevanja do te branže ljudi, o katerih tudi ti govoriš. Ampak žal zgodbe o uspehu, kakršne se zgodijo kot splet srečnih okoliščin na vsakega milijon, sprožijo samo še več arogance in izgovorov s strani pohlepnih in rahlo … hmmm … preveselih, da so del elite, ob zavedanju, kako zlahka tako ne bi bilo.
@Tomaž Štih:
Aja. Libertarec. Of course! Se mi kar malo ne ljubi replicirat, če sem čisto odkrita. Kot da ne bi prebral bloga. O davkih se pa sploh raje ne bi pogovarjala. To je približno enak tip komičnega mišljenja kot tista, koga neki bodo prizadele visoke kazni za prometne prekrške.
Bluziš o davkih in zaslužkarjih kot o velikih dobrodelnikih, ki nam gradijo ceste. A ti ne potrebuješ profesorjev???? A ne potrebuješ snažilk??? A ne potrebuješ bolničark??? A ne potrebuješ znanstvenikov??? A ne potrebuješ zdravnikov??? A ne potrebuješ pisateljev??? (no, ja, za te, sklepam, da se ti najbolj fučka, vsaj za tiste, ki omembe vredno prispevajo k dvigu kulture naroda). Naštela sem ti nekaj primerov, ki zavoljo različne vrste zaslužkov, plačujejo različne davke. Preko svojega dela pa pomembno pripomorejo k življenju nas vseh, kolikor dobro pač opravljajo svoje delo. In zaslužek pač več kot očitno ni premosorazmeren z delavnostjo!!! Namreč marsikatero delo terja neverjetno znanje, voljo, talent ali napor pa niso plačana tako dobro kot šušmarjenja raznih dobičkarjev. Tebi se zdi verjetno čudno, da se jim zdi sploh vredno opravljat svoje poslanstvo, pa še glavo naj sklonijo, ker ne plačujejo tako visokih davkov kot tisti, ki se je spomnil prodajat dežničke za na sadno kupo.
Ob tem pa Vodnik Ajšo omenjaš kot nekoga, ki ve, kaj je to delo???? Ki ve, kaj je to pridonesti državi??? Ki ve, kaj je trg??? Ja, za trg gotovo ve, kaj pomeni. Kako gnil je. Kaj neki je pa ona s TV Papriko pridonesla???? Mi lahko to razložiš? Jaz tega ne potrebujem in nobenemu ne bi bilo nič hudega, če tega zanič kanala televizija ne bi imela. O čem bluziš??? Šlo je le za poskus kopičenja denarja. In, kot je v komentarju Marije napisano, je smešno, da se oseba hvali, kako so ji uprizorili lutkovno igrico pri osemnajstih, ko je bil vendar njen oče direktor taistega gledališča, je tudi poznan kot učinkovit lobist. Ampak tako to gre. Pač nimajo vsi enakih priložnosti in podpore za to in ono delovanje.
In ne! Prav gotovo ne bomo plačevali večjih davkov tisti, ki pošiljamo ljudi na zavod za zaposlovanje. Plačevali jih bodo tisti, ki delavce zavoljo dobičkarstva ropajo dostojnega plačila. Ki jih zlorabljajo in izkoriščajo in nočejo zaposlit več delovne sile, ker je nočejo plačevat. In za vse to plačujejo mnogo mnogo premajhne davke.
Nekateri ljudje medtem opravljajo za družbo zelo pomembna dela. Takšna, brez katerih bi ti podjetniki lahko šli nazaj lupit banano v džunglo!!! In prejemajo malo plačila za zelo častna in pomembna dela. Intelektualna in neintelektualna. Zato plačujejo še vedno mnogo previsoke davke!!
Razumem, da si trobilo podjetnikov, ampak slep in aroganten ti pa zato ni treba bit. Saj jih jaz tudi poznam kar nekaj in povsem dobro se razumemo, plehkosti in sprenevedanja pa ne maram.
Tomaž meni nihče več ne more “prat možganov” sem bil že v “epicentru” pa mi ni škodilo…100% odporen…tvoji pogledi na tole so pa milo rečeno zelo čudni…
Ti idiot, Štih. A si upaš it na sredo ulice, kjer je veliko ljudi, in ta svoja jajca povedat na glas? Pa četudi misliš, da te bo prišla branit policija — zakaj ravno tebe, ne vem, ker jo z davki plačujem tudi jaz! In mora zastopat tudi moja načela, ki imajo seveda nekaj soli v sebi, ti si pa eno govno, ki mu niti možganov ni mogoče oprat, ker jih nima. To opletanje z osebno pravico, ki je družba ne sme ovirati, postaja nevarno pogostno in, ampak tudi tvoja osebna svoboda je del družbe, ki MENE ovira; torej, kdo koga ovira bolj? Tisti, ki je solidaren, ali oni, ki seslja neumnosti o davkih? Tomaž, si upaš napisat, kdaj greš po cesti, kje in ob kateri uri? Pa svojo sliko daj zraven — me zanima, kako dolgo boš cel! Opica.
Ubogi kapitalisti, “žrtve plenjenja denarja preko davkov”, pa si ne morejo privoščiti 30-metrskih jaht, ubožčki se morajo stiskati na 20-metrskih.
@Tomaž Štih: ti nisi kapitalist? Ti le “delaš z njimi” in imaš “veliko stopnjo zaupanja” do njih?
HAHAHAHAHAHAHA, zanimiva… ekhmm… mentaliteta..
Pa še tole, da se ne bo kdo napihoval — o teh, ki imajo, ker ‘delajo več od tebe’: kakšno delo pa je to, vrtet denar z računa na račun in s sklada na sklad? Ker ti imajo največ. In žonglirajo z dobičkom, ki so ga ustvarili milijoni. Za to ne rabiš dela, ampak pokvarjeno ureditev, ki ji vladajo bankirji. Nakar je seveda logično, da davek postane merilo, delo pa balast za siromake.
Sploh je pri zadevi sporen koncept, da kapitalistka sodi o tistih, katere želi izkoriščati (pa se očitno niso odločili za njen oziroma ‘njene sorte’ primež), ter skuša tako ustvariti družbeni konflikt tam, kjer je situacija povsem jasna.
Očitno ona (in njene baže tipi) ponudijo oziroma zagotovijo premalo, da bi bilo vredno dostojnega človeka. A o tem se taki (po mojem skromnem mnenjcu) ne sprašujejo pogosto. Ali pač? Jih cele noči premetava po postelji, ker polovici zaposlenih niso plačali že dva meseca ali več, ali, ker vsaj polovici delavcem plačujejo ‘minimalca’?
Ah, ta minimalec – postal je že kar standardna postavka za slovenski življenski ‘standard’ …
Na minimalni plači je tri odstotke Slovenk in Slovencev. To so tisti z najmanj konkurenčnimi znanji in sposobnostmi. Najboljši način, da se jim pomaga je prekvalifikacija; ne več denarja.
Vlagatelji ne izkoriščajo nikogar, vlagatelji se le dogovarjajo z ljudmi, ki želijo na trgu prodati svoje delo. Tisti, ki na trgu prodaja svoje delo ima možnost ne prodati svojega dela pod ceno. Imam možnost sam postati vlagatelj. Prositi za posojilo ali za tveegani kapital. Odpreti podjetje. To nikomur v Sloveniji ni prepovedano.
Nerazumevanje narave dela menedžerja in podjetnika ni med tistimi, ki nikoli niso pridobili kakšnih izkušenj s to vrsto dela nič nenavadnega. Kako naj razumejo nekaj, česar ne poznajo? Stvari začnejo razumeti takrat, ko se sami soočijo z njimi in vidijo, da so zahtevne.
Kar se tiče tega, kdo je “kapitalist” je to v Sloveniji zelo zmedeno. Npr. oni dan sem slišal, da se Gojmir Gojc Lešnik prodaja za proletarca. Ne vem, katere kvalifikacije ima za to. Nikoli v življenju se ni pretegnil, ves čas je živel od državnih subvencij in je evrski milijonar, saj je posestnik. Ampak on naokoli razlaga, da je proletarec. Takšnih je precej in to je bolj posledica stanja duha (neke nahujskanosti), kot realnosti.
In na koncu – če kdo želi biti zaradi osebne situacije jezen, naj bo jezen na tiste, ki so mu obljubljali nemogoče. Ne na tiste, ki nimajo nobenega razumevanja za njegovo sovraštvo, podlost in zavistne izpade proti tistim, ki prispevajo za našo socialo, bolnice, šole največ; medtem ko on le govori.
Prelaganje denarja iz sklada na sklad je delo operativcev. Odločanje o tem iz katerega sklada na kateri sklad z dobičkom je delo visoke dodane vrednosti. Če misliš, da je lahko te obveščam, da v Sloveniji nenehno iščemo upravitelje kapitala. To je deficitaren poklic. Pojdi na Potezo, NLB in jim pojasni svoj genij; vzeli te bodo v službo, ti boš prelagal milijone iz sklada v sklad in ker boš vse storil prav majhni ljudje, kot si bil ti nekdaj ne bodo izgubili svojih vlog; in tvoj dobiček bo ogromen. Toda, ali ti res to znaš?
SEdaj bi lahko začeli le še na debelo razglabljati o ekstremnem liberalizmu, poslovanju, davkih, frustracijah, pritiskih, pogajanjih itd., in ne bi nikamor prišli – zato na tej točki raje zaključim (preden padem prenizko). Sistem je namreč zastavljen preveč celovito, da bi lahko sedaj v nekajvrstičnicah tukaj učinkovito polemiziral.
Simona, vsako delo je pomembno. Toda ni vsako delo enako vredno. Plačilo za delo je izraz razmerja med človeško potrebo po tem delu in številom ljudi, ki ga znajo/želijo opraviti.
Enkrat so močnejše potrebe, drugič ponudba.
Npr. potreb za tekstilnimi delavci je malo, število delavcev pa veliko. Potreb za upravitelji kapitala je veliko, število kandidatov pa majhno.
Zato je upravitelj kapitala plačan več od tekstilnega delavca. To pravzaprav povzročaš ti s svojim kupovanjem. Zato, ker kupiš lepo obleko za 200 evrov in ne grde za 2000 evrov. In daš denar v banko, kjer ti bodo plačali obresti in ne v banko, kjer ti bodo vsak mesec trgali obresti.
Tako tvoje razmišljanje o nujni potrebnosti vseh poklicov drži, toda mi se pogovarjamo o tem, koliko stane delo.
Poklic čistilca ni nič manj spoštovan od poklica jedrskega fizika. Toda čistilca lahko zamenja praktično vsak, ki potrebuje delo. Ali je vsak lahko jedrski fizik?
Da si jedrski fizik privošči jadrnico je sporno le tistemu, ki misli, da je več vreden od njega. Jedrski fizik se je tudi dolga leta izobraževal zato, da si lahko privošči jadrnico. Jedrski fizik dela za jadrnico. In jedrski fizik se izpogaja z vlagatelji za dovolj denarja za jadrnico (čeprav sta, mimogrede, dva najbolj znana jadrničarja v Sloveniji Borut Pahor in Dušan Semolič, ampak pustimo detajle…)
Razredno bojevništvo je iracionalno sovraštvo, uperjeno proti vsem, katerih glava štrli iz povprečja. Če je takšen duh razširjen se pojavi težava dvojne nezainteresiranosti – sposobni ne želijo trdo delati, ker jim bodo tako ali tako vse zaplenili, nesposobni pa ne, ker jim bodo tako ali tako vse dali.
To ne deluje. Ljudje morajo za svojo eksistenco poskrbeti sami. Z lastnim trudom. Trmasto vztrajanje pri poklicu tekstilnega delavca in pričakovanje blaginje, čeprav drugi ljudje ne želijo plačevati oblek tako drago, ker jih drugje naredijo ceneje je samodestruktivno obnašanje. Nepripravljenost na prekvalifikacije je lenoba.
Plenjenje tistim, ki so pripravljeni živeti dinamično in niso tako trmasti in leni pa je nujno zlo, ne pa nekakšna “pravičnost”.
Meni je bila inteligentna in razgledana Ajša bistveno bolj všeč, kot kakšni neinteligentni primitivni hujskači tipa Marcel Štefančič. Stvari je razumela bistveno bolj poglobljeno od njega. Preprosto je bila inteligentnejša. In pričakujem, da ji bo v prihodnosti zato šlo dobro; medtem ko bo Marcel še vedno destruktivno bevskal na vse, ki si drznejo v življenju kaj ustvariti.
Tomaž – plenjenje je plenjenje, ustvarjanje je pa ustvarjanje. Ne mešat jabolk in železove rude.
Kolikor mi je znano, kažejo uradni podatki na zmanjšanje števija brezposelnih v Sloveniji (btw. bojda se dviguje tudi rodnost… ampak to je druga zgodba…); torej je vse manj ljudi, na katere bi se plemenita ga.Ajša ter velecenjeni g.Tomaž lahko jezila… A vseeno jima priporočam, da malce preverita strukturo prebivalstva, ki jima greni življenje…
Bojda je na zavodu poleg že dodobra izmozganih delavcev poznih srednjih let, katerih proizvodna delovna mesta so se preselila v Romunijo, Moldavijo ali na Kitajsko ter nevemšekam in ki zaradi svoje starosti ter zgaranosti niti za gradbince niso več uporabni, največ visoko izobraženih iskalcev prve zaposlitve, katerih očetje najverjetneje niso nikakršni direktorji, ki bi jim lahko pomagali pri iskanju le te. Slednjih poznam kar nekaj in vsi si želijo delati, a kaj ko nimajo osnovnega kapitala za samostojen začetek, potencialni delodajalci pa jih nočejo, ker so delovna mesta vseprepogosto vnaprej rezervirana za bratrančeve vnuke ali ker nimajo delovnih izkušenj, ker imajo previsoko izobrazbo (prijateljica je dobila zaposlitev šele, ko je zamolčala VIII stopnjo…), ker so (pre)ozko specializirani, ker niso imeli pravega mentorja dipl.naloge, ker…
Sama sem trenutno zaposlena in to celo v stroki, za katero sem se šolala. A še predno so mi dali v roke svinčnik za podpis pogodbe, so mi jasno povedali, da me čaka zaposlitev le za čas trajanja dotičnega projekta… nato pa “hvala za vaš prispevek in srečno”… In lov za novo priložnostjo bo ponovno odprt… Še dobro, da ni stroka edino kar znam ter da nimam pomislekov v skrajni sili poprijeti za delo, katerega po formalni izobrazbi močno presegam…
Kakorkoli že menim, da se je problem brezposelnosti na eni strani prikrival na drugi pa poglabljal z zgrešeno šolsko politiko. Namreč, dajmo mlade držati čim dalj za knjigami in s študentskimi napotnicami v rokah, da je ne bodo trkali na vrata Parmove… in imenik študentov se je daljšal, imenik brezposelnih pa krajšal… A glej ga zlomka sedaj je pa imenik diplomirancev, magistrov in celo doktorjev vse bolj enak imeniku s Parmove… …hmm, le kako to !? …hmm, le kam bi jih dali !? …hmm, le zakaj ti ne gredo delati na gradbišče !? … aja, in zakaj je toliko brezposelnih ekonomistov !? Hmm… čudno, res čudno… Vsi zdravi, pametni, z dvema rokama in dvema nogama, pa niti centa davka ni od njih ! Grozno res, groooznooo…
Grem odgrnit glavo pred Prešerna… morda mi notri pade kakšen odgovor na moja vprašanja…
LP N(2)
@Insomniac:
Hvala za link. Nisem še videla. Pridem na tvoj blog.
@Tomaž Štih:
Tudi zgodovinar se je dolga leta izobraževal, da je lahko to, kar je postal. Tudi zdravniki se dooolgo izobražujejo, da lahko postanejo, kar postanejo, pa si ne morejo privoščit jadrnice. V kolikor se celotno zdravstvo sprivatizira, pa veš, kam pridemo. Res je, kar je napisala Nataša (2). Preberi si. Res je kriv tudi šolski sistem, ki ne usmerja dijake v študij bolj potrebnih poklicev. Še bolj pomembno pa je nekaj drugega. Da so ukinjeni sprejemni izpiti, ki bi omogočali, da bi se na določenem področju znašli za tisto usmerjenost najbolj kreativni ljudje. Ampak vse skupaj pa sploh nima veze, ker da lahko sploh kapitalisti v takem nadpovprečju kopičijo bogastvo, reveže potrebujejo, jih zato imamo.
Nespretno si se izognil dvem pomembnim opombam v moji repliki. Plačevanju zaposlenih, zaposlovanju tudi tam, kjer je to potrebno, a raje šparajo na delavcih in … Izognil si se vprašanju, kaj neki koristnega (ko se tako obešaš na korist) je ponudila do zdaj tako inteligentna Ajša??? Je TV Paprika simbol inteligentne in zelo potrebne, koristne ponudbe???
V kolikor meriš inteligenco s stopnjo dobička, boš tudi težko pojasnil modrost kakšnega Rajka Hrvatiča??? Še posebej v primerjavi s profesojem kemije, geografije ali česar koli drugega. Ne, ne zaslužijo veliko. A jih potrebujemo? Ja, jih. Se lahko sprivatizirajo??? Ne, ne morejo se. Da ne omenjam razlik v možnostih na trgu. Pri nas noben za kulturni nivo pomemben umetnik ne more na majhnem trgu uspeti. Na velikem, izven meja, brez podpore države še manj.
Potem ignoriraš tisto, kar nas je več omenilo. Podlaga za uspeh, priložnost in vrtenje dobička. Točno veš, ker je znano, da je Ajša potomka lobista in nekdanjega direktorja LGL in da je tudi TV Paprika zrasla s pomnočjo že dobro vzpostavljene sponzorske mreže. Take podlage marsikdo nima. Beri Nataša(2). Pa še nekaj o prijateljčkih. Si kdaj pomislil, po kakšnem ključu neki se je znašlo toliko amaterjev, da so delali na TV Papriki???? Kako te stvari grejo, kar se tiče ponudb za priložnost??? Misliš, da so se tam znašli, ker so tako sposobni in inteligentni za opravljanje dotičnega dela???? Misliš, da imajo vsi enake možnosti??? V čem je razlika med “vlagateljem” (da ne počim od smeha) tipa Hrvatič ali tipa Jankovič??? Skratka, precej trapasto ignoriraš premnogo faktorjev, ki močno vplivajo na uspeh posameznika in možnost takih in drugačnih davkov. Ignoriraš tudi kompleksnost sistema, ki stanje, kakršno je, vzdržuje, ker gre na roke kapitalistom. In zdaj naj bi bila krivda na plečih že tako deprivilegiranih??? Prekvalifikacije tekstilnih delavk v dobi nad štiredeset??? A me zajebavaš??? Oziroma … a si ti res tako naiven??? Danes še mladega dekleta z večjo izobrazbo, vsaj na računalniškem nivoju, ni treba zaposlit, če omeni, da namerava tudi zanosit. S prekvalifikacijami padajo že izkušnje in večina njih se izkaže za totalen nateg in ponovno izkoriščanje.
@Tomaž Štih
/… Plačilo za delo je izraz razmerja med človeško potrebo po tem delu in številom ljudi, ki ga znajo/želijo opraviti. …/
sp
Resnica, ki vsekakor drži! Dokler se v to razmerje ne vtaknejo tisti, ki razpolagajo s kapitalom, temu posledično pa tudi s politiko. Kadar iz naših zaslužkov (slovenskih delavcev) plačujejo razne “subvencije” za uvoz tuje delovne sile, so posegli v to razmerje. In to se dogaja! Tukaj in zdaj. V interesu zmanjševanja cene dela na domačem trgu. Nič nimam proti svobodnemu trgu dela. Le pod enakimi pogoji bi morali delati vsi. Brez vseh olajšav zaradi “deficitarnosti poklicev”!
/… Zato je upravitelj kapitala plačan več od tekstilnega delavca. To pravzaprav povzročaš ti s svojim kupovanjem. …/
Točno! Razlika je v tem, da tekstilni delavec zaradi slabega dela zapravi – zmanjša svojo lastno (mizerno) plačo, upravitelj kapitala pa tuje prihranke. Zase je že poskrbel, da se mu izplača! Saj je vendar strokovnjak na področju upravljanja s kapitalom.
/… in ker boš vse storil prav majhni ljudje, kot si bil ti nekdaj ne bodo izgubili svojih vlog; in tvoj dobiček bo ogromen. …/
Kaj pa takrat, ko bom storil kaj narobe? Ko bom zapravil kapital, ki so mi ga dali v upravljanje? Ga bom pokril iz prejšnjih dobičkov? “Malo morgen”! Takrat bo to splet nesrečnih okoliščin in v najslabšem slučaju bom izgubil možnost nadaljnjega “ustvarjanja dobička” s kapitalom tistih, ki so se okoristili na račun moje napake.
@Nataša(2)
Naši vrli “menedžerji” tipa Tomaž, tega dela resnice ne vidijo! Za njih je to samo balast, ki ga je treba s čimmanj škode držati na distanci. Da ne bi porušil idiličnega vzdušja v naši svobodni družbi.
Glede slabega upravljanja kapitala – kaj pa, če ga upravljaš objektivno slabo (iz vidika družbe, sploh, če gre za t.im. ‘družbeni kapital’, kot smo ga imeli največ še nekaj let nazaj), subjektivno pa dobro (zgolj v svojo korist)?
Po eni strani se želimo kot družba iti gospodarsko/politično transparenco, po drugi plati pa se jih je to le malo pripravljenih zares iti. Strinjaš? Jaz se.
Joj Tomaž tako si obarvan z ideologijo krasnega kapitalizma, da ne vidiš dalje od svojega šiljastega nosu.
V Sloveniji je bilo samo lansko leto izdanih 66.000 dovoljenj za tuje delavce iz tretjih držav-to je delavce, ki niso iz EU. Po večini za mizeren denar delajo po 12 do 16 ur na gradbiščih v nevarnih razmerah. Večini delodajalci ne plačujejo zdravstvenega zavarovanja oziroma niso sigurni ali jim ga ali ne, se je pa že zgodilo, da so tiste, ki so se poškodovali na delu samo najnujneje oskrbeli in jih poslali nazaj od koder so prišli. Večinoma so iz Bosne. Ti reveži v nečloveških pogojih delajo za 500 600 evrov mesečnono-kar roko na srce ni dovolj za preživetje v Slovenij. Ampak bosanski delavci spijo v luknjah med ščurki in jedo najcenejšo hrano, da lahko družini pošljejo 300 evrov mesečno. Od tega se v Bosni lahko nekako preživi, v Sloveniji pa s 300 evri ne boš poplačal niti položnic-kaj šele kupil hrano ali preživljal otroke. Na gradbiščih ni slovenskih delavcev, preprosto, ker po celodnevnem garanju ne boš imel dovolj denarja za pico in pivo-kaj šele, da bi od tega denarja živel. Čudno…predvsem zato, ker so cene nepremičnin svinjsko visoke, med najvišjimi v državi. Me zanima kam gredo profiti. Od ostalih članic EU je pri nas 800 ostalih delavcev, veš zakaj? Ker med njimi ni zanimanja. Ne želijo v Slovenijo-kljub temu, da prihajajo iz držav z nižjim življenjskim standardom. Veš zakaj ni zanimanja? Ker delodajalci beraško plačujejo. V dobi sužnjelastništva-so sužnji verjetno gospodarja koštali več-kot stanejo današnjega delodajalca njegova delovna sila. V Slovenijo večinoma prihajajo nizkokvalificirani delavci. Veš zakaj? Ker po visoko kvalificiranih ni povpraševanja. Največ povpraševanja je v Sloveniji ravno po “fizikalcih” in nizko kvalificiranih delavcih-zato si lahko svoje nasvete o prekvalifikaciji nekam zatakneš. Sicer pa sploh ne vem zakaj se ubadam s teboj, ker si tup kot kamen. Naj ti samo prišepnem, da so v vse vojne večinoma vpletene ZDA, ki pa srce drago in preproščina sveta, niso niti blizu socialzmu ali marksizmu. še več, marksiste so na veliko zapiral. Pa tudi usmrtili so jih kar nekaj, nekaj po sodni obravnavi, nekaj so jih pospravili pa na cesti.
In še glede Ajše, TV Paprika je zelo dobro znana po tem, da ljudi niso plačevali. So se šli kolobarjenje z delovno silo. Veš kaj to pomeni? Delaš par mesecev, govorijo ti, da boš plačan kasneje, drugič, naslednji mesec, sedaj ni denarja-in potem ko je ljudem prekipelo in so odšli drugam-so dobili nove žrtve. Zelo uspešna podjetniška praksa mar ne’ Sicer pa so Slovenski podjetniki v veliki večini svoj denar zaslužili prekleto na lahko. V večini pravim, ne vsi. Tako kot Rusi. In te novo nastale bogataše po večini krasi tudi popolno pomanjkanje čuta za sočloveka, požrešnost brez meja in in izkoriščevalska brezkompromisnost. Aja, pa radi se oblačiojo v vpadljiva, neokusna oblačila hehehehe, ker ponavadi v glavi nimajo-na zahodu jim zaničljivo rečejo nouveau riche. Pa lep dan z obilice premisleka o svojem flancanju ti želim
@ Vanja, v Sloveniji je tudi povpraševanje po visoko kvalificiranih, specializiranih kadrih (npr. v zdravstvu), ampak ni interesentov, ker so slovenske plače mnogo prenizke v primerjavi z “evropskimi”.
Zakaj, vprašaj Tomaža 😉
LP N(2)
Morda zato, ker je ta sektor preveč javni in premalo privatiziran? : )
Upam, da doba medicinskih tajkunov vendarle še ne pride tako kmalu.
Ja, Nataša res je, povpraševanje je tudi po zdarvnikih, vendar je zdravniški lobij močan-in si ne pustijo še bolj znižati “tržne vrednosti-kar bi se čisto lahko zgodilo z navalom kakšnih srbskih ali ruskih zdravnikov.
@tomaž
/… Uvoza tujih delavcev brez izobrazbe skorajda ni. Razen tam, kjer delavcev res primanjkuje. Kaj pa naj bi takšni delavci sploh našli v Sloveniji, česar jim ne more ponuditi zahod? …/
Naj ti pošljem poimenski seznam kakih 500 tujih delavcev, ki so samo na našem koncu zaposleni? Direktno pri delodajalcih ali pa preko “mešetarjev”. Od čistih “fizikalcev” do poklicnih “mojstrov”. Za dela in poklice, ki so pri nas na zavodu! Plačani pa so “uradno” zelo malo, na roko pa toliko, da se jim izide. Od firm, v katerih so tvoji somišljeniki. Vsaj tako sem te ocenil???
1. Teh 66.000 tujih delavcev v Sloveniji nikomu ne odžira služb, ampak s povečano produkcijo omogočajo nova delovna mesta.
2. Pri nas vztrajajo zato, ker jim je tu bolje, kot doma.
3. O nespoštovanju zakonov nimaš nobenih dokazov. Če jih imaš – kršitve prijavi. Sicer se ne laži in si ne izmišljuj stvari.
4. Nedelovanje pravne države ste v Sloveniji namerno povzročili socialisti, da so lahko rokovnjaško izvedli primarno akumulacijo kapitala. Tako smo namesto kapitalizma dobili levi social- korporativizem. Vsakič, ko bi kdo rad zadeve saniral rjovete, kot bi se vas dajalo iz kože. Ker dobro veste, kaj sledi vzpostavitvi pravne države.
5. V Sloveniji imamo zakon o minimalni plači. Za manj ni zaposlitev. Za minimalno plačo dela 3% najmanj sposobnega prebivalstva. To ni velik odstotek. Jaz ne vidim nobenega problema v tem, da vsi nezaposleni vzamejo dela za minimalno plačo (če le ta obstajajo) in jim sociala nekaj doplača. To je vsekakor bolje, kot da sedijo doma in jim sociala plačuje vse. Le zakaj bi podpirali popolno neaktivnost dela populacije in jim plačevali račune, če lahko prispevajo del sredstev sami? To je socialistična norost.
6. Cena same izgradnje stavb je že nekaj let precej stabilna (z izjemo nihanj zaradi pomanjkanja delovne sile).
Končne cene stanovanj so visoke zaradi omejevanja gradnje. Tvoji ukrepi prepovedi uvoza tuje delovne sile bi povzročili še večje pomanjkanje. To je povzročila državna birokracija, ne kapital. Tista, ki jo ti kuješ v zvezde, da te bo “branila pred kapitalom” ali kako že…
Gradnja je dražja, kot je potrebno tudi zato, ker ista parcela stane 100x več, če je na njej dovoljeno graditi. To je cena državne birokracije in ne kapitala.
Prav tako je drago komunalno opremljanje. Le to je večinoma v rokah paradržavnih podjetij in je zopet cena državne birokracije in ne kapitala – socialisti ste želeli državna sredstva produkcije in smo dobili paradržavna podjetja. Socialisti ste nasprotovali privatizaciji in smo dobili paradržavna podjetja. Socialisti ste zagovarjali neučinkovitosti s ciljem zagotoviti “ugodnejše razmere za delavca”. V resnici pa je to zagotovilo le manjšo učinkovitost in posledično višje cene komunalnega opremljanja.
Faktor cene je tudi neobdavčenost nepremičnin. Tudi to ste zahtevali socialisti. Da se mlade brez nepremičnin obdavčuje progresivno. Da se delo obdavčuje, kapital pa z enotno davčno stopnjo 20%.
Mladi ustvarijo precej in kapitalisti jih tudi precej plačajo. Toda več kot polovico jim zapleni država. Treba je plačati upokojence, ki ste jim socialisti zapravili pokojnine in so zdaj brez prihrankov. Treba je plačati veliko-socialne projekte.
Vse to financirajo s progresivnimi davki mladi. Social- elita pa ima svoj kapital obdavčen po 20% cedularni obdavčitvi.
Socialisti ste desetletja iz ideoloških razlogov zavlačevali z denacionalizacijo in dvigovali tveganje nakupa (in ceno).
Vanja, kaj je zdaj to za ena nezrelost? Če ste uničili nepremičninski trg s svojimi neumnimi državnimi posegi (da sploh ne omenjamo nacionalne sheme, ki je nabila cene) se spodobi, da zdaj to priznate, ne pa da za to krivite nekakšen fantomski kapital, ki ni nič kriv.
Sledili ste socialističnim receptom. In ti so vas privedli do istih rezultatov, kot konec osemdesetih. Socializem je bankrotiral polovico zemljine krogle. In uničil naš stanovanjski trg.
7. Prekvalifikacija je tudi iz tekstilca v vodovodarja, ne le iz tekstilca v astronavta. Pravzaprav je prva bolj logična, razumem pa da nekako ne paše v zgodbo, ki bi jo želela povedati.
8. Ne bi o Ameriki in o brezčutnih kapitalistih. Te neumnosti, katerih cilj je razčlovečenje tistih, ki jim želiš pleniti raje pusti za tiste, ki ne znajo razmišljati s svojo glavo.
Delovno dovoljenje praviloma izdaja prav zavod.
Nepravilnosti niso nemogoče, ampak zakaj jih ne prijaviš in se greš namesto obsodbe skorumpiranih uradnikov (države) nekakšen fiktivni socialistični razredni boj.
In nenazadnje, zakaj voliš levico, če pa si v resnici želiš pravno državo?
Tule so preproste aproksimacije za evropske plače.
http://libertarec.blogspot.com/2008/01/ahil-in-elva.html
Tale razočaranost nad cenami stanovanj, ki so posledica hiper- reguliranega nepremičninskega trga me malo spominja nad inflacijo.
Inflacija je v največji meri posledica nekonkurenčnih struktur. Te pa so posledica neizvedbe reform (ki so jim nasprotovali sindikati). So posleica tržne koncentracije s strani social- elit, ki jih je podpiral Lahovnik in vsi nacionalno interesarji.
So posledica poznih privatizacij in zaščitenosti “javnega premoženja” pred konkurenco.
So posledica preganjanja tujih trgovcev (ki so jih sindikati napadali, še preden so prišli in jim državni uradniki niso dajali dovoljenj), skrbi za delavca (v trgovskih podjetjih, ki bi dobila konkurenco)
In kaj storijo sindikati, ko rdeče social- elite dvignejo cene v svojih trgovinah? Zahtevajo, da jim razliko, ki so jo leve social- elite pospravile v žep doplača celotno slovensko gospodarstvo (da se ja nihče ne bi dotaknil socialistov).
In za svojo lastno neumnost in tisto, kar so počeli v preteklosti krivijo nekakšen fantomski, podli, povampirjeni “kapital”.
V resnici le žanjemo, kar smo posejali. Naše nasprotovanje kapitalizmu in sprejemanje socializma sesuva našo ekonomijo. To ni nobeno odkritje. Iz istih razlogovo, kot nam stvari ne delujejo je bankrotiralo pol zemljine oble. Socializem preprosto ne deluje.
@Tomaž:
/3. O nespoštovanju zakonov nimaš nobenih dokazov. Če jih imaš – kršitve prijavi. Sicer se ne laži in si ne izmišljuj stvari./
Če ni dokazov še ne pomeni, da so stvari izmišljene – zato ti tega tudi ni treba implicirati, niti ni impliciranje tega konstruktivno, objektivno ali racionalno.
Zgolj toliko zaenkrat iz mojega ćoška.
Neoliberalci so ustvarili zemljo, si vtaknili prst v rit in izumili Avšo Polprevodnik. Za crknt, res. Ostalo sem izbrisal, ker mi pride na misel samo baseball kij, ki liberalno tolče od tipkovnice do stene s priključkom – pri vas doma.
Tomaža Štiha za predsednika vlade!
Ta bo uredil Slovenijo, da se bosta tisoč let vsem med in mleko cedila! D)
Tomaž 66.000 dovoljenj samo letos, lansko leto je bilo 44.000. Govorim o novih izdanih dovoljenjih, ne o podaljšanih. To dovoljenje uvezeni suženj iz Bosne dobi vezano na enega delodajalca. Če hoče dobiti osebno delovno dovoljenje mora za enega delodajalca delati 3 leta. V teh treh letih bo seveda delal brez pritoževanj, ne bo se upal postaviti za svoje pravice in ne bo odklonil 16. urnega delavnika za mizerno plačo. Ne govorim o odžiranju služb, ker za takšen denar tudi reven Slovenec ne bo delal. Zakaj le, saj s tem denarjem ne bo mogel preživeti. pa tudi slovenski delodajalci imajo veliko raje bosanske delavce. Zakaj le? Oh srečni časi, kaj se Slovenci počasi le osvobajamo ksenofobizma? Ne, ne Štihasti Tomaž-slovenski delodajalci imajo pač radi tiste najbolj obupane, tiste iz držav vojnih razbitin. Še Slovakov ne marajo! Menda zaradi slabih delovnih navad. Ali morda zato, ker jim le ti niso na milost in nemilost prepuščeni. In jim Slovenija zaradi mizernega plačila itak ni privlačna država.
In kaj imam jaz veze z nepremičninskimi trgi’ In moji? Kateri moji, jaz sem samo svoja in ne pripadam nobenim našim. Ti, po drugi strani, pa tega ne moreš trditi, saj se sluzasto trudiš biti priden bevskajoč pesek najmočnejšim. Ti je morda padlo na pamet, da te ne potrebujejo? Da so fine and dandy as it is?
Odogovori mi samo na eno vprašanje? Ob pomanjkanju delovne sile na gradbiščih v Sloveniji…kako za hudiča je možno, da je delovna sila tako poceni, tako necenjena za najbolj težaška dela v vseh vremenskih prilikah in neprilikah? Kje je tvoj neoliberalizem tukaj? Nevidna roka, ki uravnava trg, da bo vse lepo in prav?
Štihasti Tomaž-za en mesec se prijavi na gradbišče. Kot fizikalec. Jaz bom priskrbela kamero-da zabeležimo ta evolucijski čudež, ki ti bo morda le odškrnil pogled na težaško življenje izkoriščanih. In ne, moja poanta ni bila o kakršnem koli odžiranju dela komerkoli…temveč v izkoriščanju najbolj ranljivih…za enormne profite delodajalcev. Ki bi bili tudi za človeka vrednimi plačami svojim delavcem še vedno enormni. seveda ti tega ne moreš razumeti, ker je povezano s čustvovanjem, ki ga ti ne premoreš, z empatijo. Glede tega si že pravi mali kapitalistek. manjka ti samo še podjetnost in možgani…v katere pa nekako dvomim.
Svaka čast Tomaž Štih, če tole deluje kot provokacija, si zadel žebljico na glavico. Če pa v to verjameš, sem pa šokiran. Iz katere pozicije to govoriš -akademske ali osebno izkustvene? Socialna država je zate španska vas? Kaj pa če se nekdo odloči da ne bo delal? Strel v glavo ali umiranje na obroke? Kar se mene tiče, imam pravico da ne delam nič. Imam pa pravico živeti. Če pomislim kaj delajo razne advertizing firme, upravljalci kapitala itd., ne mi bluzit o neki njihovi odgovornosti. Tip ki je star 32 let postane nek oh in sploh direktor???? Po končanem faksu in magisteriju ima že toliko izkušenj da lahko vodi podjetje s 1000 zaposlenimi? Z ženskami, ki jim zdravje odpoveduje, hrbtenica, kolena, glava? In Ameri so mi vzor? Na drugi strani Rusi? Halooo? Njihov antipod. Saj ni čudno da smo v kurcu. Ti si hodil v katere šole? Socialistične ali kapitalistične? Pizda nam je blo hudo včasih, ja. Pa je lepo rekel Marx, da se bo socializem oz. komunizem razvil v najbolj razvitih državah. Prej ko slej. Kapital je itak nepravično razpodeljen glede na število prebivalstva. Torej, naslednjih 200 let lahko vsi na Zemlji živimo brez da bi karkoli delali (od oka). Potem bo pa itak potop. Vem da pretiravam…Tomaž ti ne bi želel živeti v mojem svetu, jaz pa ne v tvojem. Ampak tukaj sva, jebiga. In nikar zahtevat dokaze, ozri se okoli sebe. BTW, za razliko od ostalih sem ovca. So what?
Štihanje je naporno delo. Od tega boli hrbtenica. Vse bolj priljubljeni delovni deli telesa zato postajajo komolci.
Ah, ja. 😉
@Tomaž Štih:
Saj ne morem verjet! Klepetaš že kar sam s seboj, kot vidim. Saj razumem. Zoprno ogrožen občutek mora bit, ko nihče ne požre buč, ki naj bi za silo pregnale slabo vest sfižene mentalitete, razen tebi enakih. Hmmm …
Par replik na tvoj 47. komentar:
1. Ne, to ni nobena laž. Tako se to ne imenuje. Ker si jasno in glasno podprl citat Ajše Vodnik in slednje celo označil za pametno izjavo … hehehe … se tudi ti jeziš na brezposelne in na tiste, ki prosijačijo. Ne samo, da se jeziš. Besen si … hehehe …
2. Totalne kozlarije. Nekdo z večjim privilegijem se lahko spakuje magari z bednim, a dobro podprtim projektom in kljub propadu elegantno nadaljuje, ti pa tupiš, kako bi moral bit vsak tako vesel, da vsaj komaj živi, da bi z veseljem trdo delal magari za 400 evrov? Celo navkljub dokazanim sposobnostim, a pač brez pravih vez in izhodiščnega kapitala in celo izobrazbi navkljub … Bah … tvoj lepi svet je gnil in skorumpiran.
3. Res je. Izobrazba ni garant, še posebej pri nas, da nekaj res obvladaš. Zato sem za uvedbo sprejemcev in proti nekoristni maturi kot vstopnici na faks. Ne razumem pa, od kod ti ideja, da študij ne pomeni vložka za državo in s tem večje zaslužnosti? Potem naj ukinejo študij kot obvezen papir za dostop do določenega opravljanja dejavnosti. Zakaj potem država sili mlade študirat, da bi lahko opravljali določeno delo?? Če tako sili, potem naj ustrezno postopa. Ampak nastane problem, a ne, če so študiji zanič, zaposlit moraš pa same prijatelje in sorodnike, ki jih že sam naučiš, da vsaj približno gre. Čez čas bo že nekaj iz njih.
Na gradbišče bi šel delat kljub visoki izobrazbi za 400 evrov???? Potem si verjetno idiot ali pa se zavedaš, da na gradbišče dejansko spadaš, kradeš pa mesto nekomu, ki bi bolje opravljal delo, ki ga opravjaš ti. Sem pa prepričana, da gradbišča nisi videl niti od blizu. Kar pojdi tja. In ne, nič ni narobe z gradbinci! S tabo je narobe, ker se tukaj sprenevedaš, da ne dojemaš gradbincev kot nižjo kasto, hkrati pa zagovarjaš kapitaliste, ki jim ne plačujejo niti približno ustrezno za dostojno življenje. Tako prozorno puhlo je tvoje spoštovanje. Nizkokastno!
4.Si že dobil odgovore.
5.S čim neki naj bi imelo veze slabo delo slabega delavca??? Ja, je lahko odpuščen. In? Ajša Vodnik pa kljub zanič propadajoči televiziji tebi pomeni cvet inteligentne dobre delavke samo zato, ker lahko hara naprej brez kakšnih posebnih posledic in se je zlahka odpustila kar sama. Kako si dosleden.
6. Hahahahaha … ja, ja … saj smo poštekali. Ti kar beri Demokracijo in Žurnal.
7. Takšnega debilizma pa še ne. Bolničark na onkološkem inštitutu nihče ne potrebuje??? A si ti sploh normalen??? Revno plačilo za overdozirano delo tako po urah kot naporu ne dobijo pošteno plačano! To je vse. Ne zato, ker ne bi potrebovali njihovega dela. In učitelji, ki dobivajo mizerne plače, niso nam potrebni??? In snage ne potrebujemo???? OMG! Kje je ta pralnica možganov, kamor si zašel? Aja, saj vem.
8. Bi mi lahko povedal, koliko si star? Ne, resno me zanima.
Neumno ne more bit pametno, ker je za nekatere pametno. Neumno je neumno in neumnosti so za neumne ljudi. TV Paprika je bila očitno preneumna za najbolj neumne, zato tone. Propadejo pa tudi pametne stvari, če so prepametne za večino preneumnih ljudi. In v tem je poanta. Da v kolikor vlada logika kapitala po tvojem sistemu, začnejo pametovat o kvaliteti življenja in sistemu ljudje, ki pojma o pojmu nimajo o ničemer, razen da enoumno furajo gonjo za predmetom svojega dobička. Denar pa se ne ozira na pamet. Prodajaš lahko tudi pesek ali drek odlično v družbi, kjer pade povprečni IQ in zahtevnost na nulo. Ko kapital zavlada in za njim stojijo sicer neumni ljudje, tudi jedrski fizik, ki si ga omenjal, dobi precej drugačno pomembno vlogo. Upam, da si poštekal, kaj ti hočem povedat. Za Vodnikovo pa ne moreš reči, da je ni več Tam!!! Ker to izpade, kot da je ni več tam, ker je prepametna za tisti nivo in je pogumno odšla!!! Ona je bila TV Paprika. Stvariteljica, odgovorna urednica!!! Zapustila je ruševine za sabo, poskušal jih bo sfurat naprej gospod vedeževalec, ker mu je to boljša varianta možnega spasa kot zavod za zaposlovanje. Vodnikova pa je imela odprta vrata na drug teren. Blagor ji. Ker znotraj kapitalizma vladajo predvsem tudi druge igre interesov, pred sposobnostjo in inteligenco, ki jo kapitalistični ideologi še posebej radi omenjajo pogosto … hehehe …
9. Žal ne morejo bit vsi podjetniki! Ne gre. Po osnovni logiki. Če bi lahko bili vsi podjetniki, bi se vse sesulo. Potrebujemo namreč tudi druge, nujno koristne poklice in poslanstva, da si vsak, ki želi bit tudi na primer podjetnik zna sploh rit obrisat in reči dober dan, se mogoče celo podpisat!
10. Seveda se jih je prekvalificiralo samo 8. Psihologija ti je tuja, zdravstveni aspekti dotičnih delavk sigurno še bolj. Nekateri dobijo za daljši delavni staž in dobro služenje zvišanje plače skozi leta, nekateri pa slovo in predlog o prekvalifikaciji, po možnosti na še težje delovno mesto, za enako ali še nižjo plačo, ki skoraj ni višja od socialne pomoči, pri čemer ohraniš energijo, pa greš postrani še malo čistit naokoli ali kaj podobnega. Seveda se niso prekvalificirale.
Zdaj se mi pa ne ljubi več.
In hvala vsem potrpežljivim komentatorjem.
Oh my god.. Kakšno skropucalo od izjave..
Drugače pa, v rahel razmislek.. Doma imamo gradbeno podjetje.. Ne vem, če to še velja, in pod kakšnimi pogoji, toda prijavljeni so morali vsake mesec poslati štiri prošnje za delo.. Zgodilo se je, da je nekoč nekdo poslal prošnjo, v katerem je zatrjeval, da si niti najmanj ne želi delati v našem podjetju, da je delo pretežko in umazano.. Sklepam, da je takšno pismo poslal še trem ostalim firmam.. Toliko o aktivnem iskanju.. Tega tipa razumem in jaz bi delal enako (doslej mi delati ni bilo treba, zdržal pa sem samo 5 dni v svoji “karieri”).. Zakaj bi kdo bil besen nanj, bolje je posedati doma (v kolikor ga imaš) in prejemati socialno, kot pa se jebati za mizerno plačo (ne mislim, da so pri nas miezerne plače).. Sploh, če si usposobljen za kaj več.. Zavedam se, da tu niti malo ne gre posploševati.. Zavedam se, da sem v tem komentarju preozek, ker nimam premalo izkušenj ali znanja o tej tematiki.. Ampak je še meni jasno, da je to sranje od Pameti tedna..
…blagor ubogim v duhu…oh, ja 🙁
Ali bi, lepo prosim, malo poangumentirala, draga in preljuba veronika.. Zaenkrat namreč še nisem bil deklariran za ubogega na duhu.. Ou jea.. Madafaka..
Bravo Simona!
Tomaž, menim, da gledaš črno-belo. Premočne kontraste imaš, vsaj za moj okus. Če pomislim – to je povsem v skladu z novonastalo družbo – zelo bogati na eni strani, zelo revni oz. bedniki na drugi strani. Vmes pa zelo malo. Zakaj? Očitno se je zadeva zelo polarizirala – kako, zakaj … Odgovore na to poznamo vsi.
Če želi ta ‘družba’ res narediti korak ‘naprej’ (v kar pogosto dvomim), bo treba nekoliko omiliti te kontraste. In tu brez revolucij ne bo šlo. Prevelik delež dobrin se namreč preveč agresivno, prehitro in preveč enostavno akumulira v rokah že tako preveč bogatih.
Besedico preveč zgoraj seveda postavljam subjektivno, ne objektivno.
In če imajo (pre)bogati kapitalist sposobnost, da grmadijo finančna sredstva, pri tem pozabljajo, da se na drugem polu tega sveta, na drugem koncu palice oziroma na izhodišču te transakcije kopiči neka druga ‘dobrina’ – frustracija, gnev, žalost …
Seveda lahko tukaj fino debatiramo, a prej ali slej bo napočil čas, ko se bomo mi (ali zanamci) morali opredeliti. Do takrat pa bo kapital metal pesek v oči tisti, ki sicer še vidijo možnosti ‘uspeha’, a jim iz druge smer že grozi tudi ‘neuspeh’ (v finančnem smislu seveda).
Aja – tvoje življenje se bere res ganljivo. Je bilo težko, kaj? Si si kdaj želel, da takrat ne bi bilo tako težko? Bi bolj lahkotno življenje privoščil drugim otrokom? Morda Kitajčkom v sweatshopih, ali pa najstniškim fužinarjem, šiškarjem, mariborčanom …
Zagovarjaš tezo, se normalnost kali in definira le skozi ekstreme?
@Si. R. lepo si tole povedal…Tomaž je pač bil v tujini in je malo veliko pozabil kako je to doma…
Ne razumem, da v tujini (npr. Švici) skrajnost ne deluje. So tam vsi milijarderji ali vsi ježki?
Vau, Tomaž… pa ti bi moral napisati učbenik o tem, zakaj socializem ni uspel.
…………………..
Tukaj govoriš o tem:
Socializem je ljudi zelo očitno psihološko pohabil. Sovražijo pošteno delo. Sovražijo vse, ki jim uspe. Menijo, da so vsi ustvarjalni ljudje pokvarjeni. In mislijo, da so sami najpametnejši. Če se človek ujame v past takšnega pravljičnega in nerealnega razmišljanja je jasno, da ne bo šel v življenju nikamor in da bo večno nezadovoljen. Večno se bo “bojeval proti drugim ljudem”, jih skušal razčlovečiti in počel druge grozote. A ni lažje sprejeti resnice?
……..
haha, točno tako, in mislim, da je to pri nas problem. Ravno ta dediščina socializma, ki se je enostavno vsidrala v našo pamet. 🙁
……….
Off the record: Moj blog vivastar trenutno ne deluje, baje, da bo kmalu deloval, sicer pa sem dosegljiva tu:
http://www.ednevnik.si/?w=alja
lp
Lahko bi bilo pa tudi:
Divji kapitalizem je ljudi zelo očitno psihološko pohabil. Sovražijo umirjeno življenje. Sovražijo vse, ki se ne grebejo. Menijo, da so vsi neagresivni ljudje pokvarjeni. In mislijo, da so sami najpametnejši. Če se človek ujame v past takšnega pravljičnega in nerealnega razmišljanja je jasno, da ne bo šel v življenju nikamor in da bo večno nezadovoljen. Večno bo “tekmoval z drugimi”, jih skušal prehiteti in počel druge neumnosti. A ni lažje sprejeti resnice?
Tomaž, saj je fajn, da si kapitalist. A ne pozabi, kakšna je politično-socialna zapuščina v Sloveniji (in še marsikje). In ja – z nekaj empatije in pozitivnih čustev v ‘družbenem’ polju se da zadeve uravnovesiti.
Ne moreš vsega zreducirati zgolj na posameznika – njegovo lenobo, nesposobnost, nenadarjenost, nemotiviranost. Posameznik namreč deluje v družbi – iz nje se uči, z njo je v interakciji: materialni, čustveni, intelektualni, njej se prepušča v določenih pogledih, zaupa vanjo. Razen, če družbe kot take ne ‘potrebuješ’. A kapitalisti jo še koako potrebujejo – predvsem za molzenje. Ljudje so zgolj številke, pa morda tarča za ciljane namenske vljudnosti.
Sam zavestno zavračam ideje, da bi moralo življenje biti tekma za materialne dobrine. A prav tako je videti skozi tvoja pripovedovanja. Tekma – kdo bo nakopičil več.
joj joj Tomaž-ti pa imaš teorij neomejeno…škoda, ker je na svetu toliko revežev, ker nekaj kapitalistov ne razume tegale:
Ma kakšni nečloveški izmečki, kakšni plehki neo-materialisti … ti si čisto navaden tepec.
Tomaž – a potem recimo korporacije, kot so Nike,
a) delaji
b) ne delajo
v skladu z zapovedmi kapitalizma?
Po želji lahko dodaš še svojo opcijo.
Si. R. edina “rešitev” je da Tomaža okronamo za predsednika vlade pa Mića za pomočnika…pol naj pa naredita da bomo vsi zadovoljni, še posebno reveži in delavke na Zavodu za zaposlovanje…ker vesta točno kaj in kako imata 4 leta čisto zadosti…ako jima ne uspe ju pošljemo s prvo raketo na Mars, da ugotovita kje zaboga se je zataknilo 😀 😀 😀
Pezdirca si pozabu.
Madona, to bi bil res Trio Demagogio : )
Tomaž,
če razumemo kapitalizem tudi kot iskanje čimcenejše delovne sile, surovin in vsega tega, potem si ne morem kaj, da ga ne bi enačil z nekakšno kugo, ki išče vedno nove žrtve. Če gre pri tem za pojav izsesavanja kapitala iz finančno ‘zdrave’ populacije na eni strani in izkoriščanje delovne energije iz (za silo) ‘žive in pripravljene delati za čimnižje plačilo’ na drugi strani, potem se mi zdi zadeva še bolj alarmantna.
Potem je tu še primerjava o sodobni paradigmi kapitalizma, da morajo dobički rasti, saj mora ‘kapital delati kapital’ – kar je podobno tumorjem, ki nezadržno rastejo.
Ne vem, jako nezdrav se mi zdi ta kapitalizem.
No, je pa res, da razglabljam na zelo načelnem nivoju, z viška in od daleč – nevpleteno in karikirano, da ilustriramo sicer dobro znane in vse prevečkrat ponovljene (a preredko realizirane) dobrohotne ideje.
Skratka – tistim svinjsko bogatim malce pobrati, ker imajo čisto preveč vsega, svinjsko revnim pa nekaj iz tega dati, da bodo lahko bolj dostojno živeli in morda le dognali, da je fajn delati zase in živeti spodobno in moralno in sploh pozitivno načelno. : )
S širjenjem prepada med obema stranema se razmere (za večino populacije) ne izboljšujejo.
No, tudi nacizma v Slvoeniji še nismo imeli – morda bi lahko pa tudi tisto probali. Saj pri nekaterih velikih narodih se je za nekaj časa čisto dobro obnesel!
/cinizem:OFF
Ker si na tem področju toliko bolj razgledan, me zanima, kako bi mi opisal njihov socialni sistem, pa sistem za reguliranje delovne sile in podobno?
Če lahko potegneš še kakšne paralele (ali pravokotnice) s Slovenijo, mi boš pa sploh razširil obzorje.
Zanimivo. Od seciranja arogance tretje razredne televizijske starlete pa vse do kritik takih in onakih družbenih sistemov… Le kdaj bodo na svoj račun prišli molčeči spremljevalci komentarjev iz vrst Opus Dei?
Tomažu dam delno prav. Kapitalizem je slab. Ubija empatijo. Toda socializem je slabši. Ubija motivacijo. In ljudje smo pač sebične živali, gonijo nas sebični geni in v naši naravi je, da najprej poskrbimo za svoje riti. Kako naj torej sploh razvijemo empatijo, če se počutimo neizpolnjeni? Lahko ljubim bližnjega, toda najprej moram ljubiti sebe. Mati Tereza pa se žal rodi le 1x na tisočletje…
Ampak, dragi Tomaž, kakorkoli so tvoje ideje ali pa ideje tistih, katerih glasnik si, v osnovi smiselne, jih s svojim arogantnim stilom popolnoma v nič daš. Celi druščini dopoveduješ, kako glupa da je, ker ne dojame tvojih libertarnih nazorov. Ha! Tvoja naloga je, da jih predstaviš na ta način, da jih bomo nestrokovnjaki na tem področju razumeli. To ni nobeno izkrivljanje resnice, le tista empatija do sočloveka, ki je libertarci še niste vzeli. Zato, ker se vam zdi nepomembna. Ker je moč argumenta za vas vse. Ker se požvižgate na vse tiste, ki ne razmišljajo tako kot vi in med svoje vrste raje sprejmete raznorazne ajše brez soli v glavi, dovolj je, da napiše en semivšečen članek v finance, pa je že vaša, hahaha
Tako vaše ideje žalostno propadajo, ampak to vam nič mar, itak ni važno, da bi svet razumel vaše bistvo, važno je, da se vi strumno trkate na prsi kot od boga poslani razumski nadangeli in si pilatovsko umijete roke nad vsemi, ki vas niso razumeli… Se norčujete iz onih, ki se pritožujejo, da je inflacija podražila kruh in mleko, ker ne vidijo višjih ciljev. Ne delujete v dobrobit sveta, samo svoj lastni ego krepite, ker ste na mensinem testu mogoče za par pik presegli povprečje in je zdaj čisto legalno, to egotripanje, kajne?
Ko (če) boste ustanavljali stranko prosvetljenih, samo nikar ne izberite Ajše za piarovko. In vsi pojdite prej na en tečaj social skills. Kljub temu da vam bo povzročil rahel izpad v vašem hudem povprečju s postavko 100 eur na uro, dolgoročno se vam bo obrestovalo. Ljudje sovražimo oholeže in dammit, kapitalizem se fura z demokracijo, kjer pa vendarle ima moč odločanja ljudstvo.
Tomaž, konkretno gledano odgovarjam tebi, splošno gledano pa vsem predstavnikom vaše ideologije, ki so obremenjeni z večvrednostnim kompleksom.
Tako kot pri večini stvari obstajata tudi pri aroganci/nesramnosti hard in soft mode. In res si sprejel veliko žaljivk, izrečenih v hard modu in ostal objektiven. Lepo. Vendar pa si dal ljudem na tak soft način vedeti, da so neumni in to jih je razjezilo, kaj pa drugega… Nima smisla dlakocepiti, to da nekdo iz tvojega priimka narediti glagol štihniti pač boli manj kot ljudem med vrsticami dopovedovati, da so nedojemljivi. In vse to v obrambo gospe Vodnik? Je res toliko vredna, da se splača iz Simone narediti gorečo nasprotnico?
Brez strpnosti in spoštovanja še tako dobra ideologija stori brdiko smrt.
Resnica ni ena. Resnic je več.
Hahaha, Tomaž, pa ravno v tem je keč! Če to pogruntaš, si zmagal, drugače si pa okostnjak v podzemnih ječah, ki ga čez 500 let najdejo ob zapisu na steni: Nedolžen sem… Ravno o nečem podobnem smo se pogovarjali na tem blogu nekaj časa nazaj: ni fora samo v tem, KAJ poveš, fora je tudi v tem, KAKO poveš. Mlatenje z golo resnico vseonaokrog te ne pripelje nikamor, sploh če hočeš ljudem kaj prodat. Jaz sicer mislim, da je resnica ena, se pa da različnim ljudem različno projicirat, a ohranit bistvo. Če iz tega nastane več resnic in se pojavi nekonsistenca, je pač projektor zanič.
Seveda ti škodi, pa ne nerazumevanje, ampak stavek “meni nerazumevanje sogovornikov ne škodi”. Saj si vendar nosilec neke politične ideje, ane? Saj imaš cel blog posvečen tej ideji, ane? In kolikor je meni znano, cilj politične ideje ni, da se ohranja na taborniških sestankih elite posvečenih in cilj bloga ni pisanje dnevnika, namenjenega le tebi in tvojim najbližjim somišljenikom.
Kar nekaj ljudi, ki je bilo morda prej neopredeljenih, je postalo jeznih in avtomatsko si jih potisnil na drugo stran. Škoda, škoda… Namesto vztrajat za sloganom “Bisere mečem svinjam” se rajši poskusi vživet v kožo človeka, ki bi konec koncev tudi rad imel kaj od dobrin, ki jih tvoja ideologija zagotavlja. Preprostost ne grize. Tako. Zdaj bom nehala z nauki. Amen.
Štihasti, razloži mi samo resnico bosanskega deelavca, ki se ubija na slovenskih gradbiščih za 500 evrov. Potem to nepremičnino za visoko ceno (kot da smov Monaku) prodajo mlademu slovenskemu paru, ki bo kredit odplačeval 25 let. Ponavadi več kot pol skupne plače mesečno bo šlo za kredit in oderuške obresti. Kdo bo tukaj tisti, ki profitira? In kakšno splošno družbeno dobro bo nastalo iz vsega tega, razen, da bo nekdo, ki nima pomislekov glede izkoriščanja, pač vse lepo pospravil v žep? Torej kaj je tukaj tako krasnega in kje je tvoja filozofsko navdahnjena kapitalistična ideologija, da mi pojasniš dotični primer. By the way, story is based on real people and real life situations. Any resemblance to real life people is intentional.
Ja Tomaž, ljudje so jezni, ker si svojo mentaliteto predstavnik tistih, ki so zajebali podjetja zato, da so jih lahko pod mizo za poceni denarje odkupili in sprivatizirali. kolinska in še še in še. poleg tega omenajš neke skandinavske dežele, ki so povsem socialne države, pravzaprav socialistične v svojem bistvu. Skandinavski model bi si za Slovenijo seveda želela tudi jaz-mislim,pa da se ne bo zgodil niti približno, ker to ne odgovarja tajkunizacijskim, novo nastalim kaptalistkom Slovenije. oni imajo vendar pravico do svojih enormnih profitov, imajo pravico svojo delavko plačevati 380 evrov mesečno-prav ji je, kaj pa ni šla za vodovodarja.
“…bom za svoje otroke lahko lepo poskrbel; otroci najbolj izpostavljenih pa te priložnosti ne bodo dobili.”
Ej Tomaž, morda se pa tu skriva ogorčenje nad tvojim “besnenjem” !? In kateri otroci bodo sedaj najverjetneje primorani prosjačiti za nadomestilo za brezposelne !?
@Tomaž, ravno sem bila že vesela, ko sem videla komentar z njivo, razumela sem ga bolj kot prejšnjega, potem pa si privlekel na dan otroke zdravnikov ipd. No, jaz pa poznam otroke zdravnikov, ki so razvajeni kot sam satan, njihove delovne navade so nične, ker jim še nikoli ni bilo nič treba, in vse kar delajo v življenju, je en sam bluzeraj, zanašajoč se na mamico in ateka. Po drugi strani poznam otroke “razrednih bojevnikov”, ki so ustvarili veliko, iz nikakršne podlage prišli na zelo uspešen nivo življenja… Kdo ima zdaj prav, ti ali jaz? Kaki so pravi otroci? Ni jih, ker je neumno takole posploševat, neumno do skrajnosti.
@Vanja: poskusila bom podati svoj, laičen pogled na bosanske delavce in njih delodajalce, samo zato, da pokažem, da ni vsak delodajalec tajkun in da je potrebna previdnost.
Recimo, da sem jaz lastnik manjšega gradbenega podjetja. Sem univ. dipl. ing. grad. in opravljen imam strokovni izpit, kar pomeni, da se pod svoje projekte podpišem in z lastnino svojega podjetja (torej z njegovim obstojem) garantiram, da se tisto, kar gradim, nekomu drugemu ne bo sesulo na glavo. V bistvu garantiram s svojim življenjem, v primeru tožbe grem namreč na zatožno klop tudi jaz kot fizična oseba. Naokrog se vozim v sklumpanem golfu 4ki in delam v povprečju 10 ur na dan, nedelje inclusive, da pripravim vso potrebno dokumentacijo, ker si ne morem privoščiti, da bi zaposlil še enega človeka v režiji. Če želim preživeti, moram biti konkurenčen na trgu. To pomeni, da moram za enake usluge zahtevati manj denarja kot ostali. Včasih vlada hudo pomanjkanje dela in takrat ceno zelo spustim, celo toliko, da ustvarimo minus. Slovenskih gradbincev ne najdem nikjer, ker je šolski sistem narejen tako, da bi bili vsi poklicni gradbinci radi tehniki, vsi tehniki inženirji vsš, vsi inženirji vsš uni in vsi uni mag ali dr. Zato moram uvažati delavce od drugod. Smilijo se mi, ker jim plačujem 500 eur na mesec, toda tudi jaz kot univerzitetno izobražen kader jih dobim samo 800 in to z zgoraj omenjenimi odgovornostmi. Jezen sem na državo, jezen sem na tajkune, še najbolj pa sem jezen na tiste, ki govorijo, da smo vsi delodajalci slabi, požeruhi in kapitalisti brez srca. Tudi jaz, kot vsi drugi, skušam le preživet….
Ta zgodba je tudi po resničnih dogodkih. Niso vsi delodajalci zajedalci, daleč od tega. V Sloveniji je na kupe malih podjetij, ki skušajo samo obstati. Metati jih v isti koš s “tajkuni” je neokusno.
@Tomaž Štih:
Komentar na tvok komentar št.70:
Tvoj komentar razkriva samo eno … da v tvoji enoumni predstavi sveta, ki si se mu izpostavljal manjka poznavanje in soočanje z ogromno faktorji, psihologija, filozofija, sociologija pa itak sedi cvek.
Prav nič me ne preseneča tvoja zgodba o pedigreju. Presenečalo me je, da se nisi izpovedal že takoj. Namreč povsem znano dejstvo je, da posamezniki, ki jim je uspelo pririnit med kapitaliste, kasneje gojijo poseben potlačen prezir do bede, katere del so bili po nihovem mnenju. Skrivajo se za prijaznim frazarjenjem, z mentaliteto in dejanji pa razkrivajo svoj gnev. In seveda z vrsto nelogik. Svoj tragičen pedigre uporabljajo za izgovor. Zato ni čudno, da samo Trump kot kapitalist, ki mu naj bi uspelo zrasti iz geto sfere, najbolj tolče po dobrodelnikih in vseh, ki kakor koli podpirajo vsebino in pravo demokracijo. Namreč sam prekleto dobro ve, da če bi kapitalizem podpiral ustvarjalnost in inteligenco, bi sam tenko piskal. Oziroma ne tako na polno kot piska. Enako je jasno kakšnemu Tušu ali Hrvatiču.
Gre za frustro, ki je primerljiva tudi z od ortodoksnega muslimanstva zatirano žensko. Prva bo vrgla kamen v upornico represiji. Ker gre za dostojanstvo, ki vedno, ne glede na režim, nazor ali sistem odigra glavno vlogo.
Moj dedek je bil delavec za nizko plačo, z ženo in dvema otrokoma. Parkrat je bil deleže drobne, za kavno zrno velike, pozornosti od direktorja. Pa ne zato, ker bi bil nadpovprečno učinkovit delavec, mogoče je bil glede na razpoložljivost ur, kjer ustvarjalnost nima nobene veze, ampak samo hitrost in prenašanje napora (zato je kar povprek o ustvarjalnosti na terenu dela, še posebe tam, kjer gre za izkoriščanje in revščino, govorit precej deplasirano), še manj učinkovit od koga drugega. Bil je samo zelo prilagodljiv. Ker je bil sirota in zato vajen strahu in prilagajanja. In pripravljal se je štrajk delavcev. Moj dedek med enimi najmanj plačanimi pa ga ni hotel podpreti. Bal se je, da bi se zameril vodstvu, in izgubil še tisto malo, kar je imel, več pa imet ni mogel, ker pač niso dali!!! Zato se je zameril skupini delavcev, ker so ga imeli za priliznjenega bedaka, ki je bil povrhu vsega še podkupljen (kar je bilo tudi res, in smešno tragično, da za zelo mizerno, nevredno omembe podkupnino). In nekdo ga je ustrelil v roko od besa.
Zato me ne čudi vdanost tvoje mame kot bolničarke, ki se nikoli ni pritoževala, ampak celo obsojala mlajše kolege. Tudi tlačena muslimanka, če je dobro vzgojena, se ne pritožuje, ampak benti nad mlajšimi, ki si ravno zaradi njenega zgleda poželijo boljšega življenja. Ozmerja jih s kurbami in lenuharicami … hehehe … Škoda! Ampak vsi ti socialni in psihološki faktorji so temelj takšnih in drugačnih ideoloških indoktrinacij. Sicer, konec koncev, nihče ne bi šel v Bitko za Vietnam.
In tako funkcionira taktika kontrole nad zaposlenimi. Tako funkcionira taktika lažnega upanja za ljudstvo. Ustvarjanje prepirov med izkoriščanimi je učinkovita. Druga zelo učinkovita pa predstavljanje redkih primerov, ki jim zavoljo srečnih okoliščin uspe, kakor bi marsikdo želel. To je podobno kot zgodba o igralcu v Ameriki. Devetdeset procentov samozvanih čisti pločnike in dela v strežbi, hodi na avdicije, manj kot enemu procentu uspe. Ker niso dovolj dobro???? Oh, ne … sploh ni nujno, kajti štejejo tudi druge koliščine. Uspeh deprivilegiranega pa je spet opij za ljudstvo. Zakaj? Ker je realno možno samo tako, da je redko. Sam sistem ne more dopustit, da bi bil možen za vse, ker bi se osnovna shema cuzanja sesula. Noben kapitalist pa ne more bit kapitalist brez tistih, ki delajo zanj. In noben ultra mega denar se ne more obrnit brez denarja in brez revščine na drugi strani.
Kar si videl na lastne oči, kako se da (podjetje, ki je naštepalo milijarde)… si videl samo to, kar si želel videti. Da se da! Seveda se da! Ampak ne more vsak. Niti ne sme vsak, ker potem se ne bo dalo več tako! … hehehehe …
In zdaj še malo k trapariji tipa ustvarjalnost in presežki. Kjer vlada tekmovalnost brez konkretne omejitve, niti slučajno ne padejo nagrade praviloma najbolj ustvarjalnim in inteligentnim. Ker je tukaj človek, ki prezentira sebe!!! Torej mora na tej poti uspeha tudi onemogočat boljše od sebe, da bi lahko uspel!!! Čudi me, da še nisi slišal za umazane konkurenčne boje, ki se odvijajo tako znotraj v malem, kot na velikem medpodjetniškim terenom. In na drugih frontah, kjer vlada materializem kot merilo. Torej znotraj celotnega kapitalističnega terena.
Kaj ti hočem povedat. Da ne filozofiraj samo po potrebi. Kajti vse skupaj ne izpade nič bolj prepričljivo od obsedenosti kakšnega piramidnega fanatika, ki ne vidi nič drugega okrog sebe in niti ne želi, saj je končno našel zatočišče. In spiše petdeset komentarjev v šubu, ne neha govrit in razlagat samo svoje, ne posluša, ker ne more. In vse to, četudi je dobil zgolj vbogajme, tisti bogovi na vrhu pa mu objubljajo priložnosti za vse … hehehehe … In mu razlagajo, prodajajo kasete, kako do uspeha. In on verjame, da je samo še premalo ustvarjalen in premalo učinkovit … hahahaha … Lepo!
In, Tomaž, bil si že opozorjen od Si.R.ja, da nihče ne trdi, da je socializem dober, kapitalizem pa slab. Preporosto je v tvoji teoriji luknja, ker zaznavaš samo ta dva sistema. Tako dojemat zadeve tudi moraš, ker se ob tretji opciji sesuje vsa teorija druge. Kapitalizem potrebuje sovražnika, magari namišljenega, magari Osamo bin Ladna, ki ga še nihče videl ni, sicer … bo Oprah show izgubila smisel oddaje o srceparajočih zgodbah o uspehu, ki vlivajo v srca ovčic toliko upanja.
Ni problem kakšnega Jankoviča v tem, da bolje ali slabše menedžira in napleta niti … problem je, da se smehla ob izidu Platonovih del samo za fotografije, ker gre za visok cenovni razred izdaje, njene vsebine pa ne pozna niti uvodoma, zato je lahek plen za Mladinine izjave tedna na tem terenu. In v tem ni nič inteligentnega in tudi ne bo. Zaradi tega ne more kompleksno razumet vseh učinkov kapitala in drugih parametrov kvalitete življenja, ki bi dejansko nagrajevala predvsem kakovost. Ampak to ni njegov problem, a ne. To je problem sistema, torej politike. Tiste politike, ki se po naravi stvari nikakor ne moreumaknit iz gospodarstva, samo vzvodi se lahko predrugačijo. Ko pa kapital usmerja politiko, smo ga najebali do konca in naprej, kar se kakovosti življenja tiče. Namreč kapital še zdaleč ne pomeni kvalitetne ponudbe, sicer verjameš, da je pri nas Simona Weiss najbolj kvalitetna pevka in prenekateri izdelek, ki se dobro prodaja pač najbolj kvaliteten, kar je neumnost za politiki v veselje podpiranje neumnosti med ljudmi, ki bodo veseli neumnosti.
In stric, ki izumi dinamit, ja, je po eni strani ustvarjalen, a po drugi pozabi, da kapitalizem zlorabi vse za kapital in ne za kakovost življenja vseh po demokratičnih načelih.
In potovanje na luno ni prav nič potrebno, rezultat tega potovanja je monoren v primerjavi z možnimi rezultati na zemlji, ki bi uporabili ta vložen kapital. Lahko pa rečemo, da upamo, da bomo lahko kdaj zaživeli na luni, ker bomo zavoljo dobička zemljo uničili. A je to ustvarjalno? Inteligentno? A dobičkonosne, tako potrebne tovarne potrebujejo protiutež? Bo kapital nagradil učinkovito borbo proti globalnemu segrevanju??? Me prav zanima, ja.
In trmarjenje z lenobo, hvala bogu, kašen kapitalist celo razume. Erazem Pintar, ki je poln hedonističnih puhlic vendarle ni bebec. Daleč od tega. In ker ga zanima še kaj drugega od dirkanja za kešem, je lepo pogruntal, da v lenobo sam ne verjame. Kdo bi si pa želel bit len, če bi lahko učinkovito počel, kar zmore. Saj to je osbnoven parameter ega!!! In doda, da je on srečen človek, lenoba pa je bolj posledica obupa in slabih okoliščin.
Pa ni res. Namreč leni so tudi in predvsem opupani prenapitani sinkoti, ki jim je materialna varnost položena v zibelko. Ja, tudi nadrogirani, prazni in brezciljni. Ampak ti te pa ne morijo, a ne, Tomaž!!! Motijo te tisti, ki cuzajo zavod za zaposlovanje in prosjačijo … hehehehe …
Sočustvujem.
In hvala za roman v malem, ki si ga objavil pod moj blog. Sprašujem se, od kod ti čas za takele. In sprašujem se, kako da nisi izdal vsaj zelo uspešne idološko ekonomske dizertacije na trgu??? Prepričana sem, da bi kapitalizem nagradil tvojo inteligenco in ustvarjalnost. Ker pa ti to itak veš, me čudi, kaj se tukaj greš. Pa ne, da ti kdo plačuje drobiž za spreobrašanje nevernih in si ves vesel.
In nisi odgovoril Vanji. Odgovoril si le, da boš skušal otrokom ponudit dobro izhodišče. Zakaj neki taka preračunljivost pri potomcih??? Sigurno jih boš vzgojil v pametne in ustvarjalne ljudi in kapitalizem jih bo nagradil. Čemu meniš, da rabijo za popotnico dobro podlago.
@Marija:
Zelo se ne strinjam s tvojimi komentarji v določenih delih. Tomaž Štih zelo jasno podaja svoje teze, ki pa zelo šepajo v argumentih in poznavanu tematik, ki posredno vplivajo na bistvo njegove ideologije.
Ne strinjam se tudi, da gre predvsem za KAKO nekaj pove. V tem primeru že ne. Zaradi mene lahko tudi preklinja, nič ne pomaga. Amway se je že zdavnaj izkazal, kljub poudarku na KAKO, za jalovo sranje.In razlim ne vidim.
Tudi nimam občutka, da je iz mene naredil sovražnico. Saj ga ne zanima to. Njega zanima samo njegova religija, kamor se je zatekel. Kot ateistka se prav tako ne počutim, da me imajo Jehovove priče za sovražnico, čeprav me ne slišijo, ama, nič, sebe pa v vsem razcvetu … hehehe …
In še najmanj imam občutek, da dela iz drugih bedake. Prej obratno. Fanatično obrazlaga svoje, ignorira vsebino replik, ki majejo njegovo teorijo, sicer nastopa pridigarsko prijazno. Pa ne zato, ker bi kogar koli poniževal. Daleč od tega. Hej!!! Saj je tukaj. Na enem blogu! Je res tako pomemben??? Hahahaha …
Posveti se bolj njegovim vsebinskim foram, čeprav razumem, da si je težko vzet čas, ker je res neverjeten v tekmovanju, kdo bo napisal daljši komentar in več le teh. Verjetno ima dopust, kar je nenavadno za tako dalovnega človeka. Najprej sem mislila, da je upokojenec pri devetdesetih, saj menda ne misli vleči penzije, dokle je še aktiven in ustvarjalen. Take škode si kapitalizem ne more privoščit. Zdaj pa vidim, da piše o nekem planiranju o otrocih … hmmmm …
In Marija … seveda nihče tukaj ni skušal podjetništva degradirat na celi črti. Še najmanj podjetja, ki bi plačevali dostojno svojim delavcem za svoj pridonos, v kolikor sami ne bi stagnirali na trgu. Menim pa, da kdor propade kot podjetnik, nima nikakršne pravice do jadrnice tudi sam.
glede na zgornjo izjavo….ljudje imamo različne izkušnje.
Ko sem bila pred cca 20 leti zar5adi določenih razlogov postavljena ob zid, sem se morala odločiti: ali “samo” služba, ali pa umremo od lakote.
Navsezadnje nas v družini ni bilo malo….štirje otroci….Pa sem poprijela za delo, takrat sem tudi čistila pisarne….počela sem VSE mogoče, da smo kolikor toliko normalno živeli. Iz tistih časov mi je pstalo še nekaj dodatnih honorarnih služb, ker v nekaterih od tistih, ki sem jih dobila, enostavno še zmeraj uživam 🙂
Danes, ko se vleiko ukvarjam s t. i. socialnimi primeri, žal, ugotavljam, da bi marsikdaj marsikoga dala čez koleno pa pošteno po riti. Ker je – za moje pojme – preveč takih, ki samo “čakajo”, kaj jim bo samo padlo v naročje.
Žal (že drugič) je po sredi tudi lenoba.
Recimo: ženska, večja družina, zanemarjen vrt (kjer bi lahko zraslo marsikaj, ne samo plevel) ona pa vse dneve sedi v uti in tarna, kako je vse hudo in kako je ta država “brezčutna”.
V trgovini pa – med drugim- kupuje drago zelenjavo….
Ko sem nekoč neki ženski predlagala, naj prevzame čiščenje pisarn /tam, kjer sem jih pred leti tudi jaz/, me je zabodeno pogledala, češ, za tak majhen denar si pa ne bom mazala rok…..
Pa niti ni bilo malo, vsaj meni se takrat, ko sem bila v stiski, ni zdelo….
Ni dolgo nazaj, ko s va govorili z dipl. zgodovinarko /njena povpr- ocena je bila 9,5/. V eni od Lj. pohištvenih blagovnic je že 3 leta zapored prodajala pohištvo. Povedala mi je, da ni bilo nikogar, ki bi jo vzdrževal in si je pač poiskala službo, ki ji je takrat padla v naročje. NI ji bilo žal, saj si je nabrala nekaj dodatnih izkušenj, marsikatera njena kolegica s faxa pa je raje visela za vratom staršem ali državi kot da bi se “ponižala” in sprejal kakšno “manjvredno” delo.
Hočem reči, da so tisti, ki visijo na zavodih lahko taki ali drugačni.
Meni soebno se najbolj smilijo oni, ki so v kočljivih leith, bolehni, mogoče imajo psihične težave….skratka- taki, ki so teže zaposljivi.
Njim RES NI lahko….
Je pa tudi cel kup takih, ki se “preseravajo”, ki raje (tudi taki se najdejo) visijo za vratom ženi, da jih redi….Jaz jih definitivno NE bi.
Zato, Simona, upam, da se ti jed ne bo več zatikala v grlu, če boš imela pred očmi dejstvo, da smo ljudje takšni in drugačni…..
pa ni važno, ali smo lepi ali grdi, bogati ali revni, suhi ali debeli 🙂
Tako to je…
@mica:
Jaz preprosto na te zadeve ne gledam tako. Nihče se ne zapiči v ugledno damo nekega premožnega moža, ki drugega ne počne kot poseda in obiskuje kozmetični salon. Se je pač dobro prifukala. Ker gre za damo petičneža, razne mice samo malo privihajo nos in to je to, ampak kaj hoče zdaj mica. Ne more zavriskat naj gre pucat, a ne!
Neka kmetica je pa neverjetnih obtožb vredna, ker se ji zdi, da še vedno bolje živi v svoji uti, kot da bi šla pucat pisarne za male pare. Z njo se mica zlahka identificira in presodi, kako nezaslišano ravna. Pa kaj me to briga. Naj visi v uti! Zakaj tako pravim! Ker sem preprosto v življenju spoznala preveč različnih ljudi, ki jih je na prvi pogled tako zlahka sodit, imam pa določen talen, da mi marsikaj povedo o sebi, več od kvazi očitnega.
Zakaj mi radi govorijo o sebi?? Prvič zato, ker me zanima, kar je danes redko, da bi se v resnici kaj posebej zanimali drug za drugega, drugič pa zato, ker se začuti, da mi zmožnost uvida v problem človeka seže dlje od plota pred nosom. Sklepam!
Moja spoznanja so pač taka, da verjamem predvsem v dostojanstvo človeka. Posledično ne verjamem v lenobo. Verjamem pa v obup in nezmožnost, ki jo marsikdo radi dostojanstva spretno prikriva in raje pokaže kot neželjo, nezainteresiranost. Izkazi dostojanstva so različni in se različno manifestirajo. Vedno pa se krivda porazdeli med posameznikom in med kolektivno krivdo.
Kaj hočem povedat? Hočem povedat, da so na moji lestvici sodbe o nekogaršnji lenobi zelo nizke po pomembnosti od sodbe delovnim ljudem, ki sejejo predvsem veliko škode in utvar o potrebnih produktih. Če bi doživela čas tako visokega mentalitetnega napredka, da bi se uravnilovka kolektivne krivde nagnila na pozitivno stran … no, takrat bi pa začela oprezat za lenobnimi. In drznim si napovedat, da ne bi obstajali!!!!! Ker lenoba ni v interesu človeka.
Če bi te malo manj zanimal zanemarjen vrt neke sosede in malo bolj človek, bi veliko pridobila. Poleg opazovalke in lovke na kinki zgodbe, bi postale te zgodbe še zanimivo psihološko predstavljene. Bolj zanimivo od črnobelega sveta. Lep, grd, len, deloven, suh, debel, reven, bogat. Preprosto ni zanimivo. Zanimivo pa menim, da ni zato, ker je površno in neresnično. In nima nikakršnega konstruktivnega obeta.
Psihologija ni za nezrele. To ima lahko negativne posledice. Denimo, lahko se v nekem trenutku zgrozijo nad tem, kaj vse je z njimi narobe in jih to preganja do zrelosti (če jo kdaj dosežejo). Šele takrat ugotovijo, da je vse to “narobe” tudi z drugimi ljudmi.
Še huje pa je, če se s svojim novo-pridobljenim znanjem branijo pred zunanjim svetom in vede ne uporabljajo kot zdravilo, čemur je bila izvirno namenjena, ampak kot orožje proti tistim, ki ogrožajo njihov “mir”.
Žalostno je, kadar se to zgodi.
Socialni in psihološki faktorji seveda niso omejeni na konformizem. Še bistveno bolje se da instrumentalizirati “uporništvo” in teorije zarot. Tako zelo, da so danes pravzaprav mainstream. Ljudem da takšna manipulacija občutek inteligentnosti. “Ne bodo pustili, da z njimi kdo manipulira!” Zato Michael Moore s filmom pobere 100 milijonov dolarjev, Borut Pahor in Dušan Semolič pa sta navdušena lasnika jadrnic. Just do it, je nekoč pisalo na t-shirtih “upornikov”. Danes to piše na Nike supergah.
“Lažna zgodba o uspehu”, kot si jo predstavljaš je del te manipulacije. To ni zgodba Donalda Trumpa. To je zgodba o tem, da lahko trdo delo in trezna presoja vsakemu, ki ni objektivno hendikepiran zagotovijo človeka dostojno življenje (po merilih okolja v katerem živi) na svoj račun. To je bila vedno edina garancija kapitalizma.
Tudi zgodba o tem, da nagrade praviloma ne prejme najbolj ustvarjalen in inteligenten je del iste manipulacije. Izhaja iz marksistične predpostavke, da je edino relevantno delo proletersko – to je tisto za strojem – marketing pa ni delo, iskanje kapitala za svoje zamisli tudi ni delo in urejanje pravnih zadev tudi ni delo. V resnici je “najbolj ustvarjalen in inteligenten” tisti, ki najbolj celovito pokriva vsa ta področja. Naprimer – praktična razlika med mano in med tabo je, da jaz zgoraj v pogovoru z Marijo najdem napake pri sebi, ki me ovirajo in jih skušam odpraviti. Ti pa jih iščeš pri drugih, ker “si sama popolna”.
Umazani konkurenčni boji niso del kapitalizma, ampak anomalija vsakega človeškega sistema. Si kdaj brala o Stalinovih ali Castrovih “umazanih konkurenčnih bojih”? So imeli v Sovjetski Zvezi in na Kubi morda kapitalizem?
Praviš, da na trgu ne zmaga vedno kvaliteta. Za primer si dala Simono Weiss. Imaš čisto prav. Zakaj vraga pa bi moral na trgu zmagati tvoj okus ali celo okus nekega državnega uradnika, če pa si ljudje želijo Simono Weiss? Ljudje kupijo tisto, kar si želijo. S tem ni nič narobe. Kako bi se pa ti počutila, če bi ti državna “avantgarda” skušala vsiliti štajerskega slavčka?
Ne vidim potrebe po razmišljanju o “alfa Erazmu”. Pravzaprav se še nikoli nisem obremenjeval z njim. Le zakaj se ti?
Kar se tiče lenih sinkotov bogatašev – ti nikogar ne ovirajo. Denar njihovih staršev ni moj. Nimam si ga pravice lastiti, ker ga nisem zaslužil. Nisem delal zanj. Tako imaš popolnoma prav. Moti me le lenarjenje na moj račun. Vsakemu človeku pa priznavam pravico do lenarjenja – na svoj račun ali na račun svojih staršev, če je rojen pod srečno zvezdo. Kot imajo tudi starši pravico sinkota brcniti v rit. Moje izkušnje so, da uspešni manj razvajajo svoje otroke.
Za potomce skušam ustvariti svet v katerem se bodo poštenost, inovativnost, trdo delo, ustvarjalnost, izboljševanje samega sebe in spoštovanje dosežkov drugih bolj izplačali kot: jamranje, da človek ne more uspeti z delom, jamranje, da se inovativnost ne izplača, jamranje, da je konkurenčni boj lahko le umazan, jamranje, da kvaliteta na trgu ne zmaga, jamranje, da obstajajo sinkoti bogatašev, ki lahko lenarijo
Namesto tega jih bom skušal naučiti trdo delati, verjeti v svojo prihodnost, biti inovativen, se ne bati tekme, tekmovati v kvaliteti in ne biti len samo zato, ker so nekateri ljudje lahko.
Misliš, da je tvoja popotnica – tvoji predsodki in bes nad realnostjo, tvoje sovraštvo do miroljubnih ljudi, ki ustvarjajo, tvoj prezir do truda in poštenja, tvoj občutek superiornosti, ki izhaja iz občutka inferiornosti – boljša popotnica?
p.s. Tvoji komentarji mi ne majejo teorij. Zelo, zelo dobro razumem, kako stvari delujejo v kapitalizmu in za razliko od tebe imam potrebno kilometrino. Pravzaprav se ne borim za svoj pogled, ker vem da odlično funkcionira; ampak skušam pomagati tebi. Nisem jaz tisti, ki je nezadovoljen s sedanjim stanjem, remember?
Psihologija ni za nezrele. To ima lahko negativne posledice. Denimo, lahko se v nekem trenutku zgrozijo nad tem, kaj vse je z njimi narobe in jih to preganja do zrelosti (če jo kdaj dosežejo). Šele takrat ugotovijo, da je vse to “narobe” tudi z drugimi ljudmi.
Še huje pa je, če se s svojim novo-pridobljenim znanjem branijo pred zunanjim svetom in vede ne uporabljajo kot zdravilo, čemur je bila izvirno namenjena, ampak kot orožje proti tistim, ki ogrožajo njihov “mir”.
Žalostno je, kadar se to zgodi.
Socialni in psihološki faktorji seveda niso omejeni na konformizem. Še bistveno bolje se da instrumentalizirati “uporništvo” in teorije zarot. Tako zelo, da so danes pravzaprav mainstream. Ljudem da takšna manipulacija občutek inteligentnosti. “Ne bodo pustili, da z njimi kdo manipulira!” Zato Michael Moore s filmom pobere 100 milijonov dolarjev, Borut Pahor in Dušan Semolič pa sta navdušena lasnika jadrnic. Just do it, je nekoč pisalo na t-shirtih “upornikov”. Danes to piše na Nike supergah.
“Lažna zgodba o uspehu”, kot si jo predstavljaš je del te manipulacije. To ni zgodba Donalda Trumpa. To je zgodba o tem, da lahko trdo delo in trezna presoja vsakemu, ki ni objektivno hendikepiran zagotovijo človeka dostojno življenje (po merilih okolja v katerem živi) na svoj račun. To je bila vedno edina garancija kapitalizma.
Tudi zgodba o tem, da nagrade praviloma ne prejme najbolj ustvarjalen in inteligenten je del iste manipulacije. Izhaja iz marksistične predpostavke, da je edino relevantno delo proletersko – to je tisto za strojem – marketing pa ni delo, iskanje kapitala za svoje zamisli tudi ni delo in urejanje pravnih zadev tudi ni delo. V resnici je “najbolj ustvarjalen in inteligenten” tisti, ki najbolj celovito pokriva vsa ta področja. Naprimer – praktična razlika med mano in med tabo je, da jaz zgoraj v pogovoru z Marijo najdem napake pri sebi, ki me ovirajo in jih skušam odpraviti. Ti pa jih iščeš pri drugih, ker “si sama popolna”.
Umazani konkurenčni boji niso del kapitalizma, ampak anomalija vsakega človeškega sistema. Si kdaj brala o Stalinovih ali Castrovih “umazanih konkurenčnih bojih”? So imeli v Sovjetski Zvezi in na Kubi morda kapitalizem?
Praviš, da na trgu ne zmaga vedno kvaliteta. Za primer si dala Simono Weiss. Imaš čisto prav. Zakaj vraga pa bi moral na trgu zmagati tvoj okus ali celo okus nekega državnega uradnika, če pa si ljudje želijo Simono Weiss? Ljudje kupijo tisto, kar si želijo. S tem ni nič narobe. Kako bi se pa ti počutila, če bi ti državna “avantgarda” skušala vsiliti štajerskega slavčka?
Ne vidim potrebe po razmišljanju o “alfa Erazmu”. Pravzaprav se še nikoli nisem obremenjeval z njim. Le zakaj se ti?
Kar se tiče lenih sinkotov bogatašev – ti nikogar ne ovirajo. Denar njihovih staršev ni moj. Nimam si ga pravice lastiti, ker ga nisem zaslužil. Nisem delal zanj. Tako imaš popolnoma prav. Moti me le lenarjenje na moj račun. Vsakemu človeku pa priznavam pravico do lenarjenja – na svoj račun ali na račun svojih staršev, če je rojen pod srečno zvezdo. Kot imajo tudi starši pravico sinkota brcniti v rit. Moje izkušnje so, da uspešni manj razvajajo svoje otroke.
Za potomce skušam ustvariti svet v katerem se bodo poštenost, inovativnost, trdo delo, ustvarjalnost, izboljševanje samega sebe in spoštovanje dosežkov drugih bolj izplačali kot: jamranje, da človek ne more uspeti z delom, jamranje, da se inovativnost ne izplača, jamranje, da je konkurenčni boj lahko le umazan, jamranje, da kvaliteta na trgu ne zmaga, jamranje, da obstajajo sinkoti bogatašev, ki lahko lenarijo
Namesto tega jih bom skušal naučiti trdo delati, verjeti v svojo prihodnost, biti inovativen, se ne bati tekme, tekmovati v kvaliteti in ne biti len samo zato, ker so nekateri ljudje lahko.
Misliš, da je tvoja popotnica – tvoji predsodki in bes nad realnostjo, tvoje sovraštvo do miroljubnih ljudi, ki ustvarjajo, tvoj prezir do truda in poštenja, tvoj občutek superiornosti, ki izhaja iz občutka inferiornosti – boljša popotnica?
p.s. Tvoji komentarji mi ne majejo teorij. Zelo, zelo dobro razumem, kako stvari delujejo v kapitalizmu in za razliko od tebe imam potrebno kilometrino. Pravzaprav se ne borim za svoj pogled, ker vem da odlično funkcionira; ampak skušam pomagati tebi.
če sem kdorita, se mi niti ne sanja, kaj bi želela rečI? A mogoče to, da če nekdo hm..”raje sedi v uti” kot da bi dvignil svojo leno rit pa kaj naredil zase, da je treba takega “razumeti” in ga za lenobo NE obtoževati?
Ali pa hočeš reči, da je bila ena Mica velika koza na kubik, ker je nekoč rekla “socialni” naj gre v rit, da si bo že sama spomagala, pa je delala tudi po 16 ur na dan, trmasta kot je bila, da je dokazala sebi, da zmore?
odkrita….
/kot vidiš/ imam težave s pravim vrstnim redom črk v besedi
🙂
“verjamem predvsem v dostojanstvo človeka. Posledično ne verjamem v lenobo. Verjamem pa v obup in nezmožnost, ki jo marsikdo radi dostojanstva spretno prikriva in raje pokaže kot neželjo, nezainteresiranost”
Lenoba nikoli ni bila nič drugega kot to. Nihče ne obsoja lenobe. Obsoja se to, da morajo drugi plačevati zanjo. To sta dve različni stvari.
Prva je obnašanje človeka, ki ga nihče ne obsoja.
Drugo pa je osebna posledica obnašanja tega človeka, ki jo drugi konkretno in realno občutijo in se imajo zato vso pravico pritoževati, razen če misliš, da ljudje nimajo pravice živeti svojih življenj (in zapravljati svojega denarja) po svoje, dokler ne plačajo računov lenim ljudem? Da smo torej vsi mi rojeni v suženjstvo lenih, šele nato pa smo na vrsti mi.
@T. Štih:
Ne, psihologija ni za nezrele. Lepo, da si to dopoveduješ, žalost druge vrste pa je, da si to dopoveduješ izključno iz razloga, ker je nočeš imeti v obziru. Čeprav je ključnega pomena za človeštvo. Poleg filozofije, ki je podlaga za barvo vsakega dejanja. Kapitalisti ne marajo ne enega ne drugega preveč … hehehe …
Ne, očitno nisi sposoben niti prebrat predloženega besedila. Zgodba Trumpa ne more bit zgodba, da trdo delo in trezna presoja lahko vsakemu omogoči dostojno življenje. To po osnovni logiki ne more bit res. Trup je služil na plečih ljudi, ki jim je bila tudi odvzeta možnost trezne presoje, trdo pa delajo prav tako!!! Ne morejo biot vsi Trumpi. Ker je Trump lahko Trump ravno zaradi tega, ker ne morejo bit vsi. In njegovi potomci tega problema ne bodo imeli. Že s potomstvom je zasedel toliko in toliko rezerviranega prostora za njih. In je hkrati živ dokaz, da za pratakanje kapitala res ni potrebno bit poosebljenje inteligence … hehehe … Zagrizenosti, iznajdljivosti, hladnosti in srčno manipulativne roke pa ja.
Nikakršnih napak v razgovoru z Marijo nisem opazila, da si skušal odpraviti … hehehe … samo naprej si pojasnjeval svoje. Godilo ti je samo to, da ti Marija ni bila nenaklonjena, zato si se zavlekel v režo, ki ti jo je pustila odprto.
Kje neki sem jaz zapisala, da menim, da je edino relevantno delo tisto za strojem???? Ne podtikaj. In tudi zapisala sem, da je ključ tvoje napake, da opriraš samo z dvemi sistemi na voljo, kar aplicira na neverodostojno obravnavo problematike. Delo pravnika je delo in je slabo, v kolikor dela v prid pojavom, ki slabo vplivajo na družbo. Delo menedžerja je slabo, v kolikor prispeva k izkoriščanju in prezentira nepotrebno, brezvezno dobrino v zameno za nekaj, kar bi koristilo v svrho občega dobrobita. Vedno pa gre za zviševanje ravni!!! Govorim seveda o globalnem pogledu na stvari.
Primer Simone Weiss je razkril še enkrat tvoje nedojemanje ustvarjalnosti in inteligence, ki vodi naprej. Kakovost zamenjuješ z okusom. Okus pa nima nobene zveze s kakovostjo. In ker kapitalizmu ni mar za kakovost, če ni nujno. Kot mu ni mar za propadanje zemlje. Potem se nivo neke družbe rapidno niža. Kapitalu je v svojem bistvu vseeno, ali trguje z jetri soseda ali pa z zobotrebci. Človeku pa ne sme bit vseeno, v kolikor dejansko stremi k napredku v smislu kvalitete življenja. V tem je štos!!! Simona Weiss ni kakovost. Tega ne veš ti!!! Ve pa prenekateri glasbenik in tekstopisec vrhunskega kova, ki zasluži manj od prodajalca železa. V tem je štos!!!!
S Pintarjem se obremenjujem mnogo manj kot Vodnikova, ki mu je dala priložnost za slavo. Očitno je bolj luciden od nje, kljub temu, da bolj skurban … hehehe …
Kako se sploh lahko še pogledaš v ogledalo??? Priznavaš popolno pravico lenarjenja na račun staršev na strani sinkotov bogatih staršev. Nekoga, ki te sreče nima … hahahahaha … pa celo blatiš, da je koristen premalo, naj se ne pritožuje, če komaj preživi, čeprav gara in polno očitkov o lenobi??? Priznavaš srečo!!! Torej se je zavedaš v celotnem kontekstu, saj sreča bogatih staršev ni edina, ki ti lahko pride na pot. Vsak poslovnež se zaveda pomembnosti sreče. Torej priznavaš tudi obstoj nesreče!!! Vkomponiraj oboje v svoje klamfe o trdem delu, inteligenci in nagradah s strani kapitalizma …
Mene pa leni sinkoti bogatašev ovirajo bolj. Ker nič ne pridodajo sami. Lahko bi šli delat. Niti ničesar ne pridodajo v svrho boljšega za druge, ki te sreče nimajo, če jim je že dana sreča dobre podlage!!! Ti so najbolj nemarni lenuhi, ki še kako ovirajo pravo demokracijo in nagrajevanja po zaslužnosti!!! Torej ne bluzi o kvaliteti in takih oslarijah, ko je očitno jasno, da ti je merilo samo denar in se ti milo rečeno fučka za delo, ustvarjalnost in nagrajevanja za zaslužnost.
Bolj primerna vzgoja je nekaj drugega. Poskus prilagajanja situaciji, kakršna je. Sem mislila, da klepetamo o sistemu ideološko, v kontekstu konstruktivnih in nekonstruktivnih sprememb… primerna vzgoja glede na situacijo je nekaj drugega.
In ja, seveda, saj Hitler tudi ni bil tisti, ki je bil nezadovoljen v vojni situaciji. Merilo česa naj bi bilo tvoje zadovoljstvo v primerjavi z mojim, kot sam opredeljuješ situacijo. Vedno je nekdo zadovoljen na račun drugega in vedno so najbolj zadovoljni arogantneži brez empatije in posebej naznačene duhovne sfere kot temeljnega dela človeštva. V tem smislu so tudi nekateri reveži povsem zadovoljni, veš. Futrajo se s primitivizmom, če je pri roki.
Na tem mestu se moj klepet konča. Ker menim, da se je pokazalo vse, kar je potrebno v zvezi s tvojo mentaliteto. In se mi upira. Zelo. Škodljivo! Zelo! Prekinjam pa tudi zato, ker mi je jasno, da nima smisla in se zdaj samo še ponavljaš v svoji teoriji, kar pa res nima drugega smisla, kot da mi dobrohotno štepaš komentarje.
Lep pozdrav
@mica:
Menim, da je mica zase naredila najbolje tako, kot je naredila. Ker je to potrebovala, da si dvigne samozavest, da si dokaže, da zmore … in je šla naprej … in se razvijala, splavala itd.
Ne upam si pa drznit trdit, kako je z gospo v uti. Vem samo, da je mica ne mara preveč. Pa da mici ni všeč, ker ima zanemarjen vrt. Menim, da je mica svoje naredila in ponudila tisto, kar se ji je po njeni logiki zdelo, da gospa v uti potrebuje. In odklonjeno je bilo. Ne vem, zakaj je mica jezna zaradi tega. Saj vendar ve, koliko je sama pridobila, ker je postopala tako, kot je. Torej se ji lahko gospa samo smili. Zame je to zelo podobna fora kot obtoževanje Romov, ker so taki, kot so. Ne razumem, kako se ljudem, ki premorejo ta srd zavoljo njihove lenobe in neukosti, raje ne smilijo, če so sami v svoj način življenja tako sveto prepričani, kako dober in prduktiven je.
Vidiš, za to gre. Jaz na te zadeve ne gledam tako. Mene zanima, kaj se da naredit, da bi bilo bolje za njih in za nas. In pristop, da jih siliš delat, očitno ni pravi, ker gre za nekaj drugega. Kakšno korist ima potem takšno bentenje in posiljevanje. Če nam je res toliko do tega, da bi si bili bolj podobni in koristni, premislimo in pristopimo drugače. Ampak ne!!!
🙂
ehja, draga Simona, grem spat….z gripo sem zaključila in delovni dan se mi bo spet pričel malo po peti zjutraj
🙂
Ampak…
nekaj mi ni jasno….
obe – tebe in anoodsrca rada berem, ampak…včasih se mi pri obema dvigne pritisk…očitno je z menoj nekaj hudo narobe
🙂
http://www.ednevnik.si/entry.php?u=odsrcadosrca&e_id=49824#c120399
@T. Štih –
/Moti me le lenarjenje na moj račun./
Tomaž, a to govoriš o svojih zaposlenih?
Če imaš v mislih brezposelne, ki so na socialni podpori, te moram razočarati – podporo dobivajo iz državne blagajne in ne vem, če dobivajo ravno tiste cekine, katere si ti tja notri plačal. in, tudi če s i jih – tisti denar ni več tvoj. Tisto je bil davek, ne so-investicija ali karkoli podobnega.
Lahko bi si privoščil zgornjo citirano trditev v primeru, če sprejmeš tudi formulacijo, da pravzaprav kapitalisti bogatijo z našim (potrošniškim) denarjem. Pri tem bi moral tudi pozabiti na teorijo, da pač oni ‘ustvarjajo vrednost’.
Lahko pa tudi sprejmeš formulacijo, da brezposelni preko zavoda pač ‘ustvarjajo vrednost’ zase s svojim brezdeljem, svojo ‘ne’sposobnostjo in podobnimi atributi.
Kako se boš torej odločil – katero vižo demagogiziranja bomo ubrali? Jaz lahko opletam z vsako, ti se skušaš omejiti le na eno.
Mimogrede – tudi gospodje Strojanovi so odlično ustvarili vrednost. Našli so tržno nišo, izkoristili priložnost, pravilno taktizirali na trgu in voila, dejansko so premožnejši za prenekateri žolti cekin.
Odlični kapitalisti so, kajneda?
@mica:
Ne poznam ane od srca. Hvala za link. Bom pokukala … ampak … mogoče je štos v tem, da meni dvigovanje pritiska godi, ker imam zelo nizkega, tebi pa morda ne godi … hehe …
@Si.R.:
Dobra!
Ta o Strojanovih pa … uf … ne samo, da so dobri kapitalisti, so tudi odlični politiki! Torej čista idealka lepega krasnega sveta.
@djubre:
Ne štekam. Fliknila sem te iz blogrole, ker je tvoja stran ukinjena (Page not found). Zdaj imaš končno linkan nick v komentarjih, sem rekla jupiii, djubre is back, a blog še vedno ne dela! WTF!
simona to mi deli 😀 😀 😀
Davki nimajo nobene zveze s tem, da je tvoje delo na trgu vredno toliko kot so drugi ljudje pripravljeni plačati zanj in ne toliko, kot bi si ti želel (oz. v tvojem besednjaku – da te drugi “izkoriščajo”, ker ne pristanejo na to, da jim ti postavljaš pogoje in si drznejo “živeti v nekakšni iluziji”, da smejo imeti o sodelovanju s tabo enako svobodno izbiro, kot jo imaš ti v sodelovanju z njimi).
Predlagam enotno davčno stopno po vsem svetu. 50 % znotraj obstoječih cen. To bi bilo super – bi se končno sociala poštimala.
Tomaž sprenevedaš se. Izpostaviš Islandijo, ki ima morda res enotno davčno stopnjo vendar je druge skandinavske države nimajo. Ponašajo se pa tudi z izjemno dobro socialno varnostjo in JAVNIM zdravstvom. Že v svojem kvazi argumentiranju si nepošten-to me najbolj moti pri neoliberalicih tvojega tipa, začel si blebetati o o razlogih za visoko ceno nepremičnin-vprašanje pa je bilo, zakaj so delavci, ki po 12 do 16 ur ustvarjajo na gradbišču v NEMOGOČIH pogojih plačani 500 evrov mesečno? Komu to koristi? In za ta denar bi ti šel na gradbišče? Država je seveda kriva, se strinjam-predvsem ker ne nadzoruje trga dela in trga nepremičnin, da le ta ni odvisen le od požrešnosti investitorjev-ker je le ta brezmejna. Oziroma država ga nadzoruje, vendar v prid bogatih! Zato so nepremičnine tudi tako drage. Zato so tudi delavci palačni tako nečloveško malo in zato jih morajo uvažati iz povojne Bosne. Pri nas pač ne vdiš Skandinavcev. Celo Romunov ne!
Marija tvoj argument ne kupim. Jebe se mi za tvoje malo podjetje, ki poskuša obstati na izkoriščanju in TEŽAŠKEMU delu delavcev. Ker pod ta isti argument bi lahko tudi dodala, včasih svojih delavce tudi ne morem plačati in sem jezen nase in na državo in na vse. Ne morem si privoščiti, da jim plačam zdravstvo in pokojnine, če se poškodujejo na delu, jih po hitrem postopku vrnem nazaj v Bosno. Takšnih delodajalcev nihče ne potrebuje! Ker znižujejo že tako nizke standarde, ki vladajo v gradbeništvu. Država pa je kriva, ker gradbinski mafiji pušča proste roke,-verjetno ker je tudi sama vpletena. In država je kriva, ker ne nadzira in ne kaznuje! V kanadi je gradbinski delavec plačan najmanj 16 dolarjev na uro -ker je pač delo težaško. s tem, da so nepremičnine v samem Torontu cenejše kot v
Ljubljani! In davki so visoki! V Sloveniji pa se v gradbeništvu vrtijo takšni denarji, da se ti zmneša!
Zakaj se vsi Mičoti Mrkaići spotikate v politiko, ki ima roke nad gospodarstvom. Kaj pa gospodarstvo, ki ima roke v politiki? Kaj ni konec koncev to isto? In kako se lahko to prepreči?
Ja, v ZDA se da bivati v pocenskih lesenjačah ali v prikolicah. Pa verjetno tudi bogatuni dobro povprečje dvignejo. Kaj meniš?
Sicer pa – dobra ideja, dejmo mi postat “nove ZDA”. HSL bo postal Microsoft2, Tomos bo Harley-Davidson …
hehehe v ZDA ljudje prav na veliko prodajajo hiše in stanovanja in posledično pada tudi cena le teh. Selijo se verjetno v prikolice ali v najemniška stanovanja. Zakaj? Ker so se obresti za kredit tako drastično dvignile, da kredit (čeprav so ga nekateri pridno odplačevali kakšno desetletje)v svoji vrednosti presega napremičnino. Čeprav so ljudje pridno hodili v službe in delali več kot osem ur (v ZDA ni uzakonjenega 8 urnega delovnika pa tudi napreduje se težko brez celodnevnega čepenja na delu. Je pa res, da se za razliko od Slovenija vsaka nadura po zakonu plača tako kot treba)in jemali pet to deset dni letno dopusta. Krasni kapitalizem! Za večino je pač tako.
Naša draga akjša šunjić je pa sploh primer kreativnega kapitalističnega duha, saj naj bi se menda šal kolobarjenje z delovno silo po principu, te plačamo drugi mesec in drugi in drugi, ups nimamp denarja
next
Da bo manj besa na “brezposelne osebe” naj vas iz prve roke podučim, da to ni edini pogoj za dobivanje socialne podpore. Ne smeš imeti niti majhnega premoženja (do višine 24 minimalnih plač): ne na banki, ne delnic, ne avta(18 plač), ne garsonjere, če v njej nimaš !!stalnega prebivališča. Sicer imaš lahko graščino.
Tudi ne smeš sam prekiniti zaposlitve ali biti izbrisan iz registra.
Torej, če si z delom prej zaslužen denar le nekam vlagal, postal “preponosen za jebo, po zakonu pač ne dobiš NIČ.
Kaj naj “brezposelna oseba” z davčnimi olajšavami in otroškimi dodatki vsled inflacije, mi ni jasno.
Biti brezposeln -ni isto biti na socialni.
Biti brezposeln -ni isto biti prostitutka, je pa enako..
Toliko. Malo besa še z – druge strani.
še glede motivacije bi malce poklepetala. Vrli kapitalisti so namreč ugotovili, da je ni boljše motivacije od lakote in revščine-zato svoje tovarne množično selijo na Kitajsko, Romunijo; Indijo itd. Te dežele so resnično pojem podjetniške svobode saj nimajo zoprnih zakonov, ki bi omejevali starost delavcev, delovni urnik, razno razna varnostna preseravanja in minimalno plačilo. Res krasno. Zato kitajsko gospodarstvo tako pridno raste. Sicer se le to še vedno ne pozna najbolj na povprečnem Kitajcu, državne blagajne se pa polnijo in nekaj je tudi kitajskih multimiljarederjev. če se bo pa slučajno zgodila zoprna stvar, da bi kitajski delavci zahtevali več denarja….bomo tovarne preselili zopet drugam. Ni ga vraga,da bi se kakšen Bangladeš preseraval z delavskimi pravicami.
Ali pa se bomo selili v Kolumbijo. tam se po mili volji nekaj malega plača vojaški hunti, ki bo zoprne sindikaliste postrelila. Prav jimn je prascem, kaj pa hočejo zajebati cel svet s tem svojim socializmom, ki v ljudeh ubija motivacijo. Motivacija mora biti. in ker sem preprosto bitje, preprostih vendar MOČNIH nagonov, razumem samo motivacijo materialistične naravnanosti in motivacijo moči. Še na pamet mi ne pade, da bi motivacija lahko bila tudi v dobrodelnosti in ljubezni do sočloveka. Ja otroke bom pa dobro vzgojil, to pa.
rubenstein, zate imam sila preprosto rešitev. Zaposli se na TV Pariki, pridno delaj-za kar imaš seveda veliko možćnosti,d a ne boš plačan. Vendar boš zaracdi upanja na plačilo vsaj en mesec preživel v upanju in dobri volji. potem, ko tudi drugi mesec ne boš plačan, se boš sicer malce jezil , nakar boš demonstrativno odkorakal z delovnega mesta. Seveda ga ni slovenskega sodišča, ki bi ti prisodila kakršnokoli nadomestilo, pogodbe pa tuid nisi podpisal, saj kot nezaposlen in obupan verjetno nisi imel ravno najboljše pogajalske pozicije. Razen tega nimaš izkušenj na tem področju in si se pač želel PREKVALIFICIRATI. No po tej izkušnji boš zopet na boljšem, ker boš ugotovil, da je še vseeno bolj biti neazposlen kot pa delati zastonj in se na koncu počutiti še nategnjeno. In jezno. Amapk jezen revež si lahko svojo jezo vtakne za klobuk.
Jezen revež lahko svojo jezo potencialno zaluča za klobuk samozadovoljnega kapitalsta.
@Simona: no, če si na diametralno nasprotnem, potem KAKO nima veze, se strinjam. Govorila sem iz svojega stališča, ker (kot si pravilno ugotovila), Tomažu nisem nenaklonjena, kot tudi nisem nenaklonjena tebi ali Vanji ali Si.R.-ju, vsakomur, ki je povedal kaj drugega kot “ful dobr” ali pa “totalno zanič” brez utemeljitve, nisem nenaklonjena. Kar seveda ne pomeni, da sem komurkoli naklonjena, hahaha… No, pri Tomažu in ostalih njegovih me moti ta KAKO, ker slab kako avtomatsko ustvarja nenaklonjenost. S slabim ne mislim na ostrino in kletvice, ampak na tako mehko poniževanje, ki morda ne tangira naslovnikov, ga pa opazijo nevtralni.
Sicer pa, v delanju goreče nasprotnice, morda res ni imel šans pri tebi, ampak začetno zagovarjanje ajše je pač brca v temo, ki verjetnost konstruktivnega dialoga (torej ne samo frontalnih soočenj) zbije na čisto nulo.
Sicer pa, dovolj o slogu, to je off topic, jaz pa najmanj pristojna za razčlenjevanje tega, vsaj na tem blogu. Že na začetku me je zaneslo.
Me pa veseli, da moja primera ni bila čisto neopažena. Ljudje, o katerih govorim jaz, ne kupujejo jadrnic na račun podjetja, še gumijastih čolnov ne. Seveda se pa povsod najdejo izjeme, katerih slab glas nese 9x dlje kot glas vseh dobrih. Zato je potrebna previdnost, seveda vkolikor človek želi ostati v njemu dosegljivih mejah objektivnosti.
@Vanja: prav, potem pa ne kupi. Ne glede na to, kaj midve in ostali prodajamo drug drugemu, obstajajo primeri, ki jih omenjaš ti in obstajajo tudi primeri, ki jih omenjam jaz. Do marsikoga je družba nepravična, kdo je kriv? Država? Družba? Goni posameznika? Kolektivni goni po ohranitvi? Svet ni fer, žal. Empatija je najbolj zaželjena lastnost družbe (recimo z mojega vidika), ampak ne sme biti umetno vsiljena, potem je nična. Ker potem tako ali drugače pridemo do že predebatiranih dobrodelnikov, ki jim po glavi hodi vse kaj drugega.
@Marija:
Jaz podrazumevam KAKO z aspekta, da ima nekdo dejansko zelo dobre argumente, a jih žal ne zna dobro predstavit. Pri Štihu pa se mi ne zdi ta problem, ker svoje teze predstavlja po mojem najbolje, kolikor jih sploh lahko. V demagoškem in retoričnem smislu. Vse skupaj preprosto ne finkcionira zato, ker ima lukje in ker pozna samo dva nasprotujoča si sistema, od katerega je eden propadel, drugi pa je njegova religija in nič drugega. Na tak način tudi prešprica trditve, ki bi omajale njegovor prepričanje. Kapitalistična priča po jehovovem modelu.
Tisti poskusi prijaznega ponižeanja so pa itak baza vsake retorične male šole. Tudi Smiljan Mori jo uporablja, zato se ob to ne obregam.
Sicer pa je Štihov način dovolj razviden na njegovem blogu in predvsem v komentarjih, ki jih sipne pod blog Medijskega … hehehehehe …
Razumem, kaj imaš ti v mislih v zvezi s podjetništvom, ampak menim, da tukaj ni nihče negiral podjetništva po difoltu. Če mali podjetnik propade, pač propade. Če ne more ponudit delavcu več, kot ponuja – malo, tako pač je zaenkrat, s tem da ima tudi sam malo. Nekaj drugega pa je, če podjetje propade, z njim vsi delavci, nosilec podjetja gre pa na en dober oddih z jadrnico. Simpl.
Vanja,
me ne bi tam zaposlili, ker mi v CV piše, da me takšna dobrodelnost ne zanima.
Sicer sem jezna, ker po že navedenih kriterijih nisem zadosti revna. Jezna sem na zakone, ki te diskriminirajo, če ne spadaš v predvidene tradicionalne okvirje.
Ko nekaj res rabiš od države, je v drobnem tisku zakonskih členov vedno!!! nekaj, da izpadeš. Kot kak Murphyjev zakon, le da je ta namerno tako spisan da enim bolj, drugim manj ustreza. Jezna sem kvečjemu na pravne strokovnjake, ki pišejo zakone in predalčkajo ljudi po svojih zaostalih in zastarelih predstavah.
Se pa ni za jezit zaradi izkušenj, vsak ima svoje in si z njimi vsak po svoje oblikuje stališča in odnos do stvari. Jaz poskušam zato vsakega razumet z njegove pozicije.
Kar se tiče Kitajske, pravzaprav mi je zanimivo, kaj pomeni večja ekonomska svoboda v Hongkongu.. meni dopade da se lahko kar lotiš dela brez dosti papirjev in nadzora, groza pa me je, ko slišim, kaj se dogaja z delavci-sužnji v tovarnah.
mica, tule pa se moram še jaz malo obte obregnit. Govoriš o ljudeh, ki so morda preleni, da bi za kakršnokoli delo poprijeli. Ali pa pač malo v glavi narobe zastavljeni. Ampak niso vedno sami krivi.
Marsikdo, ki je kakšnih 40 let preživel v socializmu, imel pri tem še smolo ali srečo, da je imel takšno službo, da je bolj kot nič delal, se je seveda razvadil. Pač bil vajen, da drugi zanj poskrbijo. Eni smo druge čase sprejeli, drugi jih ne znajo. Starega kodra je težko nove trike učiti.
Ena taka nam je pred leti pospravljala. Ni bila za nobeno rabo, niti za ćiščenje ne. Pa je imela diplomo, bila je učiteljica. Ampak se pač ni znašla. Seveda je bila na zavodu, pa niso tiste “babe” tam nič storile zanjo. Niti najmanj. Pa je poprijela za vse, kar je dobila, a so jo vsepovsod odslovili. Pa si ne upam reči, da je bila lena. Le narobe sestavljena. Tudi tak človek si seveda zasluži minimum spodobnega preživetja.
In kar se mene tiče – bila je tako obupno slaba snažilka, da sva bila prav vesela, ko je rekla, da ne bo več pri nas delala – a vseeno je bila za nas bolj koristna kot tale Ajša ali karkoli že. Ajšina izjava je navadno posploševanje nekoga s polno ritjo, ki se je že rodil očetu z zvezami …
blitz, ta, o kateri sem napisala nekaj bridkih, NI star kader, je mlada ženska še ne 30-tih let. Lahko BI, pa očitno noče, ker ji je verjetno lepše tako kot je.
vem, da je strašno prikladno, da se izgovarjamo na socializem, ampak…se bomo v nedogled?
To niso enostavne stvari- nenehno pritiskati na družbo, ej, dajte , storite nekaj zame, jaz tega nisem sposoben….
Nenehno iščemo nekakšne “izgovore”, zakaj nekdo ni “prilagojen”…zakaj ne zmore…
Veš, tudi take doživim /to se mi je zgodilo lani, proti koncu leta, o tem sem napisala še eno kolumno/.
pokličejo me, naj grem narest nekaj “v srce segajočega” z neko družino, starša in dva otroka, kjer zaslužijo “le” 700 €. Ne vem, kaj me je pičilo, da vprašam, če oba skupaj. Ne, se je slišal odgovor. Vsak posebej. In tisti mesec sem v moji osnovni službi dobila “le” 80 evrov več 🙁
kakšno leto nazaj smo nabirlai denar za neko družino, ki naj bi bila socialno ogrožena. Rezultat. denar so porabili za nakup mobitelov otrokom….
pridem v stanovanje, en sam rausnkausn, nimša se kam usesti, povsod ležijo umazane cunje, otroci posrani, igrajo se med tisto umazanijo. Ona pa četa na internetu in ker je bila, očitno, sredi zapeljevanja, ni niti toliko dvignila riti, da bi porinila nekaj teh cunj s klopi, da bi zložila svojo krmao, ki jo vlačim s seboj…
Po drugi strani pa poznam na desetine ljudi, ki se trudijo in naredijo VSE, da si SAMI spomagajo, če si le lahko.
pa vem, ker ta trud spremljam, da jim nič ne pade samo v naročje. pa so vmes še družinske tragedije, izguba partnerja….nesporazumi, cel kup stvari. zanje vem,d a bodo poklicali na pomoč takrat, ko jim bo voda tekla že v grlo.
pojma nimam kdo je to ženšče s te, zgoraj imenovane Tv, ker tega programa ne gledam, rumenih revij pa tudi ne berem, tako da sem totalen nepopisan list….
Še kako dobro pa vem, kako živijo nekateri ljudje….
verjemi, včasih bi se najraje zjokala, ko ne morem pomagati, spet kdaj drugič pa me popade bes, ko naletim na mlade, zdrave ljudi, a tako hudičevo zanikrne, da se zavem, da bi jih bilo res najprej potrebno naučiti, kako se poskrbi zase….
Gospa Ajša je bila prelena za resno delo, zato pa je prodajala bučke in očitno tudi dovolj zaslužila s tem, da lahko zviška gleda na ostale.
Žalostno je it na Zavod za zaposlovanje z diplomo v žepu, kjer ti potem povedo, da si suficitaren poklic in da imajo čiščenje objektov in strežbo – za kake 2 meseca – pol leta še lahko pozabiš, da si 5 let v šolo hodil, samo da imaš denar. Ampak dalje pa ne…
Žalostno je tudi to, da človek ki se je dolga leta šolal in bil dober študent, po 200 poslanih prošnjah, 20 razgovorih (pa to sem malo rekla) končno dobi službo (sprejme karkoli dobi), v kateri prečepi po 12 ur dnevno, potem pa dobi mesečno plačilo, ki mu komaj (če sploh) pokrije redne stroške (ker dolga leta ne dobi za nedoločen čas, si ne privošči kredita in plačuje najemnino), družinski člani imetnika podjetja, ki to revščino izplačuje, pa se vozijo vsak s svojim velikim, glasnim avtomobilom, posedajo v velikih, prostranih hišah ter odhajajo na eksotična potovanja.
Logično je, da si revež če nimaš dela in posledično nimaš plače, nazaslišano pa je, da si revež kljub temu, da hodiš v službo in celo služiš plačo.
Gospa Ajša – s polno ritjo je lahko srat!
mica, bržkone je nekaj narobe v deželi slovenski. Namreč, najbrž bi ljudje, o katerih govoriš, dobili za delo, ki so ga sposobni opravljat, le malo več kot če nič ne delajo.
Seveda je vsak posameznik dolžan poskrbeti zase, a potrebno bi bilo iti od primera do primera in ne posploševati ne v eno ne v drugo smer. Seveda pa bi za kaj takega potrebovali usposobljeno socialno službo, ki pa je žal vse prej kot to. Konec koncev bi morala biti naloga socialnih delavcev na zavodu tudi motivacija brezposelnih. Za to pa je treba še kaj drugega kot znati obrazce izpolnjevati.
Nepripravljenost nekaterih za prevzemanje odgovornosti zase vidim kot neke vrste depresijo. Ne moremo namreč trditi, da je nekdo, ki nima za preživetje, pa se mu ne ljubi preživljati, normalen. Ni normalen, normalen človek se bori zase. Torej, če ni normalen, je lahko samo bolan, najverjetneje depresiven. takemu pa je potrebno pomagati.
Nekako mi še nikoli ni nihče pomagal pri teh rečeh, lahko pa trdim, da dajem dovolj denarja za vse tiste, ki si sami ne morejo pomagati. Dejstvo je, da se flosa po blogih le kopica takih, ki se “dobro znajdejo/mo”, tako ali drugače. Ko greš skozi šolo jebisealipaskrbisamzase, začneš soliti pamet, kot npr. jaz in še marsikdo, ki tega ne prizna. Te floskule o socialistični vzgoji si mimogrede nekam vtaknite: Slovenija je raj za turbokapitaliste. Nič nimam proti tistim, ki so vložili svoje znanje in finančno tveganje, veliko pa proti takim, ki so izkoristili razmere slabe pravne regulacije. Če lahko nekdo zares toliko požre, kot si zna nabasati, mu srčno želim, da se s tem zadavi. Res.
Če ima nekdo gripo, je ubogi revež. Če je tako fukjen, da ne razbije pisarne svojega biriča, je pa sam kriv al’ kaj?
Levo ali desno, vsi nam prodajajo svoje manekenske face, ki točno vedo, kdo na drugi strani je kriv. A dej no?!
In vsak, ki je imel srečo, da se je od čiščenja povzpel nekomu za vrat, prodaja filozofijo odrešitve sveta. Pejte u r’t.
Saj veste, da provociram zanalašč. Ampak tole je resno.
Sem dolgo upal in se bal…ampak mica in blitz, vidva še kar kličeta Tomaža Štiha. Vztrajno ponavljaj laž in glej čudo – laž postane resnica. Ali pač, vztrajno goni eno in isto, hudo, zopet resnica. Da pa se vse zreducira na socializem in kapitalizem, oh ti žalost. Prvi letnik gimnazije? Al je drugi? Nak, osnovna šola.
Ja po eni strani je tudi to res, če bodo vsi socialni problemi “zmigali riti” in šli delati za male pare, bo cena delu še bolj padla in bodo delodajalci plačevali še manj. Ker pri naših turbo kapitalistih obstaj mentaliteta, da je treba veliko in na hitro zaslužiti. Sicer pa je uravavanje trga, kar se tiče plač v Eu-postalo en velik bullshit. Primer čistilke, plačamo slabo, beraško. S tem denarjem se ne da preživeti-čeprav je delo težaško. In potem postane manjko čistilk, logičen zaključek bi bil, poveča se cena čistilk -posledično večja plača. Toda ne. Z EU lahko uvozimo čistilko iz Slovaške. Toda, ker celo čistilka iz Slovaške za takšno beračijo dela le en mesec, potem pa pošlje vse v maloro, dobimo čistilko iz Bosne. Ona čisti za male pare in je tiho, ker je bolje kot nič, ker ima tam v Bosni dva lačna otroka, ki potrebujeta šolske potrebščine. Seveda naj bo reva še tako dobra čistilka, še tako pametna, šans, da se bo njen status poboljšal praktično nima. Ker čudežna gospodarksa rast Slovenije, gre nekako neopaženo mimo nje. Delala bo po cele dneve in štukala evro z evrom. Razen, če se ne znajde in začne preprodajati heroin. ali pa svoje telo, če je dobro ohranjena. To so njene alternative. Takšne možnosti nudi Sloveija, pa tudi vse druge turbo kapitalistične tranzitne države. Če ste pa direktor tovarne z vezami-je pa to druga pesem. Turbo kapitalizem je raj na zemlji, saj se zasluži veliko hitreje in z veliko manj truda in sposobnosti kot v kakšni zahodni deželi. In potem….nek se vidi razkoš! In ne, ne bo bolje. Ker tudi J.Ameriki ni bolje, kvečjemu slabše. ker ni bolje niti eni afriški državi kvečejemu slabše. ker je slabše tudi za prebivalce zahodne evrope…počasi a zagotovo zgubljajo socialne pravice….vrtimo se v krogu….gremo v čase Oliverja Twista. ker se kapitalisti ne bojijo več socializma, ta je bil poražen, sedaj lahko s polnimi pljuči veselo zadihajo. In čćeprav vem, da je socialzem sila staromodna beseda in da se besedice kom….nihče ne upa niti izreči, in čepravv se zavedam tudi pomanjkljivsti teh sistemov. Toda kot človeku z določenimi moralnimi vrednostmi mi je pač socialzem bolj pisan na kožo. In da se ne bo sedaj vsul plaz raznih Štihov-živim dobro življenje. Mojemu možu pač nekako uspeva-brez vez-zaradi kanadske izobrazbe. Vendar to še zdaleč ne pomeni, da zaradi tega msilim, da bi moralo uspevati tudi vsem ostalim drugače jih proglasim za zanikrne, lenen in nesposobne.
Vanja tudi tole je za petico 😀
Pa ne za univerzitetno, webmaher! Za tisto osnovnošolsko. Sajt udi razmišljanje spada v osnove človečnosti in človeštva. Bravo vanja! 🙂
Zgolj medklic – osebno se i zdi ‘človečnost’ itak umetna tvorba. Ampak, vseeno – zavestno hočem biti človeški. To je namreč PMSM višji nivo zavest. Um, intelekt. Zavedno postopanje na nek način, napram podzavednemu ali avtomatičnemu ‘živalskemu’.
: )
Ta ‘človeškost’ nas namreč dela ‘človeške’ – zavestna želja po ne-živalskosti. In včasih zavetna želja po živalskosti : )
Bolj v hecu, Si. R.! 😉
Človečnost je umetna tvorba, pod predpostavko, da velja to tudi za človeka. Če smo torej “ustvarjeni” kot umetnost, so naše stvaritve tudi umetne. Imam prav? 🙂
@bin 🙂
Hočeš rečt, da sva oba kreacionista? 😉
Kaj?… Od mene_ni komentarja! Tokrat sem na Štihovi strani in ne na Ajša_Ajša pust’ me pr’ mir’…
Ne bi se mogla strinjat s komentarji, ki poveličujejo prejšnje čase in gojijo simpatije do prejšnjega sistema, čeprav nikakor ne maram tega sedanjega turbokapitalizma, ki res prinaša s seboj veliko zla. Ampak, to je samo posledica tistega, kar smo posejali prej. LJudje že od prej v glavnem pač niso navajeni, da morajo poskrbet zase in da jih mati “država” ne more kar naprej za rokce vodit. S tem, da mi je popolnoma jasno, da so izjeme, ki zaslužijo pomoč in so njihove usode obžalovanja vredne. Tudi sama sem že pomagala takšnim.
Amapk, mimo tega ….. tisti, ki jih zgodovinski spomin še ni čisto zapustil in ki vedo še drugo resnico, ne samo tisto napupmano in obvezno, vedo, kako zelo krivičen je bil tudi prejšnji sistem. Seveda je bil navidezno socialen. Produktivnost ni bila preveč pomembna, če si le bil v ZK in prav usmerjen in imel dosti velik gobec, si lahko dosegel veliko, tudi če si bil dejansko za svoje delo popolnoma nesposoben. ampak v tistih časih, ko se v glavnem nismo tržili izven Yuge, to niti ni bilo pomembno, saj si je Ata Tito vedno sposodil zato, da smo potem “dobro” živeli. Navidezno, vsaj. In nerealno. Ko zaradi slabih delovnih navad ali pomanjkljivega dela nihče ni izgubil pozicije, vsi so imeli zazihrano službo do penzije, pokojnino, bolniške…. za vse je, poskrebla “mati” država. Ampakj cena za to ke bila pa popolna pokorščina sistemu. JAz med temi sniem bila, zato sem jo kmalu popihala. Hvala, hvala bogu, da sem bila še kje drugje, kot samo v tisti posrani Yugi. (sory če koga žalim) In nikoli še nisem bila v nobeni državni službi, niti nisem še nikoli dobila nič bolniške, (kaj je to?) ali porodniške, ampak delam zase in za svojo družino in od nikogar nič ne pričakujem. Danes so časi teki (pa ne samo v Sloveniji), da služb ni, dela je veliko – za tiste, ki želijo delat. Še vedno sem prepričana, da nekdo, ki HOČE delati, lahko preživi. Seveda ne bo imel najnovejšega avta in računalnika in počitnic, ampak bo pa lahko živel. Seveda mislim na zdrave ljudi. Ali veste, kako težko je dobit človeka, da bi postoril dela okrog hiše, za košnjo, nasekat drva, pa čistilko? Pri nas, na deželi, ne dobiš nikogar, niti za 8-10E na uro! Ga ni človeka! Kje so sedaj, tisti brezposelni, ki cele dneve čepijo pred TV in na računalnikih???? Pred leti sem se usmilila “ubogega” brezposelnega 40-letnega sina – in njegove mame, ki je bila sicer zelo pridna in dobra ženska. Pravzaprav sem se usmilila nje (in bi to še enkrat naredila za NJO) Ponudila sem jima torej, da sta eno leto in pol zastonj stanovala v naši sosednji hiši, ki je bila takrat prazna. V zameno naj bi mi gospodič pomagal na vrtu in okoli hiše po 2 uri na dan. Ali mislite, da je bil mlad gospod zadovoljen? Ne, sploh ne! To je preveč, izkoriščanje, kapitalistične svinje, je vpil! (On je bil pa res pravi Yugofil. Najraje bi si dal Tita na hrbet gravirat…. ) Na koncu, ko mu je mama umrla in se je po nekaj mesecih izselil, sem dobila za nagrado še poračun za elektriko : 100.000,00 SIT! Pa hišo, tako svinjsko, da te kap! Nikoli več, sem rekla! Saj so izjeme, brez nadalnjega, ki tudi mene bolijo, a načeloma verjamem v star pregovor : Na daj Kitajcu rib, nauči ga, da jih bo znal sam uloviti.
P.S. : TV Paprike še nikoli nisem gledala in omenjene A.V. ne poznam.
torej si absolutno brezmadežna 🙂
Briga me Ajša Šunjić in njej podobne….
če mati država ne poskrbi za socialo in red-zakaj jo potem sploh potrebujemo? Jaz imam fizično zelo močnega moža, tudi streljati zna-meni ne bo nič hudega.
By the way Vickyha, Yuga je bila na prebivalca manj zapufana kot zdaj Slovenija. In tudi ZDA imajo ogromen zunanji dolg, torej zadolževanje ni nič novega in lepe delavske hiše so tudi posledica “posrane Yuge”, sedaj v hišah zgrajenih za časa Juge živijo ti delavci in njihovi brezplačno univerzitetnO izobraženi otroci-posledica Juge. V tej hišah pa ti otroci živijo, ker si s sedanjo službo v turbo kapitalizmu stanovanja ne morejo kupiti. Krasni novi časi. Dragi Slovenci čez deset let bo tudi zdravstvo sprivatizirano-in takrat si ne boste mogli privoščiti niti zdravljenja-razen če boste prodali hiše staršev-zgrajene za časa Juge. Vem, da so izjeme-ampak govorim o večini primerov. Jaz jo bom iz te hibridne “dwarf country” pobrisala ob prvi priliki. Tako kot Žižek 😉
Delno mora država že pomagat, ne pa vzdrževat lenob…. Dejstvo je, da sedaj plačujemo pač davke in kazen za prejšnje neumnosti, ko je bilo veliko jela …… brez dela. Vsak balon enkrat poči. Avstrija nikoli ni bila v komunizmu in je veliko bolj socialna kot Slovenija. Pa saj Yuga in ves prejšnji sistem tako ni bil postavljena na realnih tleh, zato o tem, kako je bilo fajn, nima smisla debairat… tako ali tako je to bila utopija, ki ni mogla trajat. In kje misliš, da boš srečna, če jo boš od tu popihala? Ali misliš, da ti bo kje drugje z rožicami postlano? Saj nikjer ni rožnato. Povsod boš tujka, tudi tvoji otroci, ki ne bodo imeli nobenih sorodnikov, razen če greš nazaj v moževo domovino. Sem pa raje gospa v svoji provinci, kot nihče v tujini. Sicer pa, saj sama veš….. 🙂
Vickhya, te besede naših vrlih osvoboditeljev, ko za vse slabo krivijo prejšnji sistem in Yugo, me spominja na knjigo Živalska farma- od Orwella.
Pa sva spet midve pri stari zgodbi; tujina in Slovenija. jaz v resnici nisem imela občutka, da sem nihče v Kanadi-pa tudi tujko sem se na koncu počutila manj kot se zdaj v Sloveniji. Ker me tukaj neke stvari blazno motijo (pa saj o tem sva se že pogovarjali;-) Je pa res, da mi je zaradi jezika tukaj malo lažje. In pa kvaliteta življenja je v Evropi ravno zaradi socialnega faktorja, ki med drugim vpliva tudi na družabnega. V takole razsuto bosno seveda ne mislim iti, pred vojno bi pa v Sarajevu z veseljem živela. Gospa pa jaz nikoli nisem bila, samo mornar in gusar in Titova pionirka 😉 Svet je še velik, in me kliče, zadnje čase me navdušuje Grčija.
Kaj češ, sva pač različni. Ti ponosna pionirka, jaz še bolj ponosna anti-pionirka…. Vsak zakaj ima svoj zato. Tudi moj in tudi tvoj.
Grčija? Če se boš naučila jezika…. morala pa boš sprejeti tudi njihove navade in njihov način življenja, se istovetiti z njihovo kulturo, potem mogoče, sicer si ne predstavljam, kako bi se človek sicer lahko asimiliral. Ta drugi del, pa je težak. Ne za kratek čas, ampak govorim o post-honeymoon period. Jaz sem že preveč prizemljena tu in bom tu kar ostala, imam dovolj velemest, z vsemi za lase privlečenimi ugodnostmi in obljubami. Daleč od tega da je meni vse všeč pri nas — ali, npr. mojemu možu, ki se, kot tujec, tako ali tako kar naprej pritožuje. Ampak bolje, da je od 4 ljudi eden tujec, kot od 4 vsi, po moje.
Ne gre preskok na barve, vidim. Še vedno obstajata samo dva sistema. Verjamem, da se je tako lažje pogovarjat. Enega označiš za sovražnega in drugi postane lepši, čeprav je prav tako gnil, samo v drugih parametrih. Ravno zato, ker se tako počne, se nič ne spremeni v bistvu. Namreč tudi socializem je imel svoje dobre plati, a smo zaradi slabih pokopali vse. Tudi dobre.
@Blitz:
Ni pogosto, ampak tokrat se popolnoma strinjam s tabo.
@vickyha:
Ne prepriča me, ko mi ljudje podajajo kot argument eno zgodbo. Za vmes že dobrodošlo, ampak ne kot argument na kompleksno vprašanje.
Ajša je podala zgodbo o nekem fantu, ki je pojamral, da je ostal brez očeta, da nima nič, ona mu ponudi službo, pa ne pride na razgovor (dopolnila Marija odloček iz celotnega intervjuja). In zdaj, seveda, ona ve vse o lenuhih in lahko podaja sodbe. Pojma nima o fantu … nič … samo vsa vesela je, da si olajša dušo, kako so nekateri leni. To je iskala.
Tudi Mica, Kot ponavadi, ni mogla, da ne bi pristavila lonče z neko zgodbo o neki lenobi. No, zdaj si še ti povedala eno zgodbo. Jaz imam podobnih na zalogi kar nekaj (tudi silom prilike mojega dela). Ampak! Mene je zanimalo vedno še kaj več. Na primer, zakaj? Od kod to? Pa smo spet pri socialnih in psiholoških pogledih. Ki so zelo pomembni, da bi razumeli. Namreč ena zgodba ima lahko kar naenkrat še tri podzgodbe, ki spremenijo enoznačen pogled na prvo.
Sploh pa mi ne moremo vedeti, kaj si drugi misli in zakaj. Kakšna si bila ti v njihovih očeih in ZAKAJ! Vse je pomembno. Ne samo gola informacija.
Seveda v vsakem primeru ni lepo, kar se ti je zgodilo. Ampak vsak človek ima svoje dostojanstvo, svojo preteklost in mišljenje, ki ga projecira skozi sebe. Mogoče si kdaj samo rekla kaj takega, kar je ponižalo človeka, ki se je že itak počutil ponižan. Zate morda malenkost, zanj olje na ogenj, da te je zagledal skozi sovražne oči.
Namreč obstaja ena fora pri teh pomočeh, ki se zelo rada velikokrat izjalovi. Če ljudje pričakujejo preveč hvaležnosti in dajejo to vedeti, se počuti drugi lahko zelo ponižan. Še posebej delikatni so taki odnosi, kadar ima tisti, ki nudi pomoč in kliče po hvaležnosti več sreče v življenju, da mu je bolje in tako v očeh drugega, manj srečnega pride do gneva. Na primer.
Kar se tujcev in “domorodcev” tiče, se tudi ne strinjam preveč. Menim, da je tako, kot se človek počuti. Menim, da si ti tip človeka, ki se dobro počuti vezana na svoj rod, rodno grudo in ti to predstavlja prioriteto. Poznam pa ljudi, ki so se našli popolnoma drugje. V dveh primerih so se celo dlje časa iskali preko potovanj. Včasih je poanta človekove usode tudi v tem, da se najde prostorsko drugje. Pa sem jaz totalno antipotovalen tip. Ampak lahko popolnoma razumem. Moja znanka ni tujka v tujini, kjer zdaj živi. Daleč od tega. Vse ji gre okej, počuti se sprejeto in celo prej bolj zanimivo od drugih. Medtem ko se je tukaj počutila vedno aut. To je povsem možno. Tujec nisi zaradi jezika in drugih birokratskih zadevščin. Zato nimamo vsi enakih izkušenj v zvezi s temi zadevami. Ker smo drugačni ljudje, z drugačnimi nalogami.
Poznam tudi primer, ki živi v tujini. Vsako leto začne pred poletjem javkati o domotožju. Potem pride v Slovenijo za en mesec. Domotožno pozdravi vse sorodnike in prijatelje, nekaj časa blodi naokrog, in se ves vesel vrno, od koder je prišel … hehehe … In je vse okej.
@Vanja:
Poskusit moraš najti vse, kar le lahko in si zelo želiš. Če česa ne moreš v danem trenutku, bo že prišel čas. Odpovedati se pa ni treba ničemur … v sebi … Če te nekaj vodi tako, je že nek smisel v tem. Samo moje mnenje.
Prjatlca mi je ravno danes pisala, kako je, ko išče job v ZDA. Porodniška – 1 mesec. V prvih petih letih 11 dni odobrenega dopusta. Bolniška – največ 3 tedne; če si bolan dlje, se lahko posloviš od službe.
Skratka – jeben, ta kapitalizem. Pa še kr vztrajajo v njem. Če se samo spomnim, kakšno so zganjali proti raznim komunistom in socialistom.
Okey, simona, Vanja & Co ne padate na “primere”… že tako menim, da živite daleč od realnosti, predvidevam, da imata(te) moža ali ljubčka, ki vas vzdržuje z bogato napitnino, ali pa se sončite v neobremenjujoči državni službi, kjer že za en migljaj s prstom več kot se zdi primerno, hočete na cesto in kričati sindikalne parole- dol s kapitalistično vlado- nazaj komunizem
🙂
🙂
Predstavljate si, da je država neka povečana celica družine. in v tej družini je (recimo) mati (ali oče, saj je v bistvu vseeno), ki gara, služi denar, nosi vkup sredstva za preživljanje za tiste, ki pa v tem času doma ne počnejo nič (verjetno je njihov psihološki profil nedodelan, šibek, hudičevno potreben nege in razumevanja 🙂 /
In eden- recimo partner- nenehno visi na televiziji, računalniku, otroci se preležavajo, ne ljubi se jim hoditi v šolo, edino za žuriranje dobijo dovolj energije…
vendar ON (ali ONA) pač mora vse to razumeti , tolerirati, ne sme povzdigniti besede , ker….kdo pa je že slišal, da povzdignjen glas zdravo deluje na psihične labilce ?!
🙂
In – kar se Janezek nauči, to potem zna. ker se zmeraj najde kakšna S.R., ki to podpira in udriha / v njEgovo veselje/po tistih, ki pa bi mu vseeno priškrtnili ugodnosti in ga sterali, da si umaže lastne rokice.
Ehja, potem pa res ni čudno, da bodo vzklikali živel komunizem, ane?
mogoče te izvolijo še za drugega Tita?
:-9
to bi bil hec in če bi bilo to res, bi verjetno po 18 letih spet šla na volitve
🙂
Ah Mica micasta-imaš prav. Imam bogatega moža, pred leti mi je kupil silikonke, ki se lepo podajo na mojo titovko z rdečo zvezdo. Sedaj sem podobna tisti pevki iz skupine Partyzan. Mogoče ti je težko razumeti-ampak v svoji naravi sem takšna, da se ponavadi postavim na stran under-doga. Nepriviligiranca! In krivice me prizadanejo tudi, če se ne tičejjo direktno mene. Zato sem podprla štrajk, ki je bil pred meseci v Ljubljani. V svojem življenju sem pač opazila, da revščina in bogatstvo nista sorazmerno povezana z lenobo ali pridnostjo. Prav tako ne s srečo ali nesrečo, hvala bogu. Težko mi je gledati ljudi, katerih osnovne življenske potrebe niso izpolnjene. Prav tako se jezim na dejstvo, da so delavci v Sloveniji tako malo plačani, da ne morejo niti nedostojno preživeti-kaj šele dostojno. Stvari pač niso črno bele, kapitalizem ni dober, socializem slab, pravzaprav je bil socializem ravno zaradi oportunistov slab sistem-vendar je turbo kapitalizem še slabši-saj je bogatstvo zdaj še veliko bolj neenakomerno porazporejeno-in niti približno ne po zaslugah, po delu in po kreativnosti, temveč tako po mafijsko. Smešna mi je tudi naša -na novo nastala- hohštaplerajska elita, spominjajo me na bogataše iz tretjega sveta, z večinoma popolnim po pomanjkanjem čuta do sočloveka ali narave.
Mica, to da živiš na kmetih-še ne pomeni, da si specialist za realnost. To so že preživele floskulue, sicer pa v te vrste folklore pač nikoli nisem preveč verjela. Tako samozadostna je, prepričana v svoj en in edini prav in črno beli svet kjer je vedno nekdo outsider, bodisi meščan, bodisi tisti iz sosednjega hriba ali pa bohnedaj Romi ali južnjaki. Tak svet me pač ne zanima in takšno simplistično gledanje na stvari tudi ne.
@vickyha-z asimilacijo so najbolj obremenjeni Slovenci ali pa kakšni Avstrijci iz manjših mest. Svet pa-hočeš nočeš postaja globalističen. Sicer pa sem ravno pred dnevi sedela na kosilu s prijatelji, Slovenka, ki odhaja s svojim fantom Flamcem iz Rotredama v J.Korejo, Slovenka, ki je poročena z Italijanom s katerim se pogovarja angleško-dolgo je živela v Londonu. imata hčerko, živeli so v Italiji, zdaj živijo v Sloveniji in planirajo, da se za nekaj časa preselijo v London, potem pa bodo po možnosti kupili hotel nekje na hrvaški obali. Hčerkica govori tri jezike. In sem v tej družbi tako na polno dihala s pljuči, ker je to tudi moj svet. V takšnem svetu se dobro počutim, korenine in tradicija me dušijo. Vsaj slovenske-z vsem dolžnim spoštovanjem, ker mi po temperamentu ne ustrezajo. Saj sva se pogovarjali, tisto kar je tebe motilo v Kanadi-je bilo meni v bistvu všeč. različne nacije in različne kulture. motila me je edino anglosaksonska prevlada-in priviligiranost-do nekje-vendar se mi zdi, da se trudijo tudi v tem smislu in da se bodo stvari izboljšale. In biti tujec je lahko obrmenilno-lahko pa je tudi eksotično kot je napisala Simona za svojo prijateljico. V Kanadi moji otroci ne bi bili tujci, pa tudi tvoji ne. Sicer pa sem zajadrala na povsem drugo temo 😉
Dejansko je težko polemizirati z ljudmi, ki si priložnostno izmišljujejo dejstva in razlagajo mite, katerih ozadja ne razumejo.
1. Sedanja vlada ni (kot delež BDP) povečala dolga, ampak je v letu 2007 enak, kota ga je dobila od prejšnje vlade leta 2004; sicer bi bilo logično, da bi bila Slovenija bolj zadolžena od SFRJ, saj je že v izhodišču prevzela dolg SFRJ (naš je le dodan), toda vseeno me zanima odkod ta podatek, zdi se mi sumljiv ker vem, da je SFRJ po pravilih IMF v osemdesetih zaradi dolga kot deleža BDP bankrotirala, edini relevanten podatek pa je seveda dolg kot delež BDP (ne pa absolutni dolg, saj je povsem drugačna kreditna situacija, če Slovenija dolguje 1000 evrov po človeku, kot, če jih dolguje Etiopija ali bivša SFRJ)
2. Prejšnja vlada je pridelala primakljaj v proračunu, ki ga je ta vlada odpravila in sicer predvsem z dvema predvolilnima dvigoma plač javnim uslužbencem – leta 1992 in leta 1996. Pritoževati bi se morala takrat, ko so dvignili te plače…
3. Simona je odstranila moj prispevek o Skandinaviji, ki je bil poln dejstev, kii so rušila laži. Ne moremo se na takšen način pogovarjati. To je potem tako, kot Delo ali Dnevnik. Neosocialisti lažete vsenaokrog in brišete tiste, ki opozarjajo na vaše izmišljotine.
4. V Yugi so imeli velike hiše iz dveh glavnih razlogov a) zato, ker ni bilo možnosti denarja investirati v nič drugega (ker zasebne lastnine ni bilo); toda zato danes nimajo nobenih pokojninskih prihrankov in zato smo manj razviti od zahoda, ker so vse investicije iracionalno šle za hiše (mimogrede, v Romuniji je šlo za hiše še bistveno več investicij, tam je delež lastništva cca. 92%) in b) ker je bila permisivnost do črnih gradenj večja – črne gradnje pa niso bile nič drugega kot prosti trg in to je tisto, kar je delovalo. Kot deluje na Kitajskem.
@Mica
/Predstavljate si, da je država neka povečana celica družine. /
Že takoj na začetku zavajanje. Država pač nikakor ni razširjena družina ali primerljiva z njo – zato si je, za potrebe ‘razumevanja’, kot tako niti ne bom predstavljal.
Ravno v tem je pač catch – jebena demokracija, liberalno gledano pa lahko pač vsak izbere, kako bo živel – znotraj nekih skupnih okvirov. In ti okviri se nenehno spreminjajo, v eno ali drugo smer, seveda.
Davki, ki jih plačujemo, vendarle niso žepnina drugim članom, da bi tako poenostavljalo.
“under-doga. Nepriviligiranca”
Under-dog in neprivilegiranec je v Sloveniji tisti, ki plačuje prograsivne davke. Slovenija je dežela delavcev in kmetov. Zato imajo 400 evrov pokojnin. Socializem pač nikoli in nikjer ni deloval. Zakaj bi bilo pri nas drugače?
Ko smo prišli iz SFRJ smo zaostali za tistimi, ki smo jih nekoč smatrali za tretji svet (npr. Grčijo). Smo pa bili vsaj pred varšavci. In to zato, ker smo imeli manj socializma od njih. Zdaj nas dohitevajo. V 13 letih bodo pred nami Estonija in Slovaška. Zato, ker imamo več socializma od njih. Predvidevam, da se bodo takrat tisti, ki ustvarjajo nizko dodano vrednost zelo jezili, ker imajo “celo Slovaški in Estonski delavci višje plače”.
Tako, kot danes bemtijo nad visoko inflacijo, ki so ji z nasprotovanjem reformam sami povzročili.
Če želimo napredovati, moramo večino pripraviti do razumnega razmišljanja, die hard socialiste pa marginalizirati. Ni drugega načina.
To se tudi že dogaja. Zato na tem mestu zaključujem moje sodelovanje v tej debati. Veliko laži in izmišljotin, ki podpirajo teorijo, da nismo izgubili hladne vojne, da socializem deluje in da bo Amerika zdaj-zdaj propadla še naprej…
Tomaž
/Če želimo napredovati, moramo večino pripraviti do razumnega razmišljanja, die hard socialiste pa marginalizirati. Ni drugega načina./
Tvoj ‘napredek’ razumeš seveda v kapitalističnem smislu, kajne?
‘Razumno razmišljanje’ takisto.
…
Seveda lahko kdorkoli zatrdi zrcalno, le za kapitaliste.
Recimo: Če želimo napredovati, moramo večino pripraviti do razumnega razmišljanja, die hard kapitaliste/dobičkarje pa marginalizirati. Ni drugega načina.
Kako enostavna vaja!
Simona, cenim tvoje mnenje, vendar bi se težko enkporavno pogovarjali o tujini, kar se izseljeništva tiče. Tvoja razlaga je zelo poenostavljna, v resnici pa je to eden najbolj kompleksnih problemov, narodna identiteta posameznika, seve. Če je kdo to osebno izkusil, potem sem to jaz prav gotovo. Z avatnurističnim življenjem izven Yuge že pri rosnih 15 letih, ko sem šla (sama) v gimnazijo v Graz. Nato sem se vrnila in po faksu spet šla v ZDA in Canado za 15 let. Verjemi mi, če je kdo bil freak, ki ni patil od domotožja ali čutil posebne pripadnosti do svoje domovine, potem sem se jaz gotovo lahko poistovetila s tem. Do pred nekaj leti bi takoj zamenjala udobno domače ognjišče za irsko kolibo….
Danes pa se mi kratko in malo ne ljubi več vagabundat okrog, ko sem tu že nekaj vložila in imam tu le veliko udobja, pa otroci ne bi šli….. Že sama birokracija, ki bi bila povezana s tem, je ubijajoča, da ne govorim o standardu in statusu, ki ti avtomatsko pade. Poznam – ne samo en ali dva – ampak zelo, zelo veliko ljudi, ki so se izselili in živijo drugje, pa ne samo SLovnecev. Pravil ni.
Je pa res, da so vsi, ki so kolikor toliko “zadovoljni” drugje, to naredili pri dvajsetih, ali prej. To je bistven podatek. Brez izjeme. Tudi otroci so korenine in večji ko so, težje je narediti te premike, ker kompromitiraš tudi njihovo identiteto. Seveda, jaz Vanjo res popolnoma razumem, (to jaz res lahko rečem, medtem ko drugi lahko samo domnevajo) ampak tudi vem v kaj se človek spušča, ko vse izpusti iz rok in se preseli na tuje. Ali celo nekam, kjer nihče ne zna jezika. Ali veš, kako je živeti v deželi, kjer si kot človek, samo na pol pismen? Ne veš. Jaz pa vem, ker imam moža, ki je Irec in sploh ne obvada slo., če pa že malo, pa je to zanj obžalovanja vredno, ker se v vsej svoji izobraženosti ne more realizirati kot intelktualec, v slovnščini. Samo pomisli, koliko je pri nas imenitnih sogovornikov, ki pač ne znajo angleško -zato jih nikoli ne bo pobliže spoznal. Velika izguba. Če pogledamo samo to, ali veš, kakšno breme je to za posameznika? (na dolgi rok) In celo družino. Saj se jezika naučiš, boš rekla – ja, kakor kdo in do kakšne mere. Jaz bi se ga v nulo. On se ga ne more.
Ali se bosta Vanja in njen mož naučila grščine v nulo? To je prvi pogoj da začneš z integracijo. da postenš pogojno enakopraven svojim intelekutalnim so-državljanom, npr. Tudi to od sebe rpičakuješ. Ni pa edini pogoj, še zdaleč ne. Jaz sem zelo doma v angl., govorim že od 9 leta, potem sem to študirala, nimam nobenenga naglasa, obvladam idiome, čase, fraze, slang… imam prakso vsak dan, pa to še zdaleč ni bilo dovolj za asimilacijo v Kanadi. Verjemi mi, to so zelo kompleksne zadeve, zato – z vsem svojim spoštovanjem – nekdo ki tega ni okusil, ne more dajat nasvetov. (pa to ne mislim nič vzvišeno, ker te sicer zelo cenim)
Se pa strinjam, da človek po tolikih letih odstonosti iz Slo. postane skupek drugačnih vrednot in je ponovno prilagajanje na nek, posebej nov sistem, zelo zelo težavno, ali celo nemogoče za ponovno re-patriacijo. Mož ne-Slovenec, dodatni problem.
Jaz imam še venod probleme – ali spadam sem ali ne, moti me to in ono in nehote primerjam s Kanado, pa z Avstrijo…. kako tudi ne, saj je moje življenje (kot tudi Vanjino) skupek popolnoma raličnih doživetij, družbenih vrednot, norm, sistema…. NA koncu lahko postaneš nekakšen shizofrenik in sploh ne veš, kam spadaš. No, Vanja bo naredila tako, kot bo mislila, da je prav, mislim, da ne bo nikogar poslušala – kar je edino pravilno. Samo želim ji ,da bi prej tehtno premislila o vseh teh zadevah in da potem takšnega premika ne bi obžalovala. Da ne bi iz dežja pišla pod kap. To je vse. 🙂
@Tomaž Štih
/Če želimo napredovati, moramo večino pripraviti do razumnega razmišljanja, die hard socialiste pa marginalizirati. Ni drugega načina./
Hm čakaj čakaj pa ti si pravi Stalinov učenec. Samo zamenjaj die hard socialiste z buržuazijo. Kako znano zveni. Prav prisrčno res! In kaj točno si mislil z besedico marginalizirati? Osamiti? Tako kirurška beseda, ki pa lahko v dejanjih pomeni marsikaj.Odvzeti možnosti za dostojno preživetje? Jih naseliti v barakarsko naselje? Jih ograditi z bodečo žico? In ti Tomaž greš pridigati o svobodi. Zdaj si se povsem izdal in sam sebe štihnil v rito.
/V Yugi so imeli velike hiše iz dveh glavnih razlogov a) zato, ker ni bilo možnosti denarja investirati v nič drugega (ker zasebne lastnine ni bilo); toda zato danes nimajo nobenih pokojninskih prihrankov in zato smo manj razviti od zahoda, ker so vse investicije iracionalno šle za hiše”/
hahahaha-sedaj pa delavci na veliko investirajo v sklade. Zato seveda nimajo denarja ne za hiše, ne za stanovanja, še za davke na hišo ga kmalu ne bodo imeli. Res totalna zabloda in neracionalnost-ustvariti si dom. Najprej je treba živeti pod smreko in investirati v južno afriške diamantne rudnike.
vickyha, seveda bom premislila in selitev brez neke infrastrukture nekam na novo ne pridev poštev. nimam energije še za en popoln začetek. In pa tisti pregovor, tri selitve=požar. Jaz sem se preselila skoraj 20 krat. amapk v Slveniji spet sajam o “pobegu” 😉 Če mi (čez nekaj let) uspe, prideta s Simono (kljub temu, da je antipotovalen tip-jo bova že prepričali)na obisk-v mojo hiško ob Egejskem morju 😉
OK…. takoj sem za. Prispevam načrte za notranjo opremo… 🙂
z veseljem 😉
“Kako enostavna vaja!”
To ni enostavna vaja, ker je en sistem v tekmi sistemov zmagal, drugi pa bankrotiral pol planeta. Ampak za tiste, ki bi radi vse relativizirali samo zato, da bi bili tudi drugi isti, kot so oni sami je pač “to vse isto, le stvar perspektive, pa kaj, če je zgodovina eno perspektivo pokopala, to nič ne pomeni…”
Štih – si upaš trditi, da kapitalizem ni ‘bankrotiral pol planeta’?
Malo razmisli … skozi perspektivo zgodovine … kdo je bankrotiral … kdo je izgubljal svoje vire zaradi izkoriščanja tujcev? In kdo je pri tem bogatel – domačini ali izkoriščevalska elita?
Tudi meni se ne da več. Očitno je, da smo na nasprotnih bregovih in eden vpije, da voda teče levo, drugi pa v desno. …
“Prav prisrčno res! In kaj točno si mislil z besedico marginalizirati? Osamiti?”
Točno to. Tako, kot smo v Evropi s pravilnim odnosom to storili z nacionalnimi socialisti in fašisti. Danes so marginalizirani in niso več težava. Enako moramo storiti s socialisti.
“hahahaha-sedaj pa delavci na veliko investirajo v sklade. Zato seveda nimajo denarja ne za hiše, ne za stanovanja, še za davke na hišo ga kmalu ne bodo imeli. Res totalna zabloda in neracionalnost-ustvariti si dom.”
Bom še enkrat pojasnil. Ti imaš 10 enot plače. Lahko jih 5 razdeliš na investicije in 5 na tekoče stroške. Od teh petih boš 1 namenila nepremičninam, 2 pokojninam in 2 za investicije. Zaradi investicij se boš razvijala in in sčasoma zaslužila tudi za nepremičnine; hkrati pa ne boš vsega svojega denarja zagonila sproti, ampak boš imela na starost zasluženo pokojnino.
No, v socializmu pa se npr. 2 enote namenil za nepremičnine in 3 za življenje. Tako ni ne razvoja (ker ni investicij), ne tvojega izboljševanja položaja in ne pokojnine na starost. Imaš pa zato več hiš.
Dovolj otročje razloženo?
Si.R. – imaš poleg sovjetskih propagandnih sloganov še kakšne podatke, ali je tudi vse to “splošno” znano? Jaz ne vpijem, jaz vas postavljam na realna tla. Nismo na nasprotnih bregovih. Jaz vem, kaj govorim, ti pa pravljičariš. To ni enakovredna pozicija.
“No, v socializmu pa se npr. 2 enote namenil za nepremičnine in 3 za življenje. Tako ni ne razvoja (ker ni investicij), ne tvojega izboljševanja položaja in ne pokojnine na starost. Imaš pa zato več hiš.”
In seveda nekaj časa bistveno bolje živiš. Ker ne vlagaš v razvoj in za penzije, ampak si le gradiš bajte in trošiš. Na razvoj ne misliš, pokojnine pa prevališ na svoje otroke.
Posledice pa imamo točno danes v Sloveniji. Pokojnine plačujejo otroci, ker jih pač ni. Razvoja ni bilo in zato smo manj razviti od zahoda, pa čeprav smo pred vojno tolkli Grčijo in se primerjali z Avstrijo. Imamo grozljivo staro strukturo gospodarstva, ker ljudje niso investirali (v izobrazbo), ker so pač verjeli v deželo delavcev in kmetov – in zato so pač plače majhne – ker delamo takšna dela, da tekmujemo z vzhodom in Azijo. Socializem je bil povsem neodgovoren in zato smo tam kjer smo.
In zdaj bi nekateri to reševali s še več socializma in se čudijo, da jih razumni ljudje ne jemljejo resno?
Ljudje so včasih kaj kupili, ko so privarčevali. Danes kupujejo z izposojenim denarjem, za naprej. Pri tem se zanašajo na svoje zdravje in planirano statistično gledano optimalno smrtnost – ter na zavarovalnice.
Da ne govorim o investicijam, ki vsake toliko komu poberejo vse prihranke. Tozadevne lekcije so bile, so in bodo. Trenutno se tresejo borze. Več, ko je ljudi na krovu, bolj je ladja nestabila ali pa vse bližje stanju ‘pod vodo’.
Vlaganje je en velik nateg tisočletja. Ljudje bi morali več vlagati kumarice in manj ‘vlagati’ denar.
Potovat je bolj naporno kot se enkrat al večkrat preselit. Ko imaš vsega zadosti, zakaj ne bi dvignil sidra, ko ga zopet vržeš, pa glej, da se na novem kraju počutiš doma. In kje sem doma, tam kjer sem se rodila in naučila materni jezik ali pa sem si upala izbrati drugi dom? Dom je tam, kjer imam prijatelje v pravem pomenu. A lahko rečem, da sem doma v rojstnem kraju, če v tem, da hočem aktivno sodelovati, spreminjati, dobivati in dajati, dobivam same neje, se na da, zapovrh pa tolažba, da nimam pravega pristopa ali da tako je in prilagodi se. Ne, hvala. To je še tisto slabo iz sistema, kjer nisi mogel izbirati in se vlečejo taki odnosi še danes, čeprav naj bi bili v kapitalizmu, se ne moreš obrniti na konkurenčnega ponudnika, ker so pri nas dogovorjene združbe. In moraš za usluge ali za sodelovanje ponižno!! prosjačiti. Tako se sprašujem, ali sem v svoji domovini sploh doma ali so tu doma le izbranci. Tako bi bilo tudi meni zelo lahko izbrati novo domovino, jezik je mala malica, da le dobim prijatelje, ki znajo tudi besede-Da ,se da, bomo poskusili, mogoče, lahko pa.. Dvig sidra je še najtežji.
Zaenkrat bi se selila vsaj do Škrabčeve Ribnice..
Tudi kapitalizem ima notranje konflikte in želim si, da bi se čimprej do konca artikulirali in naredili svoje. Če sem iskren – rad bi videl ta surov sistem propasti, ali pa preoblikovanega v bolj mehko varianto.
Socialzem ni investiral v izobrazbo? Zato pa imaš danes znanstvenike iz bivše Sovjetske zveze na vseh pomembnih ameriških raziskovalnih inštitucijah. In ne, ne zagovarjam Sovjetske zveze in nikoli si ne bi želala živeti tam, ne v sedanji Rusiji, mi je pa ruska kultura fascinantna in jo občudujem. oh, ne Tomaž Štih, verjetno sem zdaj natrosila toliko protislovij za tvojo črno belo glavico, da kar pihaš od jeze, ko me poskušaš uvrstit v tvoj ideološki herbarij.
Nacional socialisti in fašisti pa po Evropi še kar veselo harajo in postajajo vse močnejši. Samo poglej stranke, ki so na moči po celi Evropi. Tomaže, malce si zmeden, verjetno od utrujenosti in jeze. Sicer si pa že nekaj postov pred tem zaključil debato-pa te spet in spet premami.
Kakšna dela bi pa ti sveta preproščina delal, da ne bi tekmoval z Azijo in vzhodom? Sajenje riža tudi tam prehaja iz mode, mogoče bi se ga ti lotil v Sloveniji?
Glede penzije sedajšnji delavec lahko plačo razdeli na pet deset ali tri enote, še vedno mu ne ostane od celote dovolj za golo preživetje. Tisto kar pa delodjalec plačuje v penzijski sklad mu bo pa prineslo penzijo, ki ne bo pokrila niti stroške hiralnice. No, ker današnji delavec hiše nima-mu jo vsaj ne bodo razlastili. Vsaj ena Pirova zmaga nad sistemom. Aja, saj res napake v sistemu so zaradi prejšnjega sistema. Ahm, preberi si Živalska farma, srednejšolsko čtivo, zeeeeelo poučno. Mogoče se boš prepoznal v prašičkih (pa brez zamere).
Še en zanimiv podatek. Ljubo Sirc je računal donos na investicije. (Tu gre za javne investicije, da je ljudstvo gradilo hiše in se ni šolalo, ker so bili pač proletarci taglavni sem razložil v prejšnjih sporočilih…) Ugotovil je, da je tisto, kar je Jugoslavija investirala bilo strahovito neučinkovito. Jasno. Tovarne so bile v državni lasti, ne…
Tako so dosegali strahovito nizke donose na investicije. In tako so druge države z manj investiranja dosegale večjo rast. Mi pa smo izgubljali. Tako se pač na dolgi rok pozna državno lastništvo tovarn. Saj ne, da ekonomisti ne bi tega razlagali vsak dan, ampak kaj, ko nekateri pravljičarijo o tovarnah v državni lasti še naprej. Da bodo čez 20 let plače komparativno še nižje glede na normalen svet… Da nas v 40 letih ujame Albanija. Ti ljudje, ki to zagovarjajo in so v preteklosti to storili sloveniji pa bodo še vedno najpametnejši na svetu. Oziroma bodo takrat že umrli, pa naj se s posledicami njihove socialistične blaznosti ukvarjajo njihovi otroci. Tako kot se danes s socialistično regulacijo stanovanjskega trga, še eno posledico socialistične miselnosti, ki je povzročila, da so stanovanja tako draga. In z bankrotirano pokojninsko blagajno zaradi česar bodo morali delati dlje, plačevati več in bodo prejemali realno nižje pokojnine od socialističnih generacij (ki jim jih s tem denarjem in tem žrtvami plačujejo).
Albanija pač ni nič drugega, kot le država, ki je rasla nekoliko počasneje. Ki je rahlo preveč vlagala v kvaliteto življenja in premalo v prihranke in v razvoj…
Rubinstein, najprej bi te vprašala, kolikokrat si se preselila, (izven svoje domovine) kam in kako dolgo si tam živela, zanima me koliko jezikov obvladaš, tako v nulo (prosim ne omenjaj mi angleščine) potem bi te pa vprašala po tvojih letih, in seveda, od kod pobiraš tako pametne nasvete, ki jih tako vehementno deliš naokoli? Pa saj ti si pravi profesor antropologije….
Po drugi strani so pa Albanci povsod zelo pridni na razplodu, pa še mafijske posle furajo. mislim, da so marsikje uspešnejši od Italijanov, Rusov in Američanov.
So si pač našli tržno nišo. Kako zelo kapitalistično, kajne?
Se strinjam Si.R. Celo s kumaricami, ki jih obožujem.
Zdi pa se mi, da v 60., 70. zgodnjih 80. je izgledalo, kot da se bo kapitalizem (verjetno prav zaradi bližine socializma) preoblikoval v mehkejšo verzijo, delavci so dobivali več pravic, več bonitet, profiti so se delili bolj pošteno. Sedaj pa prihaja zopet hard core verzija kapitalizma, kar se vidi po vseh državah. No, pri nas imamo pa zraven še primesi socialističnega birokratizma (čeprav je tudi kapitalistični birokratizem jeba) in fevdalistično-sužnjelastniške miselnosti.
Leta 90 smo imeli v Sloveniji sramotno nizko izobrazbeno raven v primerjavi z zahodom. Ker nismo dovolj investirali v izobrazbo (agregatno). Kdo bi jim zameril? Saj so ulice še danes polne lumpen- proletarcev, ki kričijo, da ni prav, da imajo drugi visoke plače in naj jih bolj obdavčijo in naj več denarja država da njim. Če imaš tako nizek donos na 5 let študija se ti študij pač ne izplača. Zaradi socialistične mentalitete v državi. Zaradi mentalitete, da morajo tisti, ki se obnašajo odgovorno plačevati najvišje račune za neodgovorno obnašanje, ker je tako prav.
Če si želiš, da se fašistov, socialistov in nacionalnih socialistov ne marginalizira je to legitimno stališče; toda jaz se pač ne strinjam s tabo. Jaz mislim, da je to nujno, da bomo lahko normalno živeli.
To, da ima danes delavec nizko plačo je posledica socializma. Saj nimajo v Švici po 400 evrov plač… In seveda je iz tega položaja težko investirati; ker imaš na grbi implicitne dolgove prejšnje generacije. Ker ni pokojninskih prihrankov in gre ogromno tekočega denarja (agregatno) zanje; ker imamo nabuhlo socialno državo, ki požre tričetrt proračuna in ne deluje. Ker imamo neučinkovita in monopolna paradržavna podjetja ali podjetja v rokah rdečih elit.
In ker ponavaljamo vse neumnosti, ki smo jih naredili v socializmu.
Socializem je imel v SFRJ tri faze. V prvi fazi se je pobilo, pregnalo ali zaprlo tiste, ki so premoženje ustvarilo in se ga razdelilo. In se je nekaj let dobro živelo.
Nato se je zažrlo v bodoče prihranke (pokojnine) in investicije.
No, v zadnji fazi, ko ni bilo več ne nakradenega premoženja, ne bodočih prihrankov in investicij pa se je najelo in požrlo še tuje kredite…
Nakar smo bankrotirali.
Ja ja v Albaniji je bila kvaliteta življenja resnično prioritetna. Hihihi, tole postaja vse bolj zabavno.
Tomaž ….ne vem sicer koliko si star, ampak…zanimivo razmišljaš.
predvidevam pa tudi, da živiš od rezultatov lastnega dela, ane?
In ti nihče zlepa nič ne šenka?
🙂
Kapitalizem je ustvarjal boljše pogoje za delavce zaradi svoje višje produktivnosti; ne pa zaradi obstoja socializma. Obstoj socializma jih je kvečjemu silil v investicije v vojsko.
Razredni boj ni dosegel ničesar, razen propada in bankrota. Zahodni standard je posledica tega, da veliko ustvarijo. In to zaradi kapitalizma.
Vanja, to da so na ameriških raziskovalnih inštitucijah znanstveniki iz celega sveta (tudi iz bivše sovjetske zveze), je posledica bega možgan in ne dokaz o investicijah socializma v izobrazbo. Drugače pa imajo ruski znanstveniki en tak status, da meni zaledeni pot na hrbtu samo, če jih kdo omeni, hahaha. Rusi so namreč (kljub vsesplošni človekoljubnosti) vlagali le v wunderkinde in kot vsedobro srkajoči satelit smo tudi to posvojili. In še danes se hvalimo, kako imamo kvalitetno znanje, kako naše diplome v tujini presegajo njihove doktorate, realizacija naše znanosti je pa tam, kamor sonce ne posije.
Socializem in ruska kultura? Upam, da se Pasternak ni zavrtel v grobu.
Vanja, lahko mirno zaključimo, da niti eden niti drug sistem nista v redu…. Očitno vse, kar gre v skrajnosti ne more biti dobro, ne za ljudi, ne za razvoj države. Sedaj, v teh časih, ko imajo vse v rokah turbo-kapitalisti, multinaciojnalke, manipulatorji, ki gledajo samo na profit, z machiavellističnimi pristopi do okolja in ljudi, to prav gotovo ne bo prineslo nič dobrega za naše otroke. Me prav zanima, če bomo sploh kdaj, v dogledenm času, dosegli takšno zavest, da bomo ustvarili neko sprejemljivo ravnotežje med produktivnostjo, socialno varnostjo in ohranjanjem zdravega okolja na dolgi rok…… Izgleda, da je to še vedno utopija 🙂
Vanja, kvaliteta živeljenja je pač merjena v nekem času. Če npr. mi v Sloveniji začnemo še več vlagati v “kvaliteto življenja” (ljudje si pod to predstavljajo zelo različne stvari,ampak ostanimo pri socialistični definiciji, ki pod tem razume predvsem veliko državnega plenjenja denarja in šenkavanja tistim, ki ga niso ustvarili) in še manj v razvoj bomo seveda nekaj let najpametnejši. Ampak čez 50 let bomo pa Albanija. In se bodo naši “kvaliteti življenja” posmehovali.
Tako kot se ti danes posmehuješ Albaniji…
Tudi v Kolumbiji niso imeli socializma, je država z največ naravnimi bogatstvi (na katera pa so prisesane tuje združbe)-ljudje pa za težaško delo v nečloveških pogojih zaslužijo za “enkurc” Danske firme npr. ki na danskem spoštujejo zakonodajo, okoljevarstvene predpise in ostali “socialistični” balast-si v Kolumbiji dajo duška in celo koristijo usluga kolumbijske vlade-ki nad sindikaliste in ostale borce za človekove pravice pošiljajo paravojaške enote- Ti jih ponavadi ubijejo na zelo krvav način, včasih celotno stvar še začinijo s posilstvom ali rezanjem udov -drugim v vzor. V Kolumbiji os tako našli fenomenalen način za marginalizacijo sindiklastov. Morda bi isto metodo preizkusili tudi pri nas a Tomaž, tako se bommo ostankov socializma, ki izbranih nekaj podjetnikov ovira na poti do zmage, elegantno rešili.
http://canadianlabour.ca/index.php/colombia_projects/1277
http://www.rabble.ca/rabble_interview.shtml?x=66026
tomaž
/ostanimo pri socialistični definiciji, ki pod tem razume predvsem veliko državnega plenjenja denarja in šenkavanja tistim, ki ga niso ustvarili) /
Kdo komu pleni? Kdo ustvarja? Kdo dejansko ‘dela’ ?
…
Ok, zame konc debate. Ni več časa. Zvečer ob vinu naprej …
Adijos.
Predvsem si moramo priznati, da s kapitalizmom ni nič radikalno narobe. Da je trenutno najboljše, kar imamo in da socializem ni nobena resna alternativa. Prostor za izboljšave seveda je, toda ne v smer nazaj.
Socializem je propadel, kapitalizem je izboljšal položaj milijardam ljudi. Prerazdeljevanje ne deluje. Povzdigovanje na pediastal družbe ljudi, ki niti sami zase ne znajo poskrbeti ni koristno.
Potrebno pa se je ukvarjati s tem, kako lahko ljudje več ustvarijo in kako jim lahko pri tem pomagamo. Ker če več ustvarijo, bodo tudi več imeli. Tekstilni delavki nikjer v Evropi v življenju ne bo z mehkim postlano. In če želimo naprej moramo to sprejeti, ne pa da v tem iščemo “krivičnost sistema”. Mi moramo namesto tega najti način, kako iz tekstilne delavke narediti več ali pa kako iz vseh drugih narediti več, da bomo lahko pomagali čimmanj tekstilnim delavkam. Ne pa da gre to v obratno smer. Iz družbe moramo izvleči čimveč presežka in to omogoča kapitalizem, ki optimalno alocira vire. Čimanj mora biti takšnih, ki jim pomagamo.
Zato rabimo čimmanj socialistov. Socializem je kultura, ki ljudi naravnost navaja k neuspehu. K razrednemu bojevništvu, k zavisti, k sovraštvu do presežkov, k vračevskim iskanjem “višjih vrednot”, k sekularni religiji marksizma in v konflikt.
Ni cilj humane družbe pomagati čimveč ljudem, ampak ustvariti razmere v katerih čimmanj ljudi pomoč sploh potrebuje.
ko smo že pri Rusiji….
tole, kar trdijo Rusi sami se glasi približno takole:
“Komunizem je žrl lastne otroke. Rusija pa je danes daleč, daleč na prvem mestu po številu tistih, ki se “ukvarjajo” s kanibalstvom. Kar so se 60 let učili, danes izvajajo v praksi….”
Tomaž ne posmehujem se Albaniji, temveč tvoji tezi.
Marija poznam kar nekaj specialistov informativne tehnologije iz bivše Sovjetske Zveze in nekaj matematikov-in niso ravno čudežni otroci-v Severni Ameriki pa harajo na svojih področjih. In če možgani v SZ ne bi bili ustvarjeni tudi bega možganov ne bi moglo biti. Zakaj le iz Bangladeša ni zaznati večjih odlivov izobražencev? Poleg tega skoraj vse Ruse, ki sem jih spoznala, sem bila zelo impresionirana z njihovo razgledanostjo, veliko bolj kot npr. s Kanadčani ali Američani ali Italijani-kjer je stanje-milo rečeno precej žalostno.
vickyha se strinjam!
Si.R Tudi jaz moram danes še kaj koristnega narediti. lp
Tomaž imaš zanimivo definicijo kapitalizma in socializma. Predvidam, da je zrastla na tvojem lastnem zeljniku.
Zanimivo, če je bil komunizem (socializem)res tako super, zakaj se potem k nam niso selile trume ljudi iz kapitalizma – ampak je bilo vseskozi obratno? In, v nadaljevanju, če je tako super, zakaj se potem vsi njegovi, še vedno stastni privrženci in zagovorniki, ne preselite v kakšno komunistično državo, npr. na Kubo? Tam se pa ja cedita med in mleko. Jaz sem bila vsaj zvesta svojim načelom in sem ravno zato – v 90%, ker mej motil sistem, šla ven. Če bi Slovenija še kdaj (ne-daj-bože) postala spet komunistična, ja, potem bi se pa brez vsakega oklevanja takoj (spet)odselila. Za vsako ceno.
vickyha,
na 167 Ne delim nasvetov, to so res moja skromna razmišljanja o moji eksistenci, kaj naj delam, kako in kje naj živim, da vsaj ne bom nesrečna, če si že ne upam pomisliti na -biti zadovoljna. Selila sem se po Sloveniji že nekajkrat in menjala zaposlitev tudi večkrat, rojena sem v mestu ob meji, tako prestrezala signale tam onkraj socializma. Sem ženska čez 40 in se mi perspektiva doma oža, zato jasno da razmišlam o alternativah, ki niso več tako nedosegljive kot pred leti, svet je večji, kot se zdi z naslonjača in širši!! kot zgleda na TV. Tu nam manjka samo malo več ljubeznivosti in prijaznosti. Pa hvala za kompliment, haha. Nekaj jezikov znam in potem se ni težko naučit še enega, je vedno ista fora, le besede si je treba zapomnit, problem je vedno le prvi tuj jezik.
Vanja, delno se strinjam s tabo. Obstajajo še dosti slabši izobraževalni sistemi, kjer nihče ne vlaga v možgane in to je zelo žalostno in velik minus za vse človeštvo. Verjamem, da osebna poznanstva kažejo drugačno sliko kot splošni vtis in da se zahodnjaki večkrat zdijo fahidioti. Ampak kolektivno gledano ustvarijo več, sploh na področjih, ki so namenjena izoljšanju življenjske kvalitete slehernega posameznika.
Še vedno sem na Štihovi… ker, seveda sem raje pripravljen plačati gotovino, kot pa prikazati dacarjem kompletno poslovanje. Eni si želijo keš “v roke”, verjamite al’ pa ne_naj jim željo ne uresničim? Mene to, v končni fazi stane! Hej. Halo!!! Mene. Ampak njihova želja, je ukaz. Dobri so in jaz jih plačam. Simona blebeče o Ajši. Zakaj? Zaradi tega, ker na TV Paprika ostaja ogromno podizvajalcev (kamermanov, lučkarjev…ipd) neplačanih. Tu sem na njeni strani_absolutno. Vse dokler pa boste cinično gledali na pot kapitala in seveda na njegove želje za gibanjem, se ne morem z Vami istovetiti, ker ste laični in v nasprotju!
P.S. S.p. imam samo za prenje gotovine. Dovoljeno ? Yes ❗
štulič 187. – Aha, za ŽELJE kapitala gre? Točno tako. Lepo povedano, v sicer (laično/naprotju??)zmedenem postu.
O izobrazbi: težko si (v “civiliziranem” svetu) predstavljam kaj bolj neizobraženega kot je povprečen američan.
na 184. in ostale o “nostalgiji po komunizmu” – to “podtaknete” kot argument proti vsem, ki ne sprejemamo najbolj surove vrste kapitalizma, katerega vernik je g. Štih.
PS. G. Štih je res garač, saj ne uspem “predelati” vsega, kar sproducira (pa niti smisla, da bi, ne vidim več).
Najbolj surova oblika kapitalizma je socializem in jaz gotovo nisem njegov vernik.
Aja? Od kje vam pa to?
@Tomaž Štih:
Da odpraviva nesporazum. Ne razumem, kaj si mislil s tem, da sem odstranila tvoj komentar o Skandinaviji, ki je bil, logično, po tvojem mnenju ključnega pomena za razumevanje tvojih tez.
O Skandinaviji so ti že drugi dovolj žmohtno replicirali, saj gre za že po naravi zelo bogate dežele, kar olajšuje močno njihovo pozicijo, sicer podpiram njihova sistemska stremljenja. Je pa res s pozicije Slovenije težje uresničljiva, saj Slovenci še nismo našli svojega omega trga. Lahko bi imeli morda Nokio, težje pa našli primeren kapital za podlago. Se pa fajtamo za fliko morja s Hrvati, kot slišim … hehehe …
Sicer pa nobenega komentarja nisem brisala ali odstranila, zato sem se zdrznila ob tvoji pripombi. Odkar nisem napisala novega bloga, se nisem sprehajala po nadzorni plošči in zaradi tvoje pritožbe sem pobrskala, če je res kaj vidnega narobe na moji strani, in ugotovila, da je en tvoj komentar Siol fliknil v moderiranje. Pojma nimam, zakaj. Zdaj sem ga odobrila in upam, da se je pokazal. Ne vem pa, če je to ta komentar. Meni se ni zdelo. Prosim preveri in ga po možnosti skopipastaj še enkrat, da bo bolj opazen. Jaz komentarjev ne brišem, da bi uravnavala glas kogar koli. Jo pa očitno včasih zagode Siol. Tole je bilo prvič na mojem blogu, če je to to.
@mica:
Toliko sklepanj si napletla o meni, kako neki živim in za posladek še o Vanji???? In meniš, da sigurno drži?? Od kod taka samozavest pri podajanju takih mišljenj?? Drugega ne morem mislit, kot da gre za neko po slovensko vaško vajenost po obrekovanju kar počez.
Točno o tem sem pisala. O površnem in natolcevalske obravnavanju določenih posameznikov in s tem njihovih zgodb.
Logično, da ni v tvojih sklepanjih resnice o mojem življenju. Problem pa je v tem, da na tak način sploh ni pomembna zate.
Osebno za družbeni blagor visoko cenim poklic učitelja, psihologa, socialnega delavca itd. in menim, da učitelji zelo slabo vkomponirajo pomembnost in poznavanje teh ved v učni sistem. Zato si ljudje na vsakem koraku kar jemljejo pravico o pavšalnih sodbah nekogaršnje situacije in namenov.
Veliko bolj me skrbi nezmožnost korektnega opravljanja določenih poklicev, v kar so ljudje prisiljeni, da bi dokazovali svojo delavnost, sejejo pa samo škodo. To se meni zdi problem in s tem imam veliko problemov. To se tiče zgodbe, ki jo je podal blitz. Zato podpiram aparate, ki bi ljudi pravilno selkcionirali, ponujali možnost za dobro selekcioniranje in pomoč pri odpravljanju osebnostne škode. V tem naj bi bila pozitivna funkcija socialnega in vzgojnega aparata.
Kajti tudi tvoje sodbe o delu enega za celo družino so pavšalne. Namreč že novodobna psihoterapija je spoznala, da zadeve niso tako črnobele. Ko kolapsira eden izmed družinskih članov, je pogruntano, da mora bit deležna terapije celotna familija. Nemalokrat lahko ravno nekdo, ki je na videz blazno toleranten in delaven, s svojim pristopom nekako podtalno peha druge v obup. Lahko gre za psihostrukturo, ki potrebuje za svojo potrditev okrog sebe ljudi, ki ob njem stagnirajo. To je baza za obravnavo odnosa pri alkoholizmu v družini na primer. Kaj hitro se ugotovi, da na videz potrpežljiva in tolerantna žena alkoholika, pravzaprav pomaga alkoholiku, da je alkoholik, zato potrebuje zdravljenje tudi ona. Na primer.
In tvoj tik na realnost se mi ne zdi v redu. Realnost je namreč takšna, kakrpno krojimo. Z mentaliteto in dejanji. Zato se realnosti razlikujejo že od države do države, kaj šele v drugih parametrih. Če bi kar sprejeli vse, kar je v določenem obdobju na določenem kraju ralnost, bi danes še vedno sekali glave in se hodili zabavat na gladiatorske igre, tebi pa bi vladal objestni kralj z ravnokar spočetim prestolonaslednikom in tremi umorjenimi, nepotrebnimi hčerami.
@vickyha:
Popolnoma razumem, da imaš svoje izkušnje in svojo resnico. O tem sploh nisem dvomila. Vendar imajo na podlagi enakih izkušenj določeni drugi ljudje drugačna spoznanja in mišljenje, ker se jim je drugače obračal svet. Zato jaz kar naprej ponavljam, da izkušnja žal ni pogoj za konstruktivno razumevanje stvari. Je lahko le dobra podlaga, v kolikor jo znamo dobro uporabljati in vkomponirati v spoznanja. Sicer je lahko izkušja celo v vlogi zavajanja sebe. S tem ne cikam nate in na točno ta primer. Ampak tako … na splošno. Zato, na primer, sem tudi nasprotovala sodbam, da nek duhovnik nima pojma o naravi ljubezenskih razmerij in problemu erotične sfere, ker naj sam ne bi imel izkušenj. Če je oseba dovolj dobra opazovalka, se odpre za primere, primerno izobrazi itd., lahko vidi problem mnogo bolje od nekoga, ki ima zgolj eno izmed tovrstnih izkušenj in pričakuje, da bodo vsi to izkušjo dojemali za sveto informacijo o dejanskosti problema.
Zato se jaz orientiram samo na moč argumentov. Takih in drugačnih ljudi. S takimi in drugačnimi zgodbami. Zgodbe rada berem, ker mi vsaka ponudi košček resnice. Ampak je košček. Več koščkov pa sestavljajo počasi neke skupne komponente in opozorila na problematiko, ki je vredna podrobne obravnave na primer.
Jezik je zame zelo pomemben. Vem, kako pomemben je na primer znotraj plasiranja literature dober prevajalec. Na primer. V kakšnih drugih parametrih pa ni tako pomembno.
Zato razumem tudi poanto RUBENSTEIN. In popolnoma verjamem, da bi se ji lahko potrdilo, kar spoznava.
Meni težje, v kolikor bi hotela na svojo roko uspeti v Franciji kot kakovostna pisateljica na primer. Kako neki, ko pa menim, da je eno življenje premalo, da bi lahko najbolj barvito uporabljal svoj lastni, materinski jezik. Ampak strast in virtuoznost so te bariere prepuščam prevajalcem in spet verjamem, da obstajajo bolj in manj nadarjeni posamezniki za osvajanje problema jezika. Zato tvoj mož morda ne bo nikoli govoril dobro slovensko, sem pa spoznala Kitajca, ki me je s svojo slovenščino fasciniral in jo obvladal bolje od večine slovenskih najstnikov.
Simona,
kaj pa Brina Svit ali Samo Pahor, saj je vseeno kje pišeš. Ko pišeš, ustvarjaš v svojem svetu in ne rabiš se pogovarjat z bližnjimi ali sosedi v istem jeziku. Nate pa vpliva splošno vzdušje v tisti družbi. Se vprašam, ali je okolje v Sloveniji bolj spodbudno kot v Trstu ali Parizu, razen če nisi nagnjen k pisanju pod vplivom političega adrenalina. Zunaj je več pozitivnih vibracij, mislim. In več barv, sploh za domišljijo in pisanje. Meni je tu že zatohlo in tako resno, strogo. Bom morala vsaj na kratek izlet, da mi duša malo poleti. Zaenkrat so mi knjige dobro nadomestilo. Berem eseje, Virka, Lessing, Beauvoir…in še kakšna klasika čaka. Imam nekaj časa do naslednje službice. Kaj pa ti pišeš?
Res je, vsak ima svoj pogled in, ja, vsak stvari dojema drugače, vsak ima pravico komentirati, tudi tisti, ki nimajo nič osebnih izkušenj ali samo domnevna spoznanja…. A potem – to niso verodostojna pričanja, po moje, saj temeljijo samo na nekih hipotezah in eni ali dveh seconh-hand izkušnjah. O tem me ne bo nihče prepričal. Sem imela pa že preveč opraviti s problemi preseljevanja, ne samo osebno, ampak poznam zelo veliko ljudi, ki so to živeli in še živijo, govorim o skupinah ljudi, ki so se izselili v ZDA, v Kanado, Nemčijo, pa tudi v Slovenijo… Saj o tem so bile napisane knjige in antropološke študije, ki natanko opisujejo proces dogajanja, ki ga preživlja (odrasel) posameznik ob presaditvi iz enega okolja v drugega. V glavnem gre vsak skozi 4 faze, od začetne fascinacije, do popolne deflacije, potem pa se mora na tej točki začet pobirat (če mu uspe! – in meni je, po 12 letih!) in se soočit z realnostjo tiste dežele, sprejeti kulturo, jezik, mentaliteto, družbeno ureditev, z lastno identiteto, in še, in še, in še,…. To je pogoj za integracijo in kasneje asimilacijo, ki jo doseže le majhen % do takšne mere, da to deželo sprejme za svojo domovino. Vsi ki te faze ne dosežejo, so nekje v zraku, v nekem negotovem stanju, razpeti med eno in drugo, to stanje je pa za osebnost lahko pogubno. V vsakem primeru pa ta proces traja več let, zato občasni obiskovalci ali two-timerji (ki živijo malo tu in malo tam) niso kandidati za takšno raziskavo. Ampak samo tisti resni priseljnci. Ja, vsak ima svojo usodo, ampak vsi imajo neke skupne točke, ki jih še predobro poznam. Razdvojenost, občutek nepripadnosti, drugačnosti, nestanovitnosti, neasigurnosti v sistem, še bi lahko naštevala…. Pa naj se ne sliši pokroviteljsko, ker to ni, ampak tako pač je, pa to nep omenim da se ljudje v zrelih letih ne selijo….. Ampak to rekoč, vem da je hudičevo težko naredit tak ideološki zasuk v glavi, ko si enkrat formirana osebnost. Ni pa nemogoče.
Prav tako bo, kot primer, potrdila vsaka mama, da se je dokaj imaginarno pogovarjati o vzgoji otrok ali o občutkih, ki jih ženska doživlja ob porodu (pa naj bodo + ali -) če nekdo nima otrok.
Teoretična strokovnost je eno (če je sploh prisotna) in jo lahko žvečimo do neke mere, ampak brez prakse in doživetij (svojih ali drugih) so antropološka spoznanja praktično brez vrednosti. Samo toliko, sicer pa, ja, vsak lahko seveda pove svoje mnenje.
Različni ljudje, različni pogledi.
Osebno mislim, da je v deželi kranjski eden izmed večjih problemov tudi “kadrovska politika” v (pre)mnogih delovnih telesih, ustanovah … na vseh nivojih. Ni je! Ali pa je prava redkost. V tem sistemu ima, žal, premajhno veljavo. Brez dolgoročnega načrtovanja, brez vizij, ki sežejo od danes še na “pojutrišnjem”, brez usposabljanja kadrov, brez primernega nagrajevanja, brez cenjenja znanja, brez spoštovanja inovativno naravnanih … bo pa škoda, jasno, vedno večja.
lp
Dolgo se je kuhalo, pri 121 komentarju pa je končno tudi meni dvignilo pokrov! Tako lepa skupinica se zdite, pametni ljudje z željo po razmišljanju in izmenjavi mnenj, med sabo se trepljate in strinjate, in ko se končno pojavi nasprotni vidik, niste zadovoljni, temveč napadete kot trop besnih psov! Čuden svet! Insiderja, ki bi vam lahko razširil vidike, dojemete kot sodelavca pogoltnih sil Dna ali kar Luciferja osebno! Kaj je pa takšnega naredil osovraženi g. Štih, s čim se je razkrinkal? Predstavil je drugo plat, res malo pridigarsko in vsevedno, kar gre hitro v nos, sicer pa se mi je zdel čisto kulturen, visoko pismen in razgledan. Prva zamera je ta, da je poskusil lansirati neobstoječo lenobo pri brezposelnih. Opazil je nekaj, česar po vaše ni; lenoba NIKOLI ni nikoli lenoba, temveč VEDNO vidni izraz ranjenega človeškega dostojanstva s strani sistema. Vidni izraz poteptane pravice (tudi s strani sistema), da človek niti sekunde svojega življenja ne sme preživeti drugače, kot v svojem poklicu največ pet metrov od doma za najvišjo možno plačo! Vse drugo je krivica, ki vpije do neba! Kdo pa nam je dal to pravico? Ali ni tako, da je to nadstandard, ki si ga je treba priboriti skozi proces, če si tega želimo? Ja, tudi s pridnostjo. V naši organizaciji moramo pri iskanju strokovnega kadra vsakič dati vsaj dva ali raje tri razpise, ker so plače nekoliko nižje, kot je običajno za iskani profil. Ne zelo nižje! Ampak kader je očitno vseeno raje doma in na raznih podporah, kakor da bi delal in medtem iskal kaj ustreznejšega. To je, btw, odlično zame, saj imam po tem situ čudovite sodelavce, ki jih zanima predvsem delo in ne zasluček! Nadalje je tu znanka z dobro stoječo firmo, ki svoje delavce odlično plačuje, pa mi vseeno ves čas razlaga o težavah s potencialnim strokovnim kadrom iz zavoda za zaposlovanjem. Nočejo sprejeti, ker za odlično plačilo tudi veliko zahteva! Ves čas me snubi, naj grem delat k njej, čeprav sploh nisem ustrezen profil! Totalno je že besna zaradi teh izkušenj in ima hude pripombe na blagohotnost sistema sociale, čeprav je empatičen tip človeka. To je tisto, kar je opazil g.Štih in česar vi nočete opaziti. Nihče pa ni rekel (še najmanj pa jaz), da NI RES, da brezposelnost pogosto pripelje do težkih stisk, padca samospoštovanja, depresij in da je takšnim treba pomagati. Oba vidika je treba upoštevati, pa čeprav se tok razmišljanja zato nelagodno razceplja! Ni pa prav v smislu debate, kadar se namesto tega izvali besno in nesramno udrihanje po »nasprotnikih«!
G.Štih je pogrešil tudi s tem, ker zagovarja kapitalizem. Vi ne zagovarjate nič, le takšnega kapitalizma nočete. In ker vam je jasno, da ta sistem ni od boga dan, ga je verjetno ustvaril prav on in njemu podobni. Vi nimate seveda nič s tem. Ko se na primer sprehajate mimo izložb »hudih« škorenjcev, si jih ne privoščite, čeprav bi si jih lahko. Vozite se s kolesi, čeprav si lahko privoščite avto. Niti slučajno ne menjate vsako leto vseh zunanjih delov garderobe, ki vam je bila še lani blazno všeč, letos pa ni več moderna in vas je zaradi nje kar naenkrat sram. Ne delate tega? Če je odgovor ja, seveda soustvarjate ta gnusni sistem! Pa je to samo majhen delček pridonosa, da se ne bom preveč razpisala. Vsaka prostitucija je pogojena z užitkov željnimi odjemalci.
Simona, tudi jaz ne maram demokracije v sedanji obliki, te diktature povprečja. Najbolj zadovoljna bi bila, če bi pomembne odločitve sprejemali izključno tisti, ki približno vejo, za kaj gre in bi bili zraven nesebični, delovni, empatični, zmožni odpovedi in vzvišeni nad umazano močjo denarja. Všeč bi mi bilo tudi, če recimo TEBI ne bi bilo treba delati za preživetje, temveč bi se sprehajala ob morju in ujeta v duh stare Grčije razmišljala in pisala. S tem bi veliko pridobili. Ampak v takšnih časih ne živimo. Kaj si pripravljena narediti, da bi se časi zmehčali, razen polivala gnojnico po uslužbencih centrale zla in krivic? Veliko znanja imaš in zavest, da nekaj smrdi. Si pripravljena iti v politiko in delovati od znotraj? Predvidevam, da se ti to upira, meni se tudi. Torej puščaš prostor takšnim, ki se jim to ne upira, in ti so po O. Wildu natančno tisti, ki bojo oblast nujno tudi izrabili! Bi imela privat firmo? Tudi ne, enako kot jaz, upira se nama. Torej bojo to delali drugi, ki se jim to ne upira, in bodo prav tako po vsej verjetnosti izrabili možnosti, ki se jim ponujajo. Takšna je narava ljudi, ki jih vleče k oblasti in denarju! In bojim se, da tudi večina »depriviligiranih« na tem blogu ne bi bila imuna na možnosti, ki se bi ji ponudile, enako bi jih izrabili. Zakaj tako mislim? Preveč govora je o denarju, preveč vežete dostojanstvo človeka na zaslužek. Mogoče sem narobe dojela, ampak opazim prikrajšanost, ker nimate jaht in privatnih golf igrišč in vsega drugega, kar garantira tako polno srečo, da jo hoče kar raznesti. Zato ne izključujem možnosti, da g. Štihu zavidate, ker v tem razmerju ponudnika in odjemalca vleče navidez daljši konec!
Pa pustimo zaenkrat vse institucije in organe, ki bi lahko vse slabo, o čemer ste se razpisali, preprečile. Tudi v njih veljajo enaki principi kupčevanja in nima smisla ustvarjati organe, ki bi nadzorovali organe, ki bi nadzorovali organe itd…v nedogled! Ta kapitalizem je res preveč zapacan in pri tem nihče ni nedolžen. Zato sem za radikalne rešitve. Izstopimo iz kroga vsiljene nujnosti, kdo bo prvi? Jaz sem to že naredila v veliki meri. Ko nas bo množica, se bo zrušila globalna ekonomija in bo revščina in beda, kakor nas strašijo. So what!? Dajmo ga zrušit, kljubujmo, ne sam pizdit. Jaz sem popolnoma za, da začnemo na novo magari iz votlin, v medvedje kože odeti. Dost mam. Naj preživijo najmočnejši.
@Vickyha,
sedaj razumem, kaj si mislila in te razumem. Verjemi, enake občutke ima tudi nekdo, ki se seli znotraj meja, pretrga stike z domom, poskuša uspeti v drugi sredini. Življenska izpolnitev je že v domačem, podpornem okolju redka, brez tega okolja pa je tu še občutek minljivosti, ki te preganja, da imaš potem občutke, ki jih opisuješ. Sicer se pa tudi s selitvijo ‘formira osebnost. Po 20 leth ‘nestanovitnosti se vsaj jaz selim vedno lažje, omenjeni občutki so zame nekaj, kar jaz poznam in sem nanje ponosna. Tudi ti jih lahko ceniš kot svoje bogastvo, ki ga nima vsak. Izkušnje nam dajejo svojo vrednost. Da si na svetu sam in končen je spoznanje s svojo težo.
lp
@rubinstein:
Ja, saj … to sem mislila. Nekdo se zlahka znajde v tujem jeziku, nekdo pa ne. Brina Svit je ob svoji priložnosti tudi ugotavljala, kako se v nekem jeziku lažje z besedami pričara določena vzdušja, ki jih v drugem jeziku težje in obratno. Skratka, že sam besedni zaklad, fraze in zven besed pričajo o klimi določenega naroda. No, ampak … če bi Brina kje izjavila, da za pisatelja ni problem pisat tudi v drugem jeziku enako kvalitetno, bi nasprotovala. Kajti ne velja za vsakogar vse. Potem je treba še upoštevat samo slogovno naravnanost. Brinin slog je že itak dovolj preprost in ni težko prevajan. Ni ravno tip pisateljice, ki izumlja izraze in ustvarja specifične verbalne mozaike. Obstajajo pa pisci, ki jih ravno slog zaznamuje, posvečanje materinščini pa toliko bolj oddaljuje od ideje, da bi kaj takega lahko v relativno kratkem času ustvarili še v tujem jeziku. Lahko da za tuje jeziko niti nadarjeni niso vsaj povprečno. Skratka … različno je in s tem izkušnje različne.
Tako gledam tudi na vibracije. Vibracije, ki so zelo pozitivne za mojega znanca, name vplivajo lahko slabo. Ključna vprašanja za vsako stvar posebej se mi zdijo v vprašanju Zakaj. Kje so stičišča in odstopanja ter stopnja tolerance negativnih plati zavoljo pozitivnih (ta plat medalje se mi zdi najbolj sporna).
Trenutno filmsko orientirane prispevke. Romana pod mojim imenom v knjižnici ne boš našla. Vsaj zaenkrat … hehe …
@vickyha:
Ne strinjam se. Potem so vsi antropologi za v smeti, ne glede na njihov ugled. Kaj šele psihologi, socialni delavci itd. Izkušnja lahko tudi zavaja in zamegljuje objektiven pogled na stvar. To se da fino opazovat ravno pri novopečenih materah. Porode doživljajo različno, kasneje pri vzgojnih motivih pa se vsake govorilne ure na šoli lahko sprevržejo v pretep med starši in učitelji, ker je vsak na tem terenu najbolj vsiljiv s svojimi izkušnjam in hkrati odsoten, zabarikadiran v svoj sveti odnos do svojega svetega otroka. Na primer.
@veronika:
Se popolnoma strinjam. Bistvo problema je v kadrovanju in upravljanju z vsebino nekogaršnjega dela.
@hildegarda:
Najprej en lep pozdrav, hildegarda. Me veseli, da si se spet pojavila na mojem blogu … vsaj sklepam, da si hildegarda, s katero sem kontaktirala na RTVSlo? Ime in slog ustrezata … hehe …
Nisem opazila tropa besnih psov. Še najmanj pa trepljanja in strinjanja med sabo. Na mojem blogu me navdušuje ravno to, da komentatorji veliko bolj na široko komunicirajo med sabo od zgolj trepljanja, kar lahko opaziš na večini drugih blogov. Tudi vickyha in Vanja se kdaj pokrivata v mnenjih, kdaj ne … Z Marijo sva podebatirali tudi o nasprotujočih vidikih, čeprav sva sicer zelo podobnih pogledov … skratka, mislim, da je tvoj uvod krivičen in odveč. Tomaž Štih pa ni nobena uboga napadana ovčica brez podpore. Sam je prišel pod moj blog, ki je bil jasno zapisan v svoji poanti in nasul na desetine komentarjev, da bi dokazal svoj prav. Svoje poglede objavlja na blogu Libertarec, ima svoj krog somišljenikov in se sprehaja po blogih, ki ne ustrezajo njegovemu zelo zacementiranemu in politično nazorsko neodstopajočemu principielnemu mišljenju, o čemer priča že sam naziv bloga, seveda zavajajoče. Štih je namreč desničarsko zelo pavšalno napadalen do levičarjev. Lahko preveriš stopnjo njegove objektivnosti na primer v komentarju pod Košakovim blogom. Zato so debate z njim že v kali težavne, kot so težavne z Jehovovimi pričami. Nikakor nočejo odložit Biblijo, ko klepetajo o čemer koli že.
Skratka … samaritanska drža je odveč. Nihče ga ni napadal, še manj kot pobesnjen pes. Vsak komentar ima svojo vsebino, enako kot Štihovi.
Razširjal nam je vidike in dobival replike. A meniš, da Štihu pa ni potrebno razširjat vidikov???? Zakaj???? Ker se je v tebi vzbudilo čustvo, da moramo razširjat vidike po njegovi meri, ker nas je več tukaj, ki mislimo drugače???? Potem je Štih opreščen do širjenja vidikov??? Meni je pomembna samo vsebina, veliko manj emocionalni izpadi na prvo žogo.
In ne vem, zakaj si se spotaknila ob način, kako pridiga. Saj o tem smo že poklepetali. In jasno sem zapisala, da je njegov način dovolj vljuden in akvizitersko korekten. So what?! Zaradi mene bi lahko tudi preklinjal in bil manj korekten v besedi. To je spet samo fasada. Pismen je dovolj, ja, in??? … razgledan pa menim, da ni dovolj. Razgledan je samo v sferi, ki ga zanima in na način, kot ga zanima. Sociološki, kulturni in psihološki faktorji so mu popolna neznanka in nevredni zaznave. Na tak način pa se vsak politikantski nazor sesuje sam vase.
In vse, kar si naprej omenila v zvezi z lenobo in standardi, smo prepolemizirali. Nadstandard si je treba izborit, nekaterim pa je položen v zibelko. In ključ debate s Štihom je bil zame v dejstvu, da njega lenoba nekoga, ki uživa v zibelko položen nadstandard ne moti, ker trdi, da tak človek ne predstavlja stroška za državo … hehehehe … Kar je seveda klasično kapitalistično elitističen filozofski pogled, ki pa v svoji enoznačnosti sigurno ne podaja resnice. In ja, menim, da lenoba nikoli ni samo lenoba zaradi lenobe in ni kriv samo sistem, je pa sokrivec vedno, zato pa je sistem. Nadstandard je pa treba definirat in jasno opredelit meje verjetnosti, saj ima vsak dan samo 24 ur in človek toliko in toliko možne energije, pameti ali sreče na voljo. Kaj pa je nadstandard??? Znotraj kapitalizma je samo materialistično neomejena možnost, časovni in energijski omejenosti navkljub, torej se s samo ustvarjalnostjo in delavnostjo že po difoltu bahat ne more, v smislu prioritetnega čaščenja. Cmeri se samo nad davki in lenobo revnih. Bah!!!
Primera o zaposlovanju sta primera na račun kadrovanja. Moti me, ker v tvojih opisih obstajata samo dve kategoriji meril. Veliko zahtevat, malo zahtevat. Veliko plačat, malo plačat … Kaj pa vsebina dela??? Saj si sama rekla, da je tebi prav, da nočejo delat za male pare, saj tako dobiš prave ljudi, ki so pripravljeni delat iz drugih, za ta profil dela, bolj pomembnih razlogov. Fajn. Tvoja prijateljica pa tudi ne rabi kadra, ki se ne čuti dovolj sposobnega za to pozicijo, čeprav dobro plačuje. Me veseli, da ne sprejmej ljudje dela samo zato, ker je dobro plačano. Naj delajo raje manj in tisto dobro, če se ne čutijo zmožne več. Meni gre na živce površnost pri delu, kreativna impotenca, ki se ves čas zgovarja, da ne morejo bit dosledni, ker so preveč obremenjeni in utrujeni. In tak izgovor je celo upravičen. Žal!!! Kje so pudarki na kakovosti kadra in delovanja??? Samo še veliko in malo je vprašanje. Hvala lepa za take biznise. Jaz sem delala že veliko za male pare, malo za velike pare nikoli. Sem pa odklonila delo za dobro plačo, čeprav takrat nisem imela ničesar bolj spodbudnega. Grozno, a ne??? Odklonila sem, ker se za tisto delo nisem čutila dovolj sposobno in primerno. Predlagala sem kolegico, ki se mi je zdela idealna za tako delo. A vas sploh zanima, koga dobite na delovno mesto in zakaj???
In ja, hildegarda, smo omenili, da brezposelnost pripelje do stisk in depresije, a Štiha to ne zanima preveč. A veš, da se depresija marsikdaj transformira kot lenoba???? O, vem, da veš. Znižanje samopodobe??? Oja!!! Po parih letih brezposelne bede si lahko tako zjeban, da ne sprejmeš več niti dela, če ga dobiš in ozmerjan si z lenuhom. Svoje psihoze pa skrivaš, ker te lahko stanejo možnosti, da dobiš delo v bodočnosti, ko si boš morda opomogel. Bila sem priča situaciji prejšnji teden, ko je ženska bila izbrana za delovno mesto, a so odkrili, da je imela pred davnimi leti zdravljeno depresijo … rekli so samo na svidenje. Res so ji polepšali življenje.
V tvojem drugem komentarju me pa zelo moti, ker je poln natolcevanja, kakšni neki smo mi, kaj si želimo, ne želimo, kako kupujemo in celo kaj delamo. Naj zdaj vsak od nas pod blogom napiše svoj življenjepis, da se bo branil pred tvojimi sklepanji??? Ne, hvala. Ni potrebno. Niti ne bom napisala nazaj, kaj vse bi lahko sklepala, kdo si ti, kaj si želiš, tvoj odnos do golfa in jadrnic, ali bi hotela firmo ali ne … ker tak način v dialogu nima namena operirat z vsebino, ampak predvsem napadat kot pobesnjeni psi … hehehe … Malček nekorektno. Lahko pa vsa ta natolcevanja spremeniš v vprašanja, če te res zanima.
Samo še rahel tik. V življenju se trudim početi tisto, kjer bi lahko pridodala največ in ne silim se delat tisto, v čemer sem zanič. Smisel vidim v povezovanju. V zavedanju, da nismo vsi za vse in da damo priložnost, da se povezujemo v najboljšem. To je ideal. Že približki bi bili v redu. A na žalost ne opažam te težnje. Marsikdaj sem ponudila svoj pridonos, doživela sem pa užaljenost neki egov s strani ljudi, ki mislijo, da so za vse najboljši, četudi so rezultati kazali drugačno sliko in četudi so šli slabi rezultati na račun drugih. Bedno. Važno, da smo prijatelji in se trepljamo. Ne, hildegarda, nisem med temi, ki bi tak način zagovarjala. Raje se malo skregajmo, če je treba, in se usmerimo v pozitiven izkoristek in v razumevanje, da bi lahko bolje delovali. Tudi morilca je treba najprej razumet, da bi lahko delali na hipotetičnem preobražanju osebnosti. Pri nas ga vržemo samo v keho za zločin in pripomoremo, da postane še bolj sovražen do sveta. Tako delamo tudi na drugi terenih. Na primer udarjamo linč po nekih brezposelnih lenuhih. Mah! Kako gre ta besedna zveza sploh skupaj. Jaz poznam samo lenuhe na spodobno plačanih delovnih mestih in lenuhe dobro podprtih potomcev.
@hildegarda:
Še to. Na tvoj stavek, naj preživijo najmočnejši. To je princip džungle, ki ga označujemo za duhovno primitivnost in smo se želeli izkopat iz take naravn slike. Preživel ne bo nihče!!!! Vsi bomo umrli!!! Zato nam je mar za kvaliteto življenja, ne pa za golo preživetje. Trudimo se bit humani! Nekateri! Nekaterim pa godi, da preživijo le najmočnejši? Kaj pa to pomeni??? Kakšni pa so ti ljudje??? Tigri? Zajcev pa ne potrebujemo??? Vsi bomo umrli!!! Kvaliteta življenja pa je odraz nivoja duha ljudi. Nizka je. Še vedno. Ker očitno živimo tako, kot da lahko preživimo in da je to najpomembnejše. Tako se vedejo živali. In nam se zaradi tega smilijo ali pa jih tretiramo kot manjvredna bitja, ki si ne zaslužijo milosti. Beh!
Debata mi je postala nezanimiva v trenutku, ko je prišlo do psihološkega profiliranja – takrat sem razumel, da je argumentiranje v njej postalo nesmiselno. Ampak, če se je že začelo, lahko tudi jaz sodelujem pri tem, ne?
Hildegard, tole čemur si bila priča je stik dveh svetov, pri čemur so prebivalci enega živeli v izolaciji in drugega poznala samo preko svojih visokih levih svečenikov, drug pa se je razvijal in je bil odprt. Slovenske “kritične intelektualce” si lahko predstavljaš kot islamiste, ki jim ajatole na narisanih slikicah razlagajo, kaj se dogaja po svetu (zraven pa mantrajo).
Visoki svečeniki so vernikom vedno zagotavljali, da so humani, človeški, napredni, poduhovljeni in najpametnejši; njihove napake pa so krivda zlih “drugačnih”.
Potem pa se pojavi nekdo, ki jim -ne neposredno, kot oni kričijo nanj-, ampak posredno z stališči da občutek, da niso humani, da niso poduhovljeni, da niso napredni in je njihovo razmišljanje daleč od preudarnega ter -najhujši greh- da se v resnici zavezemajo za svoje lastne interese kot vsi drugi, le da tega ne počnejo z delom, ampak s politikantstvom
To je popoln kulturni šok zanje. Kaj takšnega? Da bi kdo, ki se ne strinja z njimi lahko enakopravno (le bolj kulturno) uporabljal humanizem, človeškost in socialo za zagovarjanje njim nasprotnih stališč?! Da se jim kdo, ki ga kličejo tepec, idiot, sprašujejo koliko je star, če je kdaj v življenju trdo delal – drzne nazaj flagrantno dati občutek, da bi bilo lahko tudi obratno…Marks obvaruj!
To vendar ne gre.
Logična posledica je, da začnejo najbolj normalne predstave razglašati za “sila nenavadne” (ker so pač 60 let živeli v izolaciji in se jim ne sanja o miselnosti čez plot); se čudijo definiciji kapitalizma (ker so jih pač 60 let “kritični intelektualci” učili čisto nekaj drugega) in predvsem nejeverno zmajujejo z glavo, da bi bilo lahko sedanje stanje države po 60 letih socializma in gradualizma – krivda socializma in gradualizma.
Od tod gre naprej po stopnjah. Šok, zanikanje, jeza, taktiziranje… Zdajle so pri jezi. Njihovi kolegi iz Zares, LDS in SD so že na naslednji stopnji in že taktizirajo (da so bile to od nekdaj njihove ideje). Nekateri so že med debato začeli taktizirati, da pa oni mislijo, da je vmes med socializmom in kapitalizmom še kaj in da je kapitalizem širši (česar pa ni bilo videti, ko so kritizirali kapitalizem, ampak je postalo aktualno šele tedaj, ko jih je nekdo soočil s konkretnimi posledicami socializma na blagostanje).
Čez deset let bodo vsi izmed teh, ki so danes tu polni sovraštva mislili drugače (…nekateri, ker bodo stvari začeli razumeti, drugi, ker jih bo potegnila množica kot vedno – ti slednji bodo sami sebe prepričali, da so oni od nekdaj mislili tako, da pa tisti, ki jih je pripravil do tega ni mislil tako kot zdaj oni, ampak “bolj zlobno”).
Vse to so le porodni krči normalnosti v tej državi.
Včeraj sem bil opozorjen in sem prebral kolumno Matjaža Hanžka. Veseli me, da je dojel in prevzel par stališč iz tega pogovora. Npr. stališče, da egalitarizem spada med sovraštvo in zavist; stališče, da socialne države nimamo zaradi njenih benefitorjev, ampak zaradi koristi za družbo (za tiste, ki jo plačujejo). Takšne navidez drobne spremembe so v resnici veliki vrednostni premiki, ki nosilce teh vrednot. Manjka mu le še razumevanje preproste resnice, da tisti ki jutri odpre podjetje ni “prasec, ki bi lahko zaposlil več ljudi”, niti ni “svinja, ker ne da višjih plač”; ampak ustvarjalen človek, ki za svoj interes in v svojem imenu ponudi drugim, da ustvarjajo z njim na prostovoljni osnovi in za plačilo, za kakršnega se zmenijo (brez “avantgarde delovnega ljudstva” ali kakšne druge formacije neosocialističnih rdečesrajčnikov)
@vickyha: “Res je, vsak ima svoj pogled in, ja, vsak stvari dojema drugače, vsak ima pravico komentirati, tudi tisti, ki nimajo nič osebnih izkušenj ali samo domnevna spoznanja…. A potem – to niso verodostojna pričanja, po moje, saj temeljijo samo na nekih hipotezah in eni ali dveh seconh-hand izkušnjah. O tem me ne bo nihče prepričal.”
Zanimivo, da sem ravno o tem pisal v mojem zadnjem zapisu na blogu.
Edini način, da se sodi veljavnost ali zanesljivost mnenja ni nič drugačen kot sojenje zanesljivosti in lojalnosti in inteligence prijatelja.
Izvor mora biti sojen najprej.
A ima to smisel v povezavi z osebnim izkušnjam z realnostjo?
Ali izvor kaže zanesljivost iz svojih preteklih nastopov in mnenj?
Ali se vpogled izvora lahko uporabi za napoved prihodnjih dogodkov?
Torej, če človek s prekomerno težo reče, da je zdravo prehranjevanje in redna telovadba bolj zdravo za življenje, potem je po defaultu tako mnenje ničvredno, neverodostojno. Kaj pa debeluhar ve. Samo pogledamo kdo je to rekel in je vse jasno. A ne?
Simona 202 – to je point vsega-amen…
Nisem živela v izolaciji. Še posebaj ne v neki tako imenovani levičarski. Česa vsega ne naplete paranoičen in fanatičen um hahahaha. Živela sem v treh sistemih, socialstični Jugoslaviji(vickyha-komunizma pri nas nismo nikoli imeli)kapitalistični Kanadi in turbo kapitalistični Sloveniji. In vsak nadaljni mi je bil manj všeč. Pa ne zaradi tega, ker bi komu zavidala golf igrišča-golf mi je namreč strahotno dolgočasen. Jadrnica je pa druga pesem, nikumer je sicer ne zavidam-ampak si jo želim imeti-nekoč.
Kot uporniška najstnica iz Jugoslavije-sem v Kanadi ugotovila, da imajo prav tako svoj propagandni vrednosti sistem. Še veliko bolj močan kot naš in -kar me je najprej pravzaprav jezilo-o tem vrednostnem sistemu glasno nihče ni dvomil. Vsaj ne v akadenskem okolju kjer sem odraščala. Bili so delci vrednostnega sitema v katerega so določene skupine dvomile in izražale svoje pomisleke-vendar tako čez mizo-nikoli uradno v šolah ali medijih. Tako se ni uradno dvomilo o tem, da so homoseksualci manj vredni, pokvarjeni itd-seveda pa je bi marsikateri imigrant ogorčen, ker so v šoli njegovega otorka učili, da je družina lahko tudi dve mami ali dva očeta. Mene osebno, je to navduševalo. Tudi uradno stališče do multikulturnosti me je navduševalo-in me ob enem spominjalo na Jugoslavijo- več ver, več jezikov, vsi se spoštujemo in smo bratje. Seveda je bilo uradno stališče eno, drugo so bila osebna prepričanja več ali manj marginalnih skupin, redneckov in večinoma precej neizobraženih imigrantov, ki so v Kanado prišli v 50h letih prejšnjega stoletja. Ti so gojili svoje nestrpnosti, vendar večina za štirmi stenami svojega doma. Če so se te s nestrpnosti izražale v javnem življenju-je obstajal vedno način, da si se boril proti temu. Z blagoslovom državnih institucij. Pred njimi niso bili varni niti politiki, niti obrabljene floskule o svobodi govora. Sovražnost upirjena proti določeni skupini je bila kazniva, in tako bi naš dragi Jeliončič v Kanadi že davno končal v kehi. Seveda so obstajali tudi subtilni načini diskriminacije. Meni na faksu nihče ni mogel reči nečesa kar bi me užalilo ali ponižalo, sem pa kot igralka naletela na zaprta vrata zaradi svojega naglasa z obrazložitvami, pri nas imamo že popolnjeno kvoto ljudi z naglasom. Za crknit, kot da bi vsi pripadali enemu tipu ljudi; spoznaš enega spoznaš vse. naglasa se je tam po 14. 15 letu sila težko znebiti in ne poznam nikogar, ki mu je to uspelo.
V glavnem, v Kanadi sem ugotovila, da ni aboslutne svobode in sem se zaradi zelo stroge discipline in nadzorovanja počutila precej manj svobodno kot npr.v Jugoslaviji. Kasneje pa se ugotovila, da mi ravno ta disciplina in nadzor-omogoča svobodo. Paradoks! Ne,ker smo ljudje po večini pač na nižji duhovni zavesti.in se bomo med seboj obnašđali po džungelsko, če ni nekih zakonov, ki bi nas obvarovali pred tem. Ker smo v civilizaciji- kjer zakon močnejšega naj ne bi obveljal. Seveda je utopično misliti, da je tako v vseh primerih, saj je znano, da v ZDA na električnem stolu končajo predvsem revni-bogati OJ. Simpson pa si je na primer mirno privoščil umor svoje žene. (Seveda so bili kje v ozadju zagotovo socialsiti Štih-kar pomiri se.) V Kanadi ali Ameriki, bi nekdo, ki je ukradel javne dokumente in jih spravil v javnost-končal v zaporu. vV zDA bi ga CIA zagotovo na tih način tudi pospravila. Nihče se zaradi tega ne bi pritoževal. ljudje ne bi šli na ulice. Kršitev zakona je pač kršitev zakona. Čeprav je Kanada zelo ponosna na svojo demokratično ureditev-kar by the way ne gre zamenjevati za kapitalzem-ki je zadnje čase enačen z demokracijo-socializem pa za dikataturo-kapital ima pač najboljše PR-ovce. Moji profesorji v Sloveniji-so bili veliko bolj kritični od mojih profesorejv v Kanadi (kar se tiče srednje šole). Na faksu sem bila izpostavljena različnim mnenjem-različnih profesorejv-kar me je naučilo-kot pravi Simona,, iz različnih delčkov tvoriti celoto in iskati resnico z velikim R. sem ugotovila, da jih je več, in da nikoli ne more biti obravnavana brez okoliščin-v katerih se nahaja.in sem, vsa zaprepaščena ugotovila, da je propaganda, ki smo jo pri nas tako krtizirali-vključno z menoj-sestavni del neke države. Da je lepilo, ki državo drži skupaj. in da je seveno ameriška propaganda- v primerjavi z našo- veliko bolj učinkovita. In da je s pomočjo nadarjenih ruskih židov, ki so v pred kakšnim stoletjem primaširali v Hollywood, ustvarila propagando-s katero je psihološko osvojila svet. In tisit revčki, ki pri nas skovikajo o enoumju levičarjev, se ne zavedajo, da so samo del globalnega enoumja, ki jim je bil serviran na krožniku, in da niso uporniki in individualisti, temveč so padli na ovčjerejo. Ker močni-seveda ne potrebujejo zagovornikov, zakaj le, saj obvladujejo cel svet. In to zagotovo ni en ubogi Fidel Castro ali pa neki ubogi Osama bin Laden. Ampak zunanjega sovražnika je treba imeti, tudi to je del lepila, ki drži skupaj nek sistem-in lepilo za držati skupaj cel svet-mora biti še posebaj močno. podkrepljeno skrvjo, če je treba, seveda. Nič novega! Za nikogar! Za nobeno oblast!
Tako HILDEGARDA, je tudi moj mož s katerim sva se vrnila v Slovenijo pred štirimi leti, odklonil službo za manjše plačilo, pa čeprav je bil brez. Sredi intrvjuja je na PETROLU vstal, se zahvalil in odšel, ko so mu povedali vsoto denarja, ki jo bo zaslužil. Za njim so zijali z odprtimi usti, kreteni-Petrol kot donosna družba išče ljudi, ki obvaladajo ne vem koliko jezikov tekoče in ki so ne vem kakšni strokovnjaki-za naravnost beraško plačilo. Ja slovenske plače so manjše od kanadskih ne? Pa vennar Petrol ima profite povsem primerjajoče se z kakšno dobro stoječo kanadsko firmo. Ki svoje strokovanjek dobro plačuje. Ker jih drugače ne dobi. In ki svoje delavce dobro plačuje-zaradi močnih sindikatov. Po kakšni logiki-tako dobro stoječa firma-odira svoje zaposlene? zakaj bi jim moj mož npr. moral delati za male pare in s tem dokazovati kako je pirvaljen prodati dušo in telo-ne za denar-temveč za zaposlitev? Naj bi jim ponudil še svojega provrojenca, ker ima čast delati za njih? Medtem, ko se gospod Bavčar valja v dearju? Ki ga pred osamosvojitivjo ni imel? Smo se osamosvojili zato, da si bo Bavčar s svojimi kolegi nagrebel denarja?
OK, vanja, berem te- že ves čas, in žal nenehno govorimo le o tem, KAKO NE BI SMELO BITI. oziroma: kako je vse ZANIČ.
mene pa sedaj zanima, kako bi- po tvoje- ta problem , ki ga je izpostavila Simona LAHKO NAJBOLJE REŠILI? V KORIST VSEH PRIZADETIH STRANI?
A se lahko nadejam tvojega odgovora?
Lep nedeljski pozdrav iz službe,
kjer nas (nekatere) brezbožno terajo, da garamo
🙂
Rubinstein : hvala za tvoje misli,predvsem tvoja razlaga dopolnjuje moja doživetja in občutke večine ljudi, ki zamenjajo okolje. Lahko si misliš, da je še težje, če zamenjaš celo še kulturo, jezik, mentaliteto, klimo, družbeno ureditev, itd. Sicer pa, nisva pogruntali nič novega, kajne? lp
Simona : Morda se nisva razumeli. Noben od omenjenih (antropologi, psihologi, sociologi…) ni bi mogel uveljaviti verodostojnosti svojih trditev samo na podlagi nekih subjektivnih ocen, ki niso bile podkovane tudi s predhodnimi
praktičnimi poizkusi, primeri in študijami… To mislim da ni sporno. Primer, ki ga navajaš, govori o različnih pogledih na vzgojo. V podanem primeru kulturenga šoka ob menjavi okolja sem govorila o nekih notranjih procesih, ki so značilni za večino ljudi, ki zamenjajo svoje okolje – ne glede na to, od kod izvirajo. Ja, vsak doživlja drugače, ampak, so tudi izjeme, a raziskave so pokazale skupne točke, ki so znane. Tega si nisem izmislila jaz, o tem je napisano veliko literature, če bi se komu ljubilo brati. (potrdim pa lahko s svojo izkušnjo) Ker Slovenija ni bila izrazito priseljeniška država – do sedaj – to niti ni bila tematika, ki bi bila splošno družbeno aktualna. To pa seveda ne drži za druge evropske ali ameriške države, kjer se s tem problemom ukvarja večji del prebivalstva. Zato se mi zdi nakladanje in razgabljanja o obstoju ali neobstoju kulturnega šoka, precej brezplodno. LP
Satir : bom naprej prebrala tvoj blog, pa komentiram
Vanja, če nismo imeli komunizma, potem sem pa jaz nekaj narobe razumela. Ali pa ti?
in še to : Vse to kar doživljamo sedaj- v naši družbi, je posledica in kazen prejšnje zablode. Zato ni čudno niti presentljivo trenutno stanje. Niti v politiki, niti v gospodarstvu, niti v družbi. Samo žanjemo kar (so drugi za nas) sejali. Žal.
vickyha, žal je že tako, da se je s tistimi, ki menijo, da komunizma “nismo imeli” in z onimi, ki pravijo “kako lepo nam je bilo takrat” brez smisla prepirati, ker NIČ ne dosežemo!
Tisti, ki so bili vzgojeni kot slepi in gluhi udi te družbe, pač NE bodo nikoli priznali, da je bilo karkoli narobe in da je tudi današnji čas- posledično- tak kot je zaradi tega komunizma.
Spomni se samo na debate okoli Petrička. Redki so bili, ampak res zelo redki, ki so v skrajhnem primeru dopustili možnost, da se je kaj takega- eventuelno-dogajalo.
Povojni poboji- tudi to je zanje bujna mašta.
Pa šikaniranja in podobno.
Včasih imam občutek kot bi živeli sicer na istem mestu a v dveh različnih državah.
nekaj podobno tragičnega- mogoče še bolj, ker so rane še veliko bolj sveže-se je zgodilo včeraj. Bili smo v neki družbi (narodnostno mešani) in beseda je nanesla na enega zadnjih ameriških filmov z Richardom Gere-om v glavni vlogi (gra novinarja, ki hoče prijeti zloglasnega Karađića) Pa se oglasita dva, po narodnosti iz Bosne, češ, kaj se pa greste s tem filmom, vse skupaj je farsa, narejeno po ameriško, v resnici sploh ni bilo tako grozno……
Znanka, ki je na izjemno brutalen način izgubila moža & sina, se je skorja zgrudila od šoka, ni mogla dojeti, da sliši prav…..
Tako kot tovariš XY, ki je še v poznih 60-letih zasedal pomembna družbena mesta, govoril na vseh proslavah, tisti pa, ki so ga bolje poznali, so pa vedeli, da je -takoj po vojni-živel in delal s parolo “če hočemo ohraniti svobodo, jih je treba lastnoročno vsak dan vsaj 20 spraviti izpod nog”…..
Skratksa, hočem reči, da je slepemu težko dopovedati, kakšne barve je mavrica
🙁
vickyha, naš sistem je bil socialistični, ne komunistični. Socializem naj bi bil prehoden sistem v komunizem. Ko bi ljudje postali duhovno dovolj zreli in na visoki zavesti-bi bil možen komunizem-prej ne. Ukinil bi se denar in celo vlada. Vsakdo bi dobil to kar potrebuje in vsakdo bi dal v družbo tisto kar lahko. Seveda je to ideal, ideal neke idelane družbe v kateri vlada ljubezen in strpnost. Podobno nebesom na zemlji. Samo brez tistega vladarja na tronu-boga. Tudi anarhizem je nekaj podobnega. Brez boga seveda. O idealnih ureditvah so ljudje sanjali že od nekdaj. Če ne bi- bi v resnici ostalo pri sužnjelastništvu.
Živjo, Simona! Kadar se mi dvigne pokrov, pozabljam na najosnovnejšo vljudnost, zato te zadnjič nisem pozdravila. Na hitrico sem zmetala nejevoljo v medmrežje, da je ne bi tovorila po osončeni naravi, ki me je vabila. Mea culpa! Sem šele na poti k popolnosti, pot pa je še dolga…:) Danes se bom bolj poglobila v vaše interakcije, čeprav dvomim, da se bo prvi vtis spremenil. Zmotilo me je vnaprejšnje zavračanje čisto vsega, kar je imel povedati vaš ideološki nasprotnik; on je sicer počel isto, vendar bolj prefinjeno, elegantno, s stilom. Na to pa padam!
Nekaj vnaprejšnjih sodb sem nasula potem tudi jaz, da ne bi zaostajala (s stilom ali brez). Tega se zavedam in se oproščam.
Vse lepo pozdravljam!
Uf, je že sonce! težka izbira me čaka…
No,dobro,da mi je bilo to sedaj to razjasnjeno. Sedaj vsaj vem,da so mi socialisti, in ne komunisti ubili starega očeta leta 1946. To je bistvena razlika. Brez kakšne sodbe, ali kaj podobnega, da ne bo pomote. Ali opravičila. Za štos. Odškodninška tožba teče.
Socialistična federativna republika Jugoslavija-ne komunistična federativna republika Jugoslavija. Imeli pa smo enopartijski sistem, ki so ga vodili komunisti. Ureditev pa se nikoli ni imenovala komunistična.
Mica prosila bi te, da opustiš svojo skrajno “tečno” navado, da mi polagaš besede v usta ali da mi poskušaš pripisati neke okoliščine ali mišljenje. O vojni v Bosni vem še preveč-in še na pamet mi ne pade, da bi zamahnila z roko, da to kar se je tam dogajalo ni bilo nič hudega. Konec koncev posledice te vojne čutim tudi na lstni koži in je prizadela tudi mojo družino. Film o katerem govoriš-pa je tipična ameriška kozlarija, ker so se lotili neke tematike, ki je niti ne razumejo. Saj je ne razume niti ameriška politkka, kaj šele ameriška zabavna industrija. Zato pa so naredili skropucalo kot je Daytonski sporazum. Za filme o Bosni raje gledam Ničija zemlja in podobno, kot pa okrancljan ameriški kič. In zelo dvomim, da bi se neka Bosanka zaradi kritike nekega butastega filma skorajda zgrudila. Še posebaj, če je preživela izgubo sina in moža in kot begunka živi v Sloveniji-izkušnje so jo namreč zagotovo naredile bolj jekleno kot to. Saj je še pred kratkim Nizozemska nagradila svoje vojake za “hrabrost” v Srebrenici-ko so nemočne in prebegle civiliste prepustili v roke mesarski vojski Srbov in Bosanskih Srbov-s tem, da so dobro vedeli kaj se bo tem ljudem zgodilo. Torej, če je ženska pretrpela takšne izgube in takšna ponižanja, ne me basat, da se bo zgrudila zaradi nekega nevedenža, ki trdi, da v Bosni “ni bilo tako hudo” Sicer pa me tudi nedolžne povojne žrtve ne puščajo hladne-menim samo, da so postale političen futer v rokah desnice. Zanimivo mi je namreč kako prav ljudje, ki so najbolj glasni glede povojnih žrtev, ne priznavajo domobranskega nasilja med vojno, razlaščajo partizanski boj in so se konec koncev najbolj posmehovali Drnovšku, ko si je prizadeval pomagati Darfurju-da bi se ustavila morija nad nedložnimi civilisti in otroci-DANES. To mi je tisto kar se mi zdi izredno zanimivo, milo rečeno in nelogično.
In mica, če si prebrala moj komentar-kot praviš-potem lahko zaslediš kaj se mi zdi prav in kaj ne. Na kateri problem, ki ga je izpostavila Simona, bi ti rada slišala mojo rešitev? Na to, da Ajša šunjić trosi neumnosti? Da v resnici nima pojma o tem kako je, če si brezposeln in reven? Ne vem , po moje bi se morala znajti v takšni situaciji. Mogoče bi jo morai poslati v neko tujo državo kjer nima znanstev, brez denarja, pa da vidimo kako se bo znašla. Jaz glavo stavim, da slabo. Ali si imela kakšno drugo rešitev v mislih?
A vi ljudje še vedno debatirate o komunizmu?!!
Fak. Zbudite se.
Mi smo zmagali!!!
Komunjare so preteklost.
Sedaj svobodno delamo za minimalca, sanjamo o bogatstvu, medtem ko gre naše življenje mimo nas in vse kar smo sposobni posedovati je dom in par avtomobilov za katere moramo delati dolge ure, da jih izplačujemo in ohranjamo.
Vsi živimo v obljubljeni Kapitalistični utopiji. Kot nam je bilo rečeno so lahko sredstva, ki so bila nujna, da porazimo Komije, sedaj uporabljena za koristi Združbe, da se lahko hranimo s slino, ki kaplja iz nje. Hvala Bogu, da smo bili tako blagoslovljeni, da smo porazili bivšo Jugo in to barbarsko Rusijo še preden so nam vzeli našo svobodo in lastnino.
Vsi mi borci za svobodo smo lahko ponosni, da smo bili udeleženi, v majhnem delu, pri ohranjanju sil, ki nas sedaj vodijo v Globalizacijo in neodvisnost.
Vsi mi delavci bi se morali potrepljati po ramah in si čestitati za upiranje proti Komunizmu, tako, da lahko sedaj uživamo svobodo pri kupovanju kvalitetnih izdelkov v Lidlu in Tušu in, da lahko brezdelno odjebemo stran naša življenja pred TV ekrani, sanjajoč za boljši jutri, kjer bomo vsi bogati in slavni.
vickyha, ne starega očeta sem ti ubila jaz. Ker se moji politični in moralni nazori še najbolj skladajo z levičarsko “ideologijo” In jaz bom tudi plačala odškodnino. Mislim hello!
Tomaž Štih!
Z zanimanjem se bom lotila branja tvojih blogov. Pritegnil me je tvoj »aristokratski« stil, pa tudi kar precej pointa najdem v tvojem razmišljanju. To si upam povedati zato, ker se ideološko ne opredeljujem in me ne moti, če mi kdo prilima kakšno etiketo. Se mogoče kaj oglasim!
lp
ah Satir, zato je kriv prejšnji sistem zaradi katerega še vedno plačujemo dolgove. In jih bomo plačevali v nedogled AMEN, ker nas čisto nič ne izuči.
hildegarda ideološko se ne opredeljuješ? In Tomaž Štih se ne opredeljeuje? Zanimivo kako si plebejci radi predstavljamo aristokracijo. To se povsem dobro vidi tudi na kakšnih slovenskih Lions-ih kjer se tako brez okusa okrancljajo, da bi se lahko razjokal od smeha.
Ja,Vanja, zaradi takšnih izjav in tebi podobnim ideologom, ki so še zmeraj nepreklicno pristoni na našem obzorju, naša draga Slovneija nikoli ne bo dosegla sprave. Edina pripomba, ki je umestna od človeka, ki poseduje kanček srčne kulture, (ne glede na politično pripadnost!!!!!!!) je : Žal mi je za tvojo izgubo. To nič ne boli in nikogar ne poniža. Se pa zavedam, da človek tistega, česar nima, ne more dati. Ni problema. In prosim, ne komentiraj več.
@mica in drugi:
Sploh ne gre za skrajnosti. V skrajnostih ni odgovor. Od kod ideja, da bi mislili, kako je bilo vse prav, danes pa vse narobe. Otročje. Gre za to, kaj je bilo prav in kaj narobe in da danes ni nič bolje, samo vzvodi so se zakamuflirali. Priporočam branje zapisov Angele Vode. Osebe z vzvišenimi in zglednimi komunističnimi idejami, za katere je prepoznala, da ne bodo uspeli in partiji obrnila hrbet. Za neuspeh pozitivnih idealov pa je vedno kriv kapitalizem (ki je v vsakem režimu potekal ob strani) in pomanjkanje modrosti (po Platonu, ki ga nihče od kvazi pametnjakovičev ni nikoli bral, zato ne razume pojma modrec, še manj poante zavezanosti diktature modrecev brez zasebne lastnine, pa gre zgolj za osnovo).
Ko sprašuješ, kaj bi bilo dobro in zakaj govorimo samo, kaj je narobe. Saj se skozi tekste jasno vidi, kako bi moralo biti. Zakaj Petrol ne izplačuje zaposlenim zaslužno plačilo, čeprav kapital je? Kje je korekcija? A ni dovolj?
In še nekaj o strahotah. Sem potomka oseb, ki nikoli niso imele partijske knjižice. Niti babica, ki je bila partizanka. Moja starša bi se lepo ujela v slogu jamranja čez stari režim. Kje se pa zatakne? Zatakne se pri tem, da je moja mama danes visoko izobražena ženska, da je njena družina takoj dobila stanovanje (pri 21 letih), da je lahko izbirala, kam bo šla v službo. Ni mi jasno, kako ji je to uspelo, ko pa ni nikomur lezla v rit in celo nekaj razgrajala po inštitucijah proti režimu. Še manj mi je jasno, kako je moj oče kot kulturni delavec, pisatelj, v tistem času dobesedno cvetel. Uspešen v umetnosti, služba v ugledni založbi mu je bila na razpolago, čeprav je sploh ni potreboval, poleg vsega pa je ves pogumen še jezikal. Danes mu tako dobro ne gre niti približno kot nobenemu umetniku ne, ki ne liže primerne kapitalistične riti ali vrhovih postavljencev (beri: urednikov).
Kapitalizem po ameriško pa riše drugačno zgodbo o mejah verjetnosti. Brez predhodnega kapitala staršev si bos in neizobražen! Gre za režim, ki kolje po materialno deprivilegiranih in se kiti s praznimi marnjami o manj sposobnih tako, da na leto potala za nek vbogajme štipendij najbolj kvazi obetavnim.
Kar se tiče svobode govora … ne opažam spremembe. Še včeraj je nekdo moral zapustiti delovno mesto zaradi izjave, še včeraj so nekomu na sodišču uničili življenje, ker so ga spravili na bankrot zaradi pisane besede. Ne razumem od kod ideja, da imamo danes demokracijo in svobodo govora. Imajo jo samo nekateri posvečeni politiki, ostali pa smo na samocenzuri, sicer … je težko novinarjevo ali umetnikovo ali katero koli drugo življenje.
Kar se tiče povojnih pobojev, jih nihče tukaj ne zanika, kolikor me spomin ne vara. Tudi sama sem napisala zajeten tekst na temo Otroci s Petrička, ki ne priča o nikakršni nonšalanci do tega dejstva. Ni pa treba zanemarit drugega dejstva. Zaboga!!! Bila je vojna!!!! Pri vojni pa noben režim ni imun na take in drugačne groteskne posledice. Imamo nove vojne, pri sosedih, ko je omenjeni režim že davno padel in ne vem, kako si lahko mislite, da so bolj pravične in nestrahotne od tiste.
@vickyha:
Če pod izkušnjo smatraš tudi prakso v smislu opazovanja in soočanja, potem je pesem drugačna, ker naj bi na tem temeljila strokovnost, pri čemer je celo dobrodošlo, da znotraj določenega tipa poklica osebne izkušnje nimaš (psiholog).
Kar se tiče vzgoje otrok, je bila moja replika vezana na stavek, da samo mati lahko ve, kako je imeti otroka in kaj je dobro. To sem demantirala z opisom roditeljskega sestanka in razliko med osebnim pristopom in objektivnim. O tem je dobro pisal že Bacon.
No, saj sva se sporazumeli, se mi zdi.
@hildegarda:
Nič hudega, da nisi pozdravila. To je najmanj.
Bolj me moti, da za vsako ceno sipaš neke teze, ki izpadejo kot zbadljivka in ne sovpadajo s tezo o širini pogledov itd.
Aristokrat namreč ni akviziter, ki precenjeno prodaja sesalec in so ga naučili leporečiti v okvirih, ki pozornemu opazovalcu lahko izpade tudi zelo komičen.
Kot je dejal že Tone Partljič. Aristokrat tudi ni Slovenec, ki se poln denarja napoka zelja, zapleše polko in se v polikanem gvantu s petimi stavki, s katerimi operira, zvali na domači kavč. Aristokrati naj bi imeli tudi vosok kulturni potencial, bili naj bi visoko razgledani in pravilo podpirali kulturne dobrine … književnost, klasično glasbo, likovno umetnost itd. Menim, da je Tomaž Štih nekaj povsem drugega.
Kaj naj si mislim, da padaš na navidezno uglajeno fasado? Da te fascinira? Mene je to nehalo fascinirat pri dvajsetih. Saj za pofukat ni problema, problematično se mi pa zdi, če je nekdo ideološko pripravljen opletat zavoljo gvanta, ki ni niti dokazan preko spleta … hehehe … če se že gremo.
In ne vem o kakšni ideološki neopredeljenosti govoriš. Štih je zagrizen desničar. Tako zagrizen, da zanika Voduškovo neprofesionalnost na malih ekranih (kar je otročje in neumno), ideološko neobremenjenim ljudem, ki priznavajo Rosviti Pesek profesionalizem, Vodušku pa ne, pa zabrusi, da je Peskova zgolj okras … Hahahahaha … Toliko o pameti, uglajenosti in širini. Samo primer.
Ko vsaj ne bi čutila tistega gneva upora za vsako ceno, zaradi katerega si napisala drug komentar.
Žaljiva si bila namreč do pravih aristokratov. Tistih, ki nam jih manjka, tistih, ki so pri nas redki.
Ah, pomirimo se. Še malo “uživajmo” v Sodomi in Gomori, potem predvidoma nastopi vojna. Ali pa kar apokalipsa. In potem bomo spet lahko začeli od začetka. Z novimi sanjami, z novimi upi. A ni to fajn!?
lp
Še nekaj bom napisala o lenobi, ker je to tema bloga, dilema ali komunizem ali kapitalizem me pa itak zanima manj kot to, kaj bom jedla danes za večerjo. Mimogrede samo to, da T. Štiha ne poznam od prej in sem z njim popolnoma neobremenjena, na tvojem blogu pa se mi je akviziterska komponenta njegovih komentarjev nekako izmuznila. Se je pa od prvega do zadnjega komentarja vzdržal žaljivk ne brez elegance (aristokratskost sem dala v narekovaje).
Zanimiva se mi zdi tvoja skrajna empatičnost do brezposelnih, ki so vse drugo, razen leni ne. V spominu imam namreč najin duel v preteklosti, ko si bila veliko manj prizanesljiva do »sklonjenih glav« oseb z motnjami v duševnem zdravju in sva zato kar pošteno trčili. Takrat sem bila jaz dober policaj, zdaj pa se mi zdi, da je vloga obrnjena. Se bom poskusila izogniti prehitrim zaključkom, čeprav imam kar nekaj možnih odgovorov, zakaj je tako.
Mogoče je vzrok le v tem, ker je Ajšina izjava skrajno neokusna zaradi vseh njenih privilegijev, ti pa si se kot senzibilna oseba morala postaviti v totalno kontro. Ob tako hudi netaktnosti postane čisto irelevantno, ali je izjava mogoče pa vseeno vsaj delno resnična. Če bi isto izjavil recimo psihični bolnik na terapiji, ki se je s skrajnim naporom najprej navadil zjutraj izvleči iz omrtvičenosti, potem pa premagal še obilje lastnih strahov in predsodkov delodajalcev in zdaj dela v svojem poklicu, ali bi bila v tem primeru tudi tako ogorčena?
Praviš, da so leni samo tisti, ki imajo polno rit vsega. Bom pa še jaz šla v skrajnost. Zame so ali OBOJI ubogi ali pa OBOJI leni, utemeljujem pa lahko obe opciji brez večjih problemov. Če bi utemeljevala prvo varianti, so brezposelni ubogi zato, ker se jim je zrušil svet zaradi krutega sistema in so zdaj nemočni in depresivni in brez samospoštovanja, polnoriti pa so ubogi v dolgoročni viziji, saj jim ni bila ponujena nobena opora, da bi se znali boriti, ko jim okoliščine ne bodo več naklonjene. Saj vemo, očki in mamice pomrejo, z denarjem se niso naučili gospodariti, še neprej frčkajo, podpore od nikoder in na koncu se lahko znajdejo jalovi, strti in osamljeni v hiralnici (ta beseda mi je všeč!) Če pa bi zagovarjala drugo varianto, so oboji leni iz preprostega razloga, ker so in eni in drugi imeli v življenju možnost, da bi vzeli usodo v svoje roke, pa so to priložnost preprosto prezrli!
Kar lenobo bom utemeljevala.
Reveži, ki nekako lažje prebudijo naše sočutje in so zdaj depresivni na zavodu za zaposlovanje, so svojo priložnost zapravili, ko so prvič rekli »bomo že nekako« in potem naredili vsaj nekaj od naslednjih stvari: niso se izšolali, naštepali so nekaj otrok, čeprav za to niso ustvarili pogojev, denar so trošili za nujne in prepotrebne stvari, ki izpričujejo predvsem status, in ker tekočih sredstev ni bilo dovolj, so se lahke vesti še zakreditirali, pa ne po preudarku, temveč zato, ker to vsi počnejo. Pustili so si diktirati način življenja. Niso varčevali za hude čase, ker možnosti, da bi se časi utegnili poslabšati enostavno niso spustili v zavest. Bo že kako! Seveda se ničemur niso mogli odpovedati in so pridno gradili kletko, v katero so se zapirali. Izbrali so suženjstvo (rastoče) potrebe in niso niti v sanjah pomislili, da je zmožnost odpovedi temelj svobode. Lenoba! Naj se mi zato smilijo? Zakaj neki! »Bo že kako« se reče potem, ko je za takšno miselnost zgrajen temelj! Patetičen se mi zdi recimo brezposeln par srednjih let, ki ima hišo v okolici Ljubljane. Če bi jo prodala in si kupila nekaj manjšega, bi s pridobljeno razliko že od obresti prav lepo živela in še marsikaj bi si lahko privoščila. Ampak ne, navajena sta na hišo in na dva avtomobila. Raje pustita plačevati stroške za hišo zaposlenemu sinu, ki ima družino in mu je verjetno v veselje tovoriti še to breme. Ob tem pa tarnata nad vsemi možnimi krivicami, da jima ni dolgčas. Seveda, ne en ne drugi ni nikoli vzel v roke kakšne knjige, nekako pa si je treba čas preganjat. To ni osamljen primer, osamljeni so primeri, različni od tega! Toliko je nepotrebnih svari, brez katerih šibki in leni nikakor ne morejo preživeti, svoje suženjstvo pa imenujejo človeka vredno eksistenco!
Nič bolj očitna ni lenoba polnoritih. Tudi oni bi lahko v nekem trenutku rekli ne svojim donatorjem in si prislužili moje spoštovanje (in se izognili hiralnici!) Ampak ker oni tako ali tako niso sporni, lahko z njimi hitro zaključim.
Naj preživijo najmočnejši je res skrajna misel za humano družbo, se strinjam. Skrajno pa je tudi obešanje neaktivnih (si upam napisati lenih?) na garancijo te humane družbe, da nihče ne bo umrl od lakote. Od te družbe ne zahtevajo več samo temelja za zgradbo, temveč kar izpeljan projekt od temeljev do strehe! Če tega ni, se jim godi krivica. Ti si vložila ogromno truda in se preko depresij in stisk in razcepljanj izgradila do osebnosti, ki vidi še malo dlje kot do svojega nosu. Svojega časa nisi frčkala, ampak si ga uporabila. Iz depresij si se izvlekla z voljo, ni res? Pri tem pa nekdo drug svojo stisko samo nepremično opazuje in se počuti oropanega za srečo, ki mu je bila obljubljena kdo ve od koga? Predvidevam, da si z naporom uma prišla do spoznanja, da so življenjski pretresi nujni za duhovno rast. A drugim pa ni treba priti do takšnih spoznanj? Tudi sama sem v življenju imela prekleto težke trenutke, ampak nikoli nisem niti pomislila, da je dolžan kdorkoli kaj narediti namesto mene. Še celo nasprotno! Tudi ko je bila stiska tako huda, da je bila misel na smrt tolažba, se je nekje po kotih vseeno dalo postrgati minimum kljubovalnosti. Z naporom in ne razodetjem! Mislim, da je humana družba zelo dvorezna reč in daje potuho lenobi oziroma jo pomaga gojiti. Razmišljam čisto na splošno in ne trdim, da je treba odreči pomoč vsem! Vendar drži v vseh okoliščinah, da manj kot je podpore, bolj se je človek prisiljen premakniti. In psihološko dejstvo je, da se brez prisile premaknemo veliko težje! Z vsakim dodanim trenutkom negibnosti pa izgubimo nov košček moči za premik. Naj preživijo najmočnejši zame v tem smislu ne pomeni želje po razpadu civilizacije, temveč izogib škodljivim učinkom le-te.
Lp
vickyha, napisala sem, da mi je žal za vsakega nedolžnega, ki je umrl v vojni ali po njej ali pred njo. Vendar pa se mi upira dejstvo, da so te žrtve “političen futer.” Kar si konec koncev dokazala tudi sama, ker si “uporabila” smrt svojega starega očeta, da dokažeš svoj “ideološki” prav. Da, ubili so ga komunisti in ne socialisti-torej smo imeli komunistično ureditev. Ne rečem, da nimaš razloga, da si jezna na sistem, ki ti je verjetno povsem po krivici ubil starega očeta, katerega pa ti nisi nikoli poznala. Zato tudi tvoja prizadetost in očitanje, da nimam niti malo srčne kulture služita samo svojemu namenu. In seveda bi ti kot protiutež lahko postregla s podatki o ubitih v moji družini-in to z druge strani-in kaj bi to dokazalo. Čisto ničesar! Če bi zmagala “druga stran”, bi bila moja kompletna družina pobita, ker je duhovnik v Velikih Laščah javno govoril, da bodo vsi v partizanskih familijah od sedmega leta naprej pobiti. Vojna pa se je končala tako, da je pobijala nasprotna stran, in to se je zgodilo po vseh drugih povojnih državah. Človeško življenje je bilo poceni, pobijali so tudi po ZDA. V 50. letih so pobili in zaprli veliko ljudi, ki so jih zaradi njihovih liberalnih idej ali borbe proti socialni neenakosti obtožili “komunizma”. Seveda Američani niso bili tako neumni, da bi zapirali in obsojali na smrt brez sodenga procesa. Pa kaj? Sodni proces je najmanjši problem. Na koncu te legitimno obsodimo na smrt kot ruskega vohuna. Igralko Frances Farmer na primer, so zaradi njene socialne angažiranosti za migrantske delavce-zaprli v norišnico in ji naredili lobotomijo. Ker je bila preveč slavna in je imela na ljudi prevelik vpliv in bi njene ideje lahko postale nevarne. Ali to pomeni, da odobravam “naše” povojne umore ali trpljenje, ki so ga vladajoči komunisti prizadejali ljudem takoj po vojni? Seveda ne odobravam! Vendar vidim to tudi v luči drugih dogajanj, vidim da naša vlada na žalost ni bila nič boljša, pa tudi nič slabša od drugih vlad-nič manj opresivna, nič bolj. Nisem ideolog, ker v socialistične floskule nisem nikoli verjela oziroma jih širila zato, da bi prosperirala na delovnem mestu ali v šoli. Vendar ne bom pustila, da se me za ideologa označi zato, ker sem kritična do brezobzirnega kapitalizma, ker se ne spomnim, da bi preganjali vernike,(še več, kot nevernik sem bila preganjana jaz v nekem selu v katerem smo štiri leta živeli za časa socializma)na živce mi gre neko preseravnja v smislu ničesar nismo imeli razen dolgih čakalni vrst v trgovinah s praznimi policami in še Božiča nismo smeli praznovati. Tega sem se naposlušala med slovenskimi izseljenci v Kanadi. In v teh njihovih zgodbah se nisem prepoznala, ker vraga, mi smo hodili na morje in na smučanje, pa vsi drugi, ki sem jih poznala tudi. Redki so bili tisti, ki si tega niso mogli privoščiti. Redkejši kot dandanes, se bojim. In resnično sem bila sita vseh zgodb teh izseljencev, da so me potem Kanadčani spraševali, če sem hvaležna,ker sem v njihovi svobodni državi, meni pa je življenski standard padel na vsej črti. In polhen kufer sem imela vprašanj, če smo res čakali ure in ure v trgovinah na kruh in na paradajz, če sem bila pa povsem razvajen in sit otrok brezskrbnega socializma. Kjer so se nekatere moje sošolke prav neokusno preseravale z dragimi modnimi znamkami. Medtem, ko sem spoznala vse polno Kanadčanev, ki si vsakoletne počitnice sploh niso jemali kot nekaj samoumevnega. In, ki so čez poletje trdo delali zato, da so si lahko plačali drago šolnino na faksu. Ker so njihovi starši odplačevali 30. letne kredite za hiše in so bili povrhu vsega še hvaležni državljani. Čez kaj sem se torej lahko pritoževala nad matično domovino iz katere smo odšli med Miloševičevimi norijami, ko se je začel nacionalizem? Takrat sem- jaz osebno- izgubila svojo domovino. Zame pač ni bila posrana Juga.
hildegarda:
/ Mislim, da je humana družba zelo dvorezna reč in daje potuho lenobi oziroma jo pomaga gojiti/
Torej lahko sklepamo, da v “nehumanih” družbah, v kakšnem Peruju npr. lenobe kot take ne poznajo? Ker so se tam ljudje prisiljeni “premakniti” drugače umrejo od lakote? Kako čudno torej, da v Peruju kljub tej krasni motivaciji obstaja huda revščina, pa tudi lakote je kar precej in otroci cepajo od navadnih otroških bolezni kot muhe. Le kje so ga posračkali, ker tvoja teorija definitivno drži.
BTW mogoče se Simona ne bi ravno strinjala, da govoriš o nekih njenih depresijah-kot o primeru?
Vsem bojevnikom le medklic – v razpravi komunizem/socializem vs. kapitalizem dajmo malo več uporabljat besede, kot je ekstremni, divji, neobzirni, brezkompromisni … Besedila lahko kmalu postanejo bolje prebavljiva.
Party on.
hildegarda ti ga sviraš…ne piši in ne govori o lenobi…kakorkoli obrneš na Zavodu za zaposlovanje bo vedno 10% +++ ljudi…leni ali ne leni nema veze…
in še zadnjič-če ne bomo gledali nato da bomo vsi spodobno živeli-potem vzmemimo pištole pa se pobijmo…na koncu samo najjači ostaju…je bela cesta…
Vanja, če bi bil moj stari oče na “napačni strani” bi še mogoče teoretično razumela ta tvoj komentar,(čeprav menim, da je vsako pobijanje nedolžnih civilistov v “svobodnwm” sistemu bedno dejanje in nezaslišan kriminal) Njegov edini greh je bil, da je pač med vojno delal v tovarni, ki je bila last kapitalista – ali vsaj to so mu očitali vrli gospodje komunisti. Po kakšnem letu mučenja pa so ga le spustili, ampak na žalost prepozno. Toliko za repliko na tvoje domneve glede “napačne strani”. Takšni komentarji, kot jih podajaš ti, me vlečejo za jezik, ker ponujajo neke “razlage” in pojasnila, ki naj bi te svinjarije, kao opravičevale. Tako tudi bivši udbovci in komunisti. Ampak pri tem ne ločiš bistvenega : sploh ne gre za dogoke med vojno, ampak PO vojni, v tisti prekrasni, svobodni, vzorni ljudski državi, ki jo tako brezpogojno in vneto zagovarjaš, opevaš njene vrline in dobrote… POgoltnila si prav vso propagando in izkrivljeno resnico, ki so ti uspeli natveziti od osnovne šole naprej. Tako misleči kot ti (ki so nam vladali celo večnosti do pred kratkim) do danes še niso uspeli izustiti opravičila ali vsaj delno poravnati slovnsekemu narodu strašnih krivic za največje poboje civilnega prebivalstva v Evropi, po II. svetovni vojni! To se mi gabi. Vsak sistem, ki je zgrajen na zlaganih temeljih in ki ni sposoben objektivne retrospekstive in samokiritke, pa tudi javne obsodbe tistih, ki so takšna dejanja povzročili – zame nima nobene krediblnosti, ker že v osnovi sloni na zlaganih temeljih. V tem je problem in zato nikoli ne bom marala “tvoje Juge”. Vse ostalo, kar razlagaš v nadaljevanju ni več pomembno. Osnova smrdi. Sedaj pa ne mislim več izrabljati mesta na tem blogu za to temo, ker ni o tem debata.
Vse dobro tudi tebi, z željo, da boš kdaj spregledala.
Vicky, pobijali so ljudje – zato še ni bil sistem ‘slab’. Prav tako branite kapitalizem – ki je sam po sebi ‘super’, le tu in tam so kakšne gnile izjeme.
Imam prav?
Imam.
Hvala!
Če bi bil sistem dober, potem bi se obnesel in bi bil danes še vedno aktualen. Ne samo pri nas, ampak še drugje po Evropi? Imam prav?
Tako pa je bankrotiral in z njim vred vse komunistične floskule. Fikcija, ki se je lepo slišala v teoriji in sama po sebi sploh ni slaba, le v praksi je dobila cvek, ker v resnici ne deluje. Pa nikjer nisem napisala, da je kapitalizem – v taki obliki kot ga imamo sedaj – dobra alternativa. Ampak, kot že rečeno, vsak ekstrem v eno stran, pripelje do ekstrema v drugo stran. Zato stanje sedaj, takšno kot je, ni nič čudnega in je pravzaprav, logično.
Ha,ha, končno v komentarju št.231 zame najbolj racionalna utemeljitev. Bravo Simona! OBA sistema sta sama po sebi torej o.k., torej je prav vseeno v katerem preživljamo.
Bi lahko rekel, da so potem vse konfrontacije pod tem prispevekom glede ideologij brezpredmetne? Če je temu tako, potem je treba problematiko tega posta obravnavati seveda na drugih osnovah (gnilih izjemah).
…tako kot je nekdo tule že zapisal se bliža dan ko bomo spet štartali iz votlin…bogdaj da bo takrat več pravice za vse…
@hildegarda:
Štiha bom spustila. Nima veze.
Ja, tisti najin duel je bil zelo zanimiv. In na prvi pogled res lahko izgleda kot paradoks, se strinjam, ampak ni. Ker mislim, da se razlika v najinih pogledih skriva nekje drugje. Bolj pod gladino.
Ne pravim, da brezposelni leni nikakor ne morejo bit. Trdim le, da lenoba kot samostojen faktor ne obstaja. Je stvar depresije, padca dostojanstva, nakopičenega gneva in obupa blabla … V nekaterih primerih (Romi) tudi kulturno pogojeno. Iz roda v rod … blabla … Bistvo vsega pa se skriva v tem, da mi problematika brezposelnih in njihova hipotetična lenoba ne predstavlja nikakšrnega omembe vrednega prioritetnega problema. Ker se mi zdi posledica hujših problemov. Ki se skriva v kapitalističnem praznoumju in slabem kadriranju!!! Posledično … zavesti naroda.
Ni res, da ne bi bila tako napičena na zgornjo izjavo tedna, če bi jo izrekel siromak ali psihični bolnik, ki bi se ravno vzdignil iz mizerije. Nasprotno. V komentarjih tukaj sem celo pojasnjevala, da so ti velikokrat še hujši hujskači od tistih, ki jim je bilo z rožicami postlano. Zadevo sem primerjala s pojavom ortodoksno zatirane muslimanke, ki prva kamenja mlado upornico na trgu in z maestrom nestrpnih debilnih izjav Donaldom Trumpom, nekdanjim siromakom. Primer muslimanke je primer človeka, ki si hoče ohranit dostojanstvo, čeprav ima zjeban lajf, Trump primer je primer osebe, ki sovraši vse, kar je povezano z njegovo gnilo preteklostjo, ki se je nerad spominja. Potem sem prispevala še zgodbo svojega dedka (komentar 114), ki priča o še eni drugi plati medalje razsajanja z nesolidarnostjo.
No, vse skupaj pa ima vir v dostojanstvu. Vedno.
In zdaj sva pri tistih psihotikih in tistem blogu o depresiji. Življenje zame ni samo delo. Pač delo, vsako za vsakogar enako, da pač zaslužiš. Veš, da se mi je javila zgrožena vodja neke skupine za depresivne, ki me je hotela prepričat o tej strašni bolezni. Menim, da ni nobene bolezni, kot ni nobenih endorfinov, če se ne napokaš čokolade, ne zaljubiš, ne fukneš s stolpnice ali ne pokonzumiraš doze heroina. Doza psihotičnih je vedno nezadovoljstvo s sabo, s svojo usodo, ki je ne znaš spremenit. Vse te frdamane terapije pa temeljije na popravilu stroja, da bo šel lahko spet v službo. Kakršno koli že. Potem gre za prepričevanje, da je to samo bolezen, za katero rabiš tabletno terapijo. Od začetka, ko klecneš prehudo, že mogoče, ampak farmacevtski lobij ima močnejše apetite. Ti prekleti kvazi ozdravljeni depresivci, ki potem formirajo neke skupine kao pomagači, pa sploh niso rešili svojega osebnostnega problema, ampak formirajo sebi ljubo mazohistično družbo, v kateri se futrajo kot vampirji, ker imajo potem občutek, da gre njim bolje. Potem dobimo na tržišče knjigo, ki jo spiše depresivka in vsi cvilijo, kako pomembno delo je to za vse, ki imajo podobne težave. Avtorica je poklapana, ima še vedno več kot sto kil, izgleda nemogoče, vibracija je samomorilna, dohtarji pa bi radi depresivce in nas kretene prepričali, da gre za zgodbo o uspehu. To je podobno kot vržejo med najbolj delikventno fužinarsko obljudeno srednjo šolo same učiteljice, ki spominjajo na stare mamke iz Cankarjevih pripovedk in zganjajo neke pridigarske pristope, kakršni samo spodbujajo nasilno gnevno naravo malih kriminalcev. Še jaz bi jo na gobec, tako je dolgocajtna in tako prekleto slab zgled.
Kaj hočem povedat? Kar si omenila o brezposelnih in štepanju otrok itd. vse podpišem. Ampak ravno jaz sem bila vedno tisti cinik, ki je pisal o svinjarijah politikantskih, ki bluzijo o svetosti rojstev, ki hujskajo, naj slovenski narod poskrbi za dvig rodnosti, ker je to največja vrednota. Hej! Ljudje, ki niso imeli priložnosti za bolj obsežno pamet pridobit, verjamejo in se prepuščajo. Poleg vsega pa še vsak človek želi imet več od življenja, kot da samo dela za mizerno plačo. Zato si omišlja po svoji (ne)pameti druge višje smisle. V starševstvu na veliko na primer. Mene pa zanima, koliko razni pomagači, dohtarji, učitelji, mediji itd. pripomoreji k večji pravi konstruktivni ozaveščenosti? Pod nivojem.
Zato je zame ta zadeva v zvezi z brezposelnimi lenuhi in psihotiki enakega tipa problem. Ampak brezposelnim prihoze nihče ne prizna!!! Zato jih branim. Psihotične, ki priznajo psihozo, se pa tlači v psihozo še bolj, ker se jim (enako kot brezposelnim) odreka pravica do živeti lepo. Obravnava se jih kot motorje, ki so bolni, ker ne morejo delat. Če delajo, so pa zdravi. Če so zmožni še fukat s prvim, ki pride mimo in naklepat froce, pa že vriskamo, kako uspešna terapija je za njimi, pa čeprav so vsi zatabletani in zgolj brez prostega časa, da bi se spomnili, kako depresivni so. Pesniku je lažje. Iz svoje depresije ustvari žlahtno, dostojanstveno norost, ki ga dela velikega v tem, kar proizvaja … hehe …
Moja zgodba z depresijo seveda ni omembe vredna. Zapisala sem, da sem šla takrat v četrtem letniku prvič in zadnjič k psihiatru (razhod s tipom, fukmetanje na 100 voltov in še zadžointana sem bila do pete in še marsikaj), ki mi je po pol ure klepeta fliknil tablete na mizo. Z besedami: Da boš lahko hodila v šolo in boš skoncentrirana!!!!! Fuknila sem jih v smeti in si privoščila en mesec dopusta! S ponarejenim zdravniškim opravičilom. Ker sem imela nišo, sem jih nekaj potalala še kolegom, kadar so potrebovali. Haha! Draga hildegarda … večkrat sem zgoljufala sistem, če sem le lahko. Ker bi me sicer lahko požrl. Zato sem imela tudi nekaj sreče. Česar se zavedam, da je nima vsak. Namreč sama veš, da se je takrat na moj blog oglasil še nekdo, z zgodbo, pri kateri te sreče in drznosti ni imel. Mlad fant, ki je verjel, da mu hočejo pomagat. Po letih totalno navlečen na tablete in vedno slabšega psihičnega stanja. Fuj! To bi se zgodilo lahko meni, če bi verjela, da mi lahko pomaga kdo drug, namesto sama sebi. Ja, hildegarda. Jaz sem se pobrala!! Ampak mi sistem ni pomagal pri tem. Treba ga je zgoljufat včasih, da te ne požre. Jaz sem takrat na tistem dopustu v osamitvi ogromno brala, se sprehajala, namakala rit v posoljeno banjo, opustila kajenje trave itd. Vse sorte. Sem vložila vase, ampak tudi za to sem imela neko podlago. S knjigami sem v družini gor rasla. Nekateri pa ne. Kvečjem nasprotno. A jim šola kaj pomaga pri duhovni rasti???? Pomaga kakšen socialni delavec, psiholog in ti bedni kadri, ki tam vlečejo plačo, da so za okras?! Jaz sem svoj tik na depresijo premagala zelo enostavno, a ne s pomočjo sistema, ampak s pomočjo izmikanja sistemu in vseh kvazi pomagačev znotraj njega.
Brezposelni naj bo raje brezposelni, dokler ne najde smisla za svoje življenje. Tisto, kar ga polni. Ne sprejet, če se le da, karšnega koli dela za kakršno koli plačilo, ker te bodo požrli. Psihotični pa naj se zavedajo, da niso samo bolani. Ampak da morajo najti zadovoljstvo in talente v življenju. Prva lekcija pa je poskrbeti zase. Shujšat, nekaj dat nase … kaj jaz vem kaj. Vsak malo drugače. Človek se mora sebi zdet lep, vreden ljubljenosti in imeti mora neko svojo strast. Lahko je to kar delo, sicer mora imet hobi. Če ne gre drugače, naj postane kriminalec, naj naredi vse, kar je mogoče, da se osreči, ker ima pravico do tega. Naj ne jebe v glavo sonesrečne, da bi se bolje počutil in naj ne podpira kadrovskih diletantov, sistemskih podkupljencev, ki skrivajo svojo nesposobnost za mesečno rento.
Ljudje smo različni in imamo različne potrebe in sposobnosti. Za tisto, najboljše, kar jaz lahko dam od sebe, glede na to, iz kakšnega materiala sem, potrebujem drugačne pogoje za življenje od koga drugega. Ne obstajajo za vse enaka pravila igre. Za to je treba imet malo empatije, da bi razumeli. In jaz sem si kar nekaj pravic nakradla, da sem lahko, kar sem, in ne obratno. Kar precej moram slalomirat, da se ohranjam. Včasih moram tudi lenarit, da se mi nekaj odpre ali da se mi ne obrabi kakšen živec, potem moram na polno spet bezljat. Moram. Nekateri ne morejo, jih ravno to ubija. In ti meni pameti solit ne smejo, ampak naj se me izogibajo, kot se jaz njih. Simpl.
A se zdaj malo bolje razumeva, kje sva si različni v pogledih?
simona za tale komentar te pa ob prvi priliki počastim vsaj z eno kremšnito 😉
@Zrno:
Ja, seveda, vsak sistem je lahko dober, če ga furajo ljudje z demokratičnimi negrabežljivimi nameni in predvsem modri ljudje. S tega vidika se strinjam s Si.Rom, da problem ni v sistemu, kar sem itak kar naprej ponavljala v omentarju, da ni črno belo. Ne strinjam pa se, da so tu in tam kakšne gnile izjeme. Gnila je večina. In kapitalizem je najslabši sistem, ki je pokvaril vsak dobro zastavljen režim v svoji filozofiji. Od nekdaj je vse pokvaril kapitalizem oziroma ljudje, ki so kapitalistično komponento zlorabili za meč nad momentalno šibkejšimi.
@webmaher;
O, hvala. Super! Vsaj nekaj sem zaslušila na blogu … hehehe … A je lahko Saharca?
Hja, v komentarju št.231 pišeš, da je kapitalizem sam po sebi “super”, le tu in tam so kakšne gnile izjeme;
v komentarju št. 237 pa se ne strinjaš, da so tu in tam kakšne gnile izjeme in da je gnila večina. ? nedoslednost ali lapsus ali jaz ne razumem?
Zelo dobro in nazorno, kot da bi bil ilustriran – komentar o depresiji, vendar sem bil malce šokiran ob tvojih besedah, skoraj zgrožen: Človek mora imeti neko svojo strast..Če ne gre drugače, naj postane KRIMINALEC, naj naredi vse kar je mogoče, da se osreči, ker ima pravico do tega.
Torej po tebi cilj posameznika (v tem primeru osebna osrečitev oz. izhod iz tunela depresije) opravičuje vsa sredstva. Torej lahko za svojo “osrečitev” drugega onesrečiš, s kriminalom takšne ali drugačne sorte? Tu bi se še Nitzche zamislil. Simona, no,… saj še upam upoštevaš tisto, morda je za neke to res samo še floskula, do kod sega meja osebne svobode ravnanja…
Čitam te šele krajše obdobje, po moje si zelo pronicljiv in izvrsten analitik, iz teba bruha kot iz vulkana lava besed, si res neumorna v polemikah in imaš super podlago funkcionalne pismenosti. Si blogerka, ki res nekaj “daješ” v svojih prispevkih.
@Zrno:
Akhm … prišlo je očitno do nesporazuma na tvoji strani. Komentar 231 ni moj, ampak od Si.Rja. To je nek drug bloger, čeprav ima enake inicialke kot bi ju lahko imela moje ime in priimek.
Ta kriminalec se pravzaprav ne veže toliko na strast kot na nujo. Seveda v komentarju, ki je že itak dolg kot ponedeljek po praznikih, nisem dodatno pojasnila … kriminalec ne v smislu “jebaj vse po spisku”, ampak bolj kot možen začasen izhod, če si potisnjen ob steno. Mišljeno je bilo na delo na črno, o čemer je bilo tudi govora v predhodnih komentarjih v stilu obtoževanja. Meni se zdi logična posledica izkoriščevalskega odnosa do ljudi. Znotraj gonje za položaj je pa itak še mnogo več onesrečevanja in krivičnega ravnanja z drugimi, politikantstva, zlorabe vez itd. Pravzaprav je pri raznih kriminalnih združenjih manj teptanja sotrpinov, kot jih prenese prenekateri državni aparat, samo da še manj zaslužiš … hehehe … Tako je to v kapitalizmu. Slabi zgledi, bedne posledice.
Sicer pa hvala za pozitivne besede o mojem blogerskem vložku. Imam očitno tudi lucidne bralce in komentatorje.
Lahko noč.
PANIKA! komunajzarji so dobili v svoje kremplje tudi danskega ministra za gospodarstvo. Človek ima že čisto oprane možgane in ne vidi koristi turbokapitalizma. Nekaj je gnilega v tej deželi, je vedel že šejk Pir — po moje bojo propadli:
http://dnevnik.si/poslovni_dnevnik//295289/
Ste pa zapel za tega njenga kriminalca.
Kriminalec je po Mertonu “inovator”.
“Vsem bojevnikom le medklic – v razpravi komunizem/socializem vs. kapitalizem dajmo malo več uporabljat besede, kot je ekstremni, divji, neobzirni, brezkompromisni … Besedila lahko kmalu postanejo bolje prebavljiva.”
Ho, ho, ho… 🙂 Pa smo dočakali še navodila centralnega komiteja za ustrezen framing diskurza.
Uboga opaja, dovolj je že, da nekdo dvakrat uporabi besedo “socialno”, pa je že “tvoj”; pa čeprav ti potem razloži, da so zaprli tovarne, delali prekvalifikacije in zgradili fleksibilen trg delovne sile. Samo, da se ne izrazi napačno o besedah, ki se začnejo s social-*
opaja sem prebrala-se mi zdi krasno!Se spomnim kako smo ob “osamosvojitvi” govorili, da bo bomo druga Švica. Pajade! Prej kakšna banana republika. Na žalost!
Vickyha, hvala za dobre želje. Glede tega pa kdo naj bi spregledal in kdo ne, se mi zdi podcenjujoče s tvoje strani. Ne vem na kakšni osnovi, svoje mnenje sem si zgradila skozi izkušnje, med dolgimi potovanji po svetu in študijem mednarodne politike na eni najboljših univerz v Kanadi. Tudi jaz ti želim vse dobro. Normalno!
ja Tomaž vidiš pač tisto kar želiš videti, vendar se je država zavzela za prekvalifikacije. In nadomestila za brezposlene so zelo visoka. Hmmm ali nisi govoril, da je to naravnost zločinsko, da ubija kreativnost in podpira lenobo? Tomaž, ja navodila so prišla s centralnega komiteja. Komunisti tudi načrtujejo kako bodo pojedli tvoje še nerojene otroke. Pazi se, seveda ti tudi prisluškujejo in te zasledujejo. Si morda kdaj pomislil, da potrebuješ pomoč?
Vanja, motiš se, tvoj komentar je ponižujoč, če kateri. Nikoli nisem rekla, da nisi pamenta ali izobražena, imaš samo oprane možgane, pa ne iz Kanade. Ironično, da sem tudi sama preživela mnoga leta prav v taisti državi kot ti, pa še kje drugje, tudi jaz imam fakultetno izobrazbo. Pa kaj potem?…. A to pomeni, da so vsi, ki so bili na UT levi na kvadrat? Daj no, lepo te prosim…. Sicer pa, ne razumem, zakaj razmišljaš o selitvi v še eno kapitalistično državo, če tako razmišljaš. Če bi resno mislila – in ne samo teoretitizala, potem bi si želela na Kubo ali v kak drug komunisitčni raj, npr. v Severno Korejo. Put your money where your mouth is. Potem ti bom PA RES verjela. 😉
Ko so slovenske sindikaliste poslali na Dansko so se vrnili šokirani in hiteli pojasnjevati, da “vsega z Danske pa res ne gre kopirati”. Npr. tega, da se lahko delavce odpusti v 14 dneh. Ali pa njihovih rešitev z zavoda, nad katerimi so še včeraj naši “kritićni intelektualci” vihali nos, češ da so “neoliberalne”. 🙂 Me veseli, da so nekateri že šli čez to (pa čeprav samo zato, ker v tem za svojo korist vidijo visoke socialne rente). To je bil vedno skrajni domet takoimenovanih “solidarnih” v Sloveniji. Nobeno naključje ni, da se v naši državi najbolj “solidarne” počutijo tisti, ki iz tega pridobivajo rente in tisti, ki so radodarni s tujim denarjem, nikakor pa ne tisti, ki vse to plačujejo. V zdravi družbi se ljudje sprašujejo, kako lahko sami več zaslužijo, da bi prispevali. V nezdravi pa kričijo na druge, naj več prispevajo.
Kar se tiče navodil “centralnega komiteja” ta seveda še kako prihajajo iz piarovskih oddelkov sindikatov; je pa res, da se večina njihovih aktivistov ne zaveda tega, da jih s takšnim diskurzom instrumentalizirajo. Sovjeti so imeli za takšne širitelje propagande posebno ime – useful idiots.
Dva izmed močnejših propagandnih konstruktov sta “turbo- kapitalizem” in “neoliberalna J. Amerika”.
V obeh primerih je namen pripisati kapitalizmu posledice korporativizma, ki je v resnici različica socializma. Socialisti in gradualist ne želijo biti krivi za posledice 60 let socializma in gradualizma. Za to, da imamo zastarelo gospodarstvo, nizek standard in smo brez pokojnin so bojda krivi kar “neoliberalci”. Podobna zgodba je s Perujem. Spominjam se odličnega pisatelja od tam, Hernanda de Sota, ki je opisoval korporativizem v Peruju. Kako so ljudje čakali 2 leti na ustanovitev podjetja, ker se “podjetij ne sme ustanavljati kar tako neodgovorno in kaotično”. Kako so sredi Lime rasle črne tržnice, ker “vsak ne more trgovati, to mora biti pod demokratičnim nadzorom”. Kako so ljudje masovno gradili črna naselja, ker “se ne sme vsega pozidati, kaj pa kvaliteta življenja”. Skratka, kako so si običajni Perujci s pomočjo liberalizma in neformalnega prostega trga izboljševali življenje, ki so jim ga grenili korporativisti in centralni planerji. Knjiga Hernanda de Sota se imenuje The Other Path in je zelo poučno čtivo. Socialisti in neosocialisti so si namreč izmislili laž o nekakšni “neoliberalni” Južni Ameriki. Bojda, da so imeli tam kar liberalizem (da pa indeksi ekonomske svobode bojda tega niso nikoli zaznali, saj so jih vedno uvrščali precej blizu socialističnim gospodarstvom). In to laž so v Sloveniji kar obsežno propaigirali. V bivši Sobotni prilogi Dela, v Dnevnikovem Objektivu in sindikalisti.
Laž gre nekako takole. Začne se z resnico o reformah v Čilu (zaradi katerih je ta danes eno najuspešnejših J.Ameriških gospodarstev), nato pa se nadaljuje s tezo, da je bil “neoliberalizem” tudi povsod drugje. Kar je čista izmišljotina. Ampak neosocialisti jo potrebujejo zato, ker ne morejo več obtoževati Irske, Švice in celo ZDA. Takšne obtožbe so namreč postale preveč prozorne in bizarne; posebej iz držav, kjer ima večina upokojencev kupno moč pod uradno mejo revščine v ZDA (tam nekje nad 500 evri). Treba je poiskati nove “primere”, ki dokazujejo, da socializem ni poginil, ampak da je v resnici poginil kapitalizem. In če jih ni se jih pač izmisli.
Mimogrede, vse kaže, da je z levico konec tudi na Norveškem. Tako bodo naposled v vseh petih Skandinavskih državah na oblasti desničarji in/ali liberalci. Poslednji “Skandinavci”, ki verjamejo v mit, ki ga ni več, ker je v devetdesetih bankrotiral, pa bodo živeli nekje na hribovitem Balkanu.
Le zakaj so Skandinavci povsod vrgli z oblasti socialiste in social- demokrate? Mogoče pa so v nekakšnem “Naomi Klein šoku”? Morda jih mora slovenska levica poučiti, kaj je to socializem in kaj turbo-kapitalizem, da bodo razumeli, da so njihove težave posledica “neoliberalizma”?
Joj, pardon. Še enkrat zadnji stavek.
“Morda jih mora slovenska levica poučiti, kaj je to socializem in kaj (ekstremni, divji, neobzirni, brezkompromisni) turbo-kapitalizem, da bodo razumeli, da so njihove težave posledica (ekstremnega, divjega, neobzirnega, brezkompromisnega) “neoliberalizma”.
A je zdej dobr?
In najveji paradoks od vsega je, da vsi glavni in (tudi manj glavni) vodilni “levi”, ki tako vztrajno in brezkompromisno oponirajo vsemu desnemu in čivkajo o dobrinah plemenitega socializma in velekomunizma….. sami živijo pa načelih največjih kapitalistov. Kakšna
lojalnost in kredibilnost! Katarinca bo zdej-zdej zamenjala svojga poršejčka za kakšnga starga yugota…..
Stvari so v osnovi preproste. Ščepec empatije razpiha še tako gosto meglo v umu. A trdi kapitalizem (torej ekstremni, ne ‘uravnoteženi’) dela prav na tem, da močno polarizira svetove, vrednote, ter tako onemogoči empatijo zaradi prevelike emocionalne in tudi drugačne distance med posamezniki.
Deli in vladaj!
(PS: nisem proti blažji, bolj socaialno zavedni različici kapitalizma, da ne bo pomote. A ekstremne, brezkompromisne paradigme z neusmiljenim stremenjem za dobički ne morem sprejeti/podpreti, če se še tako trudi uvideti to ‘luč’).
Slepec sem, ki tavam v temi. 😉
Moj dober znanec, zelo, zelo (ne, fantastiščno!) dobro situiran….. je bil prej v socializmu in čez dolga leta direktor ene velike slov. firme,(…..) sedaj pa je član državnega zbora (sicer pa javno popolnoma in absolutno LEVO usmerjen, pri vseh LEVIH strašno dobro zapisan… mi je odgovoril, ob zmagi desnice na zadnjih volitvah, na moje vprašanje: Kaj boš pa sedaj?, takole : “Ne bodi no smešna, ” je rekel. “MOJI vedno zmagajo”. Aha, razumem. Biznis je biznis, denar pač ne smrdi. Tudi LEVIM ne.
Si.R. , s tvojim p.s-jem se pa tudi jaz strinjam. Lepo, da smo prišli do skupne točke, v 253. komentarju, bolje pozno kot nikoli. 🙂
Vichyka – pravzaprav o tem že ves čas debatiramo. V bistvu se dajemo okoli kompromisa, ki se imenuje “socialna skrb za šibkejše, deprivilegirane itd.” . Vmes smo pač uporabljali različne kalibre našega debatnega arzenala.
Nož za odiranje kože in skalpov je pri meni sicer zaenkrat še pospravljen …. 😉
Si.R, tvoja dodatna razlaga ni potrebna, saj sem bila tudi jaz pristona, če nisi opazil? 😉
Si.R. to tvoje stališče je največkrat le izgovor, da se izogne zdravo- razumskim reformam, ki se jih razglasi kar za nekakšen “ekstremni kapitalizem”.
Sploh ni takšne stvari, kot je ekstremni kapitalizem. Ne obstaja. Tisto v čemur ti vidiš ekstreme so primeri korporativizma – to je različice socializma. Korporativizem ne deluje, ker socializem ne deluje. Ker preprečuje konkurenco, koncentrira gospodarsko moč v rokah politikov in kaže vsa druga znamenja tipičnega socializma.
Dajva še par zabavnih primerov iz prakse:
enotna davčna stopnja v Islandiji…socialni kapitalizem, enotna davčna stopnja v Sloveniji…ekstremni kapitalizem
prek 70% otrok v zasebnih šolah na Nizozemskem…socialni kapitalizem, 1.7% otrok v zasebnih šolah v Sloveniji…klerokapitalizem
fleksibilni trg delovne sile na danskem…socialni kapitalizem, manj fleksibilni trg delovne sile v Sloveniji…turbokapitalizem
80% vsega premoženja v državi v rokah 20% populacije na Švedskem…socialni kapitalizem, 50% razlike v plači med inženirjem in delavcem v Sloveniji…brutalno razslojevanje
Tako deluje to “pravilno oblikovanje diskurza”, katerega cilj je, da se slučajno kdo ne obregne ob “tekovine revolucije” in leva elita slučajno ne postane kriva za posledice 60 let vladavin leve elite.
“V bistvu se dajemo okoli kompromisa, ki se imenuje “socialna skrb za šibkejše, deprivilegirane itd.””
Tudi približno ne. V resnici se dajemo okoli vrednostnega sistema in okoli dveh ključnih vprašanj:
1. ali je moralno, da se za socialno šibkešje skrivajo tudi tisti, ki to niso in napadajo in skušajo razčlovečiti najbolj ustvarjalne in inovativne dele družbe, sebe pa prikazati celo kot nekakšne humaniste,
2. kakšen bo bodoči položaj levih elit; ali bodo za to, kar so povzročile, ali pa bo za posledice njihove 60 letne vladavine kriv ekstremni, divji, neobzirni, brezkompromisni kapitalizem; oni pa bodo rešitelji “ubogih in potlačenih”
Gre za spopad med agresivno socialistično mentaliteto, ki bi si rada inovativne in ustvarjalne ljudi podredila in to počne z njihovim razčlovečenjem (le socialisti, da so bojda humani, človeški, itn.) in med normalnimi, ki se nam takšne pošastne ideologije, ki so stale že toliko človeških življenj upirajo.
Si.R, Tomaž te prekaša, dobro pozna svojo temo in je odličen analitik. Pazi kaj bo rekel naslednjič. Brez zamere.
sorry, škrat in površno pisanje.. Pazi kaj BOŠ rekel naslednjič. 🙂
Simona, hvala.
201, 202, 235 v obvezno branje marsikomu.
@Tomaž Štih:
Menim, da ti kakšne posebne argumentirane pravice o zatiranju in razčlovečenju najbolj ustvarjalnih, usposobljenih in inovativnih pravice lapat nimaš, ker ti je malo mar za to. Pod Košakovim blogom si tudi dokazal, koliko ti pomenijo take zadeve. Nič. Povsem podpovprečno furaš neko kapitalistično deničarsko tiranijo. Voduška označuješ za dobrega voditelja, ki ga levičarji hočejo spodkopat, ker je tako presežen. Vsakemu cepcu je jasno, da gre za profesionalno totalno neusposobljenega medijskega veljaka, nastavljenega v prvo fronto izključno z vladi ritolizniškega vidika. Ne obvlada osnove medijske retorike, vedenja, nima karizme, njegova vodenja so nadpristranska in tendenciozna, vsebinsko pusta in enosmerno populistična. In to ti je všeč. Svoje slo po objektivno ustvarjalnih in profesionalnih kadrih si še zasolil, ko si Rosvito Pesek označil, da je zgolj okras in zato ugaja celo nekaterim levičarjem. Bravo, Štih! Vsakemu cepcu je jasno, da gre pri Peskovi za profesionalno medijsko osebnost višjega kova, ki kljub jasni desni orientiranosti, ki je ne skriva, premore dovolj objektivno profesionalne distance. Je zelo sposobna ženska, ki je izdala že dve zajetni knjigi (pustimo oceno) in ki je kot urednica in tv voditeljica bila zelo uspešna tako pod vladavnino levih kot je lahko še zdaj!!! Za Voduška tega trdit ne moremo. Vida Petrovčič, tudi desno orientirana, pa je bila sankcionirana takoj, ko je neprijetno vprašanje zastavila Bajuku. Verjetno si ploskal od navdušenja.
Ne blejaj, kako ti veliko pomeni spodbujanje ustvarjalnih kadrov, kajti tvoj Vodušek krade delovno mesto in denar nekomu, ki bi bil z lahkoto bolj sposoben od njega, a tebe to ne moti. Jasno je, kaj se greš in kakšnega kova osebnost si. Zato lahko, kar se mene tiče, mirno odnehaš z leporečenjem, ki zavaja manj pozorne.
Pričakujem tudi, da nas boš razsvetlil o razlikah med državami, ki si jih zgoraj naštel. Mislim na razlike v bogastvu določenih narodov (z naravnimi viri na primer), s katerimi lahko kotirajo in pojasnil, kako in s čim bi Slovenija lahko nadoknadila manjko!
@vickyha:
Menim, da se prekleto motiš. Približno tako, kot se je motila soseda, ki je kupila desetkrat predrago prodan sesalec od akviziterja, ki je po njenem mnenju zelo dobro poznal svojo temo in jo odlično analiziral. Jah! Heh! Beh!
Tudi menim, da si krivična do Vanje. Svoje mnenje o neobstoju komunizma v Sloveniji je že pojasnila in nima nikakršne zveze s Kubo. Tudi lahko bi dopustila malo več manevrskega prostora za razlike v izkušnjah, ki niso vse enake v rezultatih kot tvoje, kar sem ti pojasnjevala. Tako se ne pride nikamor, če debatiraš samo na podlagi svojega velikega Jaza in svoje izkušnje. Tudi drugi jih imajo. Drugačne. Mogoče je vredno razmisleka, zakaj.
@rubenstein:
Me veseli, da ti je kaj dalo … in morda še komu, če bere.
vickyha-kot sem že dejala-mnenja o politični mednarodni in domači sceni si ustvarjam sama na podlagi že prej naštetega; torej možganov nimam opranih. In kako je lahko človek pameten in izobražen kot praviš- z opranimi možgani? Kaj so mi naredili lobotomijo? Mislim, da takšni stavki oziroma sodbe povedo več o tebi kot si pa morda misliš.
Se opravičujem, ker se vmešavam, ampak dejstvo je, da nekateri pišete žaljive komentarje. (vickyha, Štih…) Sprašujem se, kako lahko takole pavšalno ocenjujete, da ima človek oprane možgane?
Simona, zelo fajn blog imaš.
Jah Štih korporativizem mirne duše pripiše socialzmu in tako je po njegovem tudi J. Amerika socialistična-čeprav sindikaliste na veliko ubijajo. In Čile-gospodarski čudež že dolgo ne velja več-bum je bil kratkotrajen, povprečni življenski standard pa se ni dvignil. Tudi mi imamo ne vem kakšno gospodarso rast, ki pa jo občutimo tako, da so se nam za 30% zvišali stroški-plača ostaja ista-jaka muda res. Štih trosi takšne neumnosti, da se na njogove stavke polne visko donečih tujk pač lepijo tisti, ki na takšne stvar trzajo. Mene malomeščanske vrednote ovite v kičast papir ne prepričajo, sem pa izrazito hedonistično naravnana. Vendar sem dovolj senzibilna, da me pri mojem požiranju klobase, zmotijo lačne otroške oči in ne morem kar mirno zamahniti z roko, češ verjetno si je to stanje zaslužil oziroma so teh lačnih otroških oči krivi razni -izmi in ostali debilizmi “framirani v diskurz” Jehovove priče. Ki ne posluša niti za kanec, temveč goni svoje. In se zraven še ljubko poimenuje z useful idiotom. Ja, Danci lahko odpuščajo v 14 dneh. Pri tem pa mirno zamolči in spregleda dejstvo, da so njihovi nadomestki za brezposlene zelo visoki. Z našimi ne moreš niti preživeti, kaj šele da bi bili visoki. Poleg tega se pri nas tudi odpušča, lahko celo v enem dnevu-če ne delaš redno. Mirno si spregledal tudi dejstvo, da na Danskem ni velikih premoženjskih razlik, kar je, za naše malomeščančke in prave kapitaliste, v nebo vpijoče prekletstvo. Glavo stavim, Štih, da bi te povprečen Skandinavec pri tvojem nakladanju samo debelo gledal.
Vanja, brezveze da sploh še o tem debatiraš. Prepričan je v svoj prav. Pa naj bo. Grem stavit, da bo napisal dolg sestavek o tem kako se ti motiš in to se bo vleklo v nedogled. Jaz osebno pa se povsem strinjam s tvojim
stališčem.
Simona : Bom vzela na znanje kritiko in žal mi je, če sem koga užalila. Bi pa pričaovala od tebe malo več objektivnosti v bodoče, saj je ponekod Vanjin ton žaljiv tudi do mene. Ampak, ker se z njeno terorijo strinjaš, pa je to potem OK? Kubo sem omenila zato, ker jaz pač res živim po svojih načelih. Ker mi ni bil všeč komunizem v Jugoslaviji, sem se preselila drugam. Zakaj potem ne bi takšne načelnosti v obratnem smislu pričakovala tudi od drugih?
Vanja : ravno obratno, oprosti. Ali res misliš, da samo butastim perejo možgane? Ali so bili potem vsi Srbi, ki so masovno nasedli Miloševiću, in vsi Nemci, ki so nasedli Hitlerju, butasti in neizobraženi? In vsi, ki se še vedno strinjajo z Bushevo politiko, so to vsi samo butasti? In vsi, ki so nasedli ideolgiji komunizma, tudi niso bili butasti, a ne? Ampak uspešno indoktrinirani. Ali so imeli od tega koristi. Kaj tu ni jasno?
vickyha; OK kdo me je potem po tvoje indoktriniral? In kako to, da jim je nbpr. pri meni uspleo pri tebi pa ne? Očitno gre pri tebi za neko superiornost, ker jim nisi podlegla? Meni-indoktriniranki-pa tudi pot v Svet ni veliko pmagala.
Samo nekaj ti prišepnem. Da sem bila za časa Juge do sistema že kot otrok veliko bolj kritična, ker smo bili pač kritikanska in negativna sredina-z odselitivjo v Kanado in življenjem v J. Ameriki-pa so se neke moje vrednote postavile na glavo. Sicer pa o tem veliko piše tudi žižek, prečitaj ga, morda tudi njega diagnoziraš kot ideologa z opranimi možgani. Pa ne da se primerjam z njim!
Morda je potrebno upoštevati ne le razprave in modrovanja na akademski ravni, čeprav pripeljajo seveda tudi do relevantnih zakjučkov za potrebe ene ali druge opcije, temveč tudi “umetnost prevoda”
v jezik plebsa, da ga željeno usmeriš, prepričaš ali če hočete tudi zmanipuliraš, he, he. Tu bo glede na okoliščine in stanje duha v naši deželi, ki je pravzaprav šele v pubertetnih letih še treba marsikaj postoriti.
Ja Simona, mea culpa, res so me zavedle inicialke in moja površnost pri spremljanju več blogerjev hkrati.
Vanja, ne vem kdo je vplival na razvoj tvojega prepričanja, ker ne poznam tvojega ozadja. V večini primerov na otroke vplivajo najprej starši s svojimi nagnjenji – či jih sploh izražajo, okolje,šola, mediji, ki nas nenehno bomardirajo s svojo propagando. V primeru prejšnjega enostrankarskega sistema je bila vsesplošna indokrinacija logična posledica, glede na časovni razpon 70 let in dejstvo, da smo cel ta čas uživali (pod prisilo) popolno enoumje, eno zgodovino, en stil medijske propagande, politično usmerjeno izobraževanje, celo gospodarstvo smo (ne) uspešno “pokomunizirali”…
Prvih 20-25 let po vojni se je vsaka javna kritika sistema lahko obrestovala z izginotjem ali nenadno smrtjo, v manjših primerih z izgubo položaja. .(Udba je bila zelo aktivna) To pa so idealni pogoji za dolgoročno indoktrinacijo. V 70 letih enoumja je logično, da je sistem postal del splošne slovenske psihe, takorekoč. Večina ljudi pač ponavadi izbere lažjo pot. Razen tega je veliko ljudi preprosto resnično verjelo v ta sistem, vsaj na začetku. Ni bilo svobode govora.
Kako bi potem ljudje lahki mislili svobodno? To bi bila vendar čista utopija.
To lahko apliciraš na vse bivše države vzhodnega bloka, kjer narod še vedno nostalgično vzdihuje za prejšnjimi časi. V primeru Slovenije se ton politične propaganda ni nič kaj bistveno spremenil (in tudi če bi se v zadnjih 3 za 500%, ni moč izbrisati 70 let indoktrinacije v obratno smer). Še vedno politično temeraturo regulirajo ljudje, ki so bili glavni akterji maherji v prejšnjem sistemu, ker so si pač imeli čas ustvarit dobro zaledje. Ne glede na trenutno oblast desnice.
In tako reloč mi niti v sanjah ne pade na pamet, da bi koga od teh imela za manj pamentnega ali inferiornega….. Nekateri prav briljirajo s svojim slogom in znanjem. Jaz sem bila vzgojena z zelo odklonilno stališčem do komunizma, ki je moji družini prinesel veliko, veliko gorja…. in sem pač bila v osnovi neuspešen kandidat za kakršnokoli levo opcijo.
Vsa zgodovina človeštva se je začela iz primitivne napake in evolucionarne napake primarno od takrat, ko so se začele poljedelske naseldbine, lov in nabiranje pa sta izginila. Od suženjstva do neo-kapitalizma, od utopičnega socializma do Nazi ideologije, vse to izhaja direktno iz te zgodovinsko-evolucionarne napravilnosti homo sapiensa, kar je izstrelilo nepretrgane nasilne navzkrižnosti današnjega časa. Zgodovina je dolga vojna. Vojna za bogastvo, moč in kontrolo. Krvava in sramotna zgodovina, kjer ljudje v milijonih ubijajo drug drugega in kjer je večina vedno bila na tragični in pogubni strani. Poglejte človeštvo danes; nič boljše ni kot je bilo pred stotimi leti. Ljudje trpijo isto in še več. Kapitalizem ubija vsakega od nas, nekatere hitro nekatere počasi. Ubija naše okolje. Ubija nas tudi navznoter. Celo življenje v prizadevanju za denar nam prinese to situacijo, glede na to, da ŽIVLJENJE NI NA PRODAJO RAZEN, ČE SI SUŽENJ.
Ko je vsak človek za sebe v boju za preživetje, potem smo vedno vsi proti vsem in vsi proti drug drugemu. Z drugimi besedami, slepa agresija ter institucionalizirano in kriminalno nasilje za denar in kontrolo. Namesto, da bi živeli srečno in naravno, so ljudje v depresiji in pogosto nesrečni. Ne morejo uživati prave svobode in kreativnosti, ker so bili prikrajšani narave in naravne okolice, živeti v državi pa zaenkrat ne naredi narave.
Podganske tekme, kjer pse žre psa za vekomaj bo konec. Takoj nujno potrebujemo anarhijo, da ustavimo vse te požrešne Pošasti. Velikega črva, ki prebavlja vse na svoji poti. Človeštvo lahko živi drugače. Dobro nahranjeno, zdravo in zelo kreativno. Pa vendar vidimo absolutno večino človeštva, ki živi v pomanjkanju, trpljenju in lakoti ter v bolezni.
Kapitalizem mora biti pospešen do njegovega naravnega izteka, do njegovega dokončnega konca, do njegove stvarne izsušitve.
Dovolj je s tem brutalnim sistemom, ki samo resno škodi naravi in človeštvu. Znebimo se ga in osvobodimo tisto, kar ostane od naših življenj in narave. Krut in destruktiven kapitalistični sistem, ki neprestano žre svoje subjekte in jih analno izloča kot bio-človeški produkt, kot odvečno šaro, nepotrebno za moderno tehno-produkcijo.
Prosperiteta je tatvina.
V kapitalizmu si zapornik in suženj, če se slučajno zgodi, da si reven. Si suženj in zapornik objektivnega stanja, t.j. fiskalnega stanja. Biti svoboden je za revnega človeka nemogoče brez anarho-komunistične revolucije.
Večina ljudi je zelo revnih, čeprav se zelo trudijo, da tega ne pokažejo. Večino je sram njihove usode, čeprav se trudijo na vse moči, da navzen prikažejo drugače.
Delo, plača, denar, hrana, itd…, vse to so funkcije, ki so izven dosega delavcu in brezposelnemu. Oni so direktno žrtve tega objektivnega kapitalističnega stanja. Ne izbereš si, če je delo ali ne in nihče ne more meni ali vam garantirat ali zagotovit, da bomo imeli za položnice ali plače ali davke. Če lastniki kapitala zgradijo novo tovarno, potem mogoče dobiš službo, če pa ne, potem pa ne. Torej se preseliš bližje lastnikom kapitala in njihovim profitinim podjetjem, kapitalističnim metropolam.
Mi smo mazilo za kapitalistične gospodarje, torej uprimo se in se osvobodimo – za anarhijo, pravico in svobodo.
Delo je vsiljeno nasilje in psiho-fizični nasilni pregrešek in biti brez dela je tudi prisilna sila, ki je vsiljena na “nesrečnega” človeka. Sistem privatno poseduje par individualcev, ki si ga delijo z institucijo moči države. Kapitalizem ni naravni fenomen ali rezultat človeške narave, ni naravne selekcija niti zgodovinska nuja, ampak je objektivno stanje modernega suženjstva. Od suženjstva skozi fevdalizem do modernega kapitalizma se ni nič spremenilo. Vse je isti razred, ki poseduje in upravlja s sužnji.
Kapitalizem bo uničil vas in mene, torej skupaj mi njega uničimo.
Delo je tatvina.
Globalni izgredi
Ne gre se za napadanja samih kapitalistov, ampak njihovega sistema. Uničiti moramo sistem in ne osebe. Po revoluciji se bodo morali kapitalisti na novo učiti in živeti na drugačen način, brez izkoriščanja, zatiranja ali dikriminacije. Torej, veliko bolje in svobodneje.
Sistem je tisti, ki nas ubija. Sistem je tisti, ki nas prisili v plačevanje vode in prenočišča, zemlje in juhe. Če v tem sistemu nimaš denarja, potem umreš ali pa postaneš mentalno bolan in si hospitaliziran, ali pa postaneš kriminalec in si aretiran.
Vedno plačuješ za vsak gib, ki ga narediš. In če nisi rojen bogatim staršem, potem si zelo verjetno usojen na bedo in stisko. Na svetu je dovolj za vse, pa vendar je toliko lakote. Sredi globalnega pomanjkanja imamo obilje. Pred obrazom univerzalne revščine stoji tak presežek, kot ga še ni bilo nikoli prej.
Oblika kapitalističnega sistema je neprimerna za podaljšano človeško eksistenco. Neprimerna je za človeško življenje, ampak je zelo uspešna za vladarje, avtokrate, vse hierarhe in vse avtoritete. Zaradi tega naša človeška zgodovina izgleda tako bedna, polna genocida in trpljenja. Vsako stoletje je bolj krvavo od prejšnjega.
Čas je, da si izberemo drugo pot skupnega življenja. Najboljšo pot. Pot anarhične svobode, zgodovinskega razvoja in višje zavesti. Čas za anarho-socialno revolucijo.
Nič Več Kapitalizma
Kapitalizem ne more več dolgo trajati, ker je proti človeški naravi in proti njenim objektivnim procesom. Kapitalizem, kot fevdalizem in suženjstvo pred njim, je uspel obstati skozi silo in nasilje, skozi siljenje in masovno izkoriščanje človeštva in narave in skozi, očitno, dolge in krvave vojne, kjer je žrtvoval svojo populacijo.
Kapitalizem se prebližuje zadnji stopnji, svojemu zgodovinskemu pokopu, kjer bo človeštvo prvič v zgodovini svobodno od dolgih in pokvarjenih rok bogatašev in njihovih zastopniških vladarjev. Končno bo človeštvo vdihnilo zrak svobode in pristne samostojnosti.
Kapitalizem je obsojen na propad, ker je anti-življenjski in anti-naravni ter ani-človeški. Ranil je na milijarde ljudi v svoje dolgem času. Čas je, da se ga ustavi s čim manj sile. Kapitalizem vsakodnevno uniči ogromno življenj in povzroča skoraj neskončno nepotrebne bolečine in trpljenja. Čas je, da se naredi konec temu pohabljenju.
Kapitalizem, kot njegov bratranec socializem, sta osnovana na centralizirani kontroli in diktatorstvu policije pod lažnjivim imenom demokracija in znanosti. Kapitalizem, kot religija, je anti-človeški in trajno povzroča masovno ignoranco in trpljenja ter veliko mentalnih in fizičnih bolečin milijardam ljudi.
In zato mora kapitalizem iti in ne more trajati več dolgo – je na poti v pozabo, v svoj konec, v svojo zadnjo stopnjo izkoriščanja in tako kot za Nacizmom tudi za njim ne bo nihče pretočil kaplje solze, razen par nesrečnih tiranov in njihovih lakajev.
Anarhija je edina naravna in logična opcija, ker je iznad dialektike in nasprotovanj. Je brez umazanih karakteristik nekaterih ljudi, ki zlorabljajo človeštvo in naravo in skozi visoko organizirano nasilje ohranjajo svoj položaj. Ampak konec je zelo blizu. Anarhija je človeku prijazna in geo-prijazna. Je osebna in kozmična. Ustvarjena je bila za človeštvo od človeštva za svobodno in srečno prihodnost za vse večne čase.
Nič več denarja in nepotrebnega dela. Nič več pokorščine in strahu. Dovolj je bilo bede in trpljenja otrok na vseh petih kontinentih. Nič več ne bo treba obstajati za profit drugega. Čas je za novo življenje na tem zmučenem planetu. Zasužnjeni prebivalci, čas je za drugačno zgodovino. Za anti-politični ekonomski meta-sistem, ki je osnovan na pravičnosti in praznovanju življenja.
Da se popravi ta odurna materialna nepravilnost z imenom kapitalizem, je potrebn nov revolucionarni razvoj, ki bo končal tisočletja suženjstva in stiske.
Srečni smo lahko, da živimo v eri, kjer bomo priča padcu kapitalizma in koncu države.
Čas je dozorel za velik korak, za dosežek najvišje zavesti, ki bo končala izkoriščanje narave ter moških in žensk. Osnovati moramo univerzalno srečo za vse in totalno materialno enakost za vsakega. To bo velik anti-kapitalističen pro-anarhičen preskok v zelo kreativno prihodnost, ki bo rešila naravo in človeštvo od te kapitalistične drhali in od njihove zgodovinske zarote.
Anarhija je popolno ravnovesje med življenjem in naravo.
Anarhije je za vse in od vseh.
Spartacus : “Delo je vsiljeno nasilje in psiho-fizični nasilni pregrešek…” ???
Kako prosim?
Ampak najbolj mi je všeč tvoj plemenit zaključek 😉
“Voduška označuješ za dobrega voditelja, ki ga levičarji hočejo spodkopat, ker je tako presežen.”
Rekel sem sicer čisto nekaj drugega, ampak razumem, da bi ti rada tisto, kar sem rekel tako razumela; da se sklada s tvojo pravljico.
Moje trditve so
1. ljudje Voduška gledajo,
2. napadi neosocialistov nanj so politično motivirani zato, ker ga ljudje gledajo, ker ima fokusirano oddajo in ker jo ima v prime time,
3. razlogi iz točke (2) so glavni, ozadje napadov v resnici nima zveze s kvaliteto oddaje, ampak z dejstvom, da ni levo politično usmerjena,
4. isti ljudje povsem brez zavor zagovarjajo hujskaški, pravljični, na predsodkih temelječ in enoumni Studio City – ker je levo usmerjen.
Primerjati to s tistim, kar ti trdiš, da sem jaz rekel. Je razlika, kajne Simona?
“Osnovati moramo univerzalno srečo za vse in totalno materialno enakost za vsakega.”
…razen za sovražnike ljudstva.
“totalno materialno enakost za vsakega.”
Smem v branje predlagati naslednji kratki esej.
http://instruct.westvalley.edu/lafave/hb.html
@Tomaž – odgovor na 257 in tudi nekaj prej.
Preveč se ukvarjaš z delitvijo, etiketiranjem; premalo pa gledaš, kaj je pravzaprav v škatlah, na katere lepiš etikete.
Menim,da si ne moremo privoščiti poenostavljanja v stilu “leni so tisti, ki ne vzamejo nekega poljubnega nizko plačanega dela in pričakujejo, da jim bo država pomagala, dokler ne najdejo zadovoljivega dela”, ter “kreativni in inovativni so tisti, ki jim je pač uspelo (recimo) obogateti (ali priti na nadpovprečno visok standard”.
Sam pač mislim, da vesolje poganjajo naključja, da zato ne smemo posploševati zadev in da ne smemo kar tjavendan palamuditi glede tega, kako se obnaša nekdo drug.
Sam sem mnenja, da moramo vzpostavljati družbo v kateri ljudje ne bodo mislili, da je lenoba njihova pravica in da so najpametnejši in najkreativnejši ravno takrat, ko živijo od davkoplačevalskega denarja in ko so nerazumljeni;
in da poljubna, nizko plačana dela vzamejo zato, da pokažejo svoj odnos in socialno odgovornost do drugih (do tistih, ki plačujejo njihove račune).
S tem demonstrirajo, da solidarnosti ne razumejo zgolj kot odnosa drugih do njih (v eno smer), ampak so pripravljeni tudi sami stisniti zobe in kaj narediti za druge (npr. da druge razbremenijo).
V takšnih pogojih nimam nobenih težav doplačevati razlike do nekega spodobnega življenjskega nivoja.
Prav tako pa sem mnenja, da socialne politike ne smejo ljudem omogočati udobnejšega življenja, kot ga uživajo tisti, ki delajo – saj je posledica to, da delo postane nesmiselno. Nekdo pa mora delati, če želi financirati tiste, ki ne zmorejo poskrbeti zase.
Trg nagrajuje racionalno humanost. Vedno najbolj nagradi tiste, ki drugim ljudem priskrbijo tisto, kar najbolj potrebujejo. To je izjemno dober sistem in zaenkrat še nismo pogruntali boljšega ali pravičnejšega. Kreativnost in inovativnost, ki upoštevata ne le egoističnih želja nosilca, ampak tudi potrebe drugih ljudi zato naravno pripeljeta do tržnega uspeha. Egoistično soliranje pa ne.
Vesolje že morda poganjajo naključja, ampak človek ima še vedno veliko večjo možnost, da bo imel na polju pridelek, če ga bo posejal; kot naključno. Za izjeme lahko kot družba poskrbimo, za vse pa ne moremo. “Vsi” so namreč tisti, ki morajo plačati za izjeme. Zato je nujno, da najmanj držimo razmerje med socialisti in med odraslimi in socialistom ne dajemo občutka, da jih bo njihova pot kamorkoli pripeljala.
@Liza:
Hvala.
@vickyha:
Podpiram objektivizem oziroma trud po objektivizmu, zato podpiram diskusijo, argumente in emocionalno obvladovanje pri obravnavi določenih tematik.
Če nekomu rečeš, da ima oprane možgane … to ni argument. Ker bi moral povedat, zakaj tako misliš. Oziroma, če trdiš, da ne veš, ker ne poznaš nekogaršnjega razvoja in vplivov, je pač bolje, da se takšnih komentarjev človek vzdrži. Zakaj? Ker je zgolj poskus blokiranja dialoga. Namreč drugi se pred tako sodbo pač ne more branit. Kako naj dokaže, da to ni res? Še posebej na blogu? Šele kasneje poveš, da imaš sama tudi oprane možgane, aj je gojiš radikalen gnev do Jugoslavije in njenega sistema zavoljo podanega trpljenja tvojih strašev. In zato si se odselila. Ti se torej nisi odselila na enak način kot Vanja. Ti se pravzaprav odselila nisi nikoli. Tvoja vezanost na rodni kraj je močan vedno bil. Verjetno si se toliko bolj zato povsod drugod počutila tujko. Skratka … Hočem povedat, da je poskus prepričevanja drugega zgolj na podlagi svojih izkušenj in svojih emocij do določene problematike najbolj brezpredmeten. Osebna izkušnja je koristna izključno za posladek, sicer je pa treba opazovat velik vzorec izkušenj, nekaj dejstev in o … groza … vedno ugotoviš, da ni vse črno ali belo. Zato so skrajnostne obravnave vedno bob ob steno. Zato so horde in horde v zgodovini slepo verjele temu ali onemu vodji, sistemu itd. Z radostjo po želji spregledale napake ali pa poveličevale in napihovale prednosti! Zaradi želje po absolutni veri. Po odrešitvi. Predvsem je tak pogled tudi precej bolj simpl, enostaven. Stvar odločitve pač, vse ostalo pa samo igrica za kratkočasenje v življenju in kakšno netenje prepira svojemu egu v bran. Tistim hordam ni bilo treba kaj dosti prat možgane, kajti človek si jih zelo rad kar sam, če je k temu nagnjen, če se ne posveti raje smislu. Svete krave radi imamo. Kaj pa vsebina?
Zato bi bil lahko vajin dialog z Vanjo zanimiv in produktiven, kar se tiče oblikovanja mišljenja, vendar ne more bit, če je nekomu absolutno sveto, da je nekaj črno in da je edini, ki prav tako podaja samo enoznačno resnico, bel. Ne potrebuje argumentov. Ker jih ne potrebuješ. Samo verjeti je tako lepo. Biti zaljubljen. Mene pa zanima nekaj drugega. Ali sem lahko zaljubljena in hkrati vidim napake pri predmetu poželenja? Ja, lahko. Ali si drznem videti napake pri svojih starših. Ja, si drznem. Skratka … ta pristop me osvobaja in fura. To se mi zdi zanimivo. Na primer. Ker itak vemo … samo zakaj je tako težko stopit čez mejo. Od kod tak strah? Ko vendar ravno ta sposobnost tako osvobaja. Nekateri so hitro spregledali nacizem, večina ga ni. Zakaj? Pa saj večina je bila od nekdaj neumna. Izjeme so nadpovprečne. In moč je vedno fascinirala. In od nekdaj vlada kapitalizem. Nikoli ni obstajal drug režim. Nikoli! Samo različise in vzvodi. Če so včeraj nastradali tvoji starši, danes stradajo starši nekoga drugega … V tem je point!!! Poglejmo, zakaj.
@Zrno:
Hehe … ni panike … je tudi meni šele kasneje kapnilo, v čem je trik.
In ja, veliko bo treba postorit. S tako bedno ceno na pomen učiteljev ne bo šlo kmalu zelo dobro.
@Tomaž Štih:
Ne, nisi rekel nekaj čisto drugega. Kar podajaš je samo različica enakega. In me pravzaprav ponižuješ s takimi preobračanji. Saj nisem glupa koka, ampak naj ti bo.
1. Ljudje Voduška gledajo, ker ne obstaja druga podobna oddaja in ker ima pereče goste. Te oddaje vedno ljudje gledajo. To ni stvar njegovega dosežka. Gledali bi, če bi oddajo vodil slon. Zaradi gostov.
2. Fokusirano oddajo in prime time ima, ker je dobil prime time!!! Hribar pa recimo izgubil … he, he … To ni od boga poslano, niti ne obstaja sistem, po katerem bi si jo prislužil. In ravno zato, ker je dobil prime time, je oddaja še toliko bolj gledana. To ve vsak bimbo. Bi moral obstajat, ampak očitno ne, sicer bi tako oddajo veliko prej dobil kdo drug. Na primer Peskova, ki si jo označil za okras. Preveč objektivna in profesionalna kljub desničarski profiliranosti?
3. Ima zvezo s kvaliteto oddaje! Kajti nikakršnega dokaza nimaš, da je kdor koli pljuval po Vodušku zgolj iz političnega aspekta. To podvaljuješ ti in se pri tem izmikaš preceni o kvaliteti oddaje. Pa povej!!! Se ti zdi oddaja kvalitetna? Oziroma … se ti zdi Vodušek profesionalen voditelj tovrstne oddaje? Saj vem, da te ne zanima. Ampak problem je v tebi! Tebi ni važno! Zato ne podtikaj svojega enoumja drugim.
4. Nihče ni zagovarjal Studia city. Sploh ni bil omenjen. Govor je bil o oddaji Vroči stol. Ko se bo govorilo o Studiu city, pa ocenjuj Studio City. Pri čemer delu pazljivo, kajti Studio City je drugačen profil oddaje od vročega stola in že konceptualno drugače orientiran. Kot prvo bi se moral za primerjavo Vodušek javno profilirat kot voditelj desničarske oddaje (kajti Studio city je) in še potem bi lahko označevali profesionalnost samega voditelja. No, Vodušek niti šole retorike ni videl od blizu, niti tečaja osnovne dikcije, kaj šele kaj drugega.
In tam lepo piše, kaj si rekel … naj vsak, če ga zanima preveri sam.
In … aha … sovražnike ljudstva kakopak poznaš!!! Kje neki sem že kar naprej poslušala o sovražnikih ljudstva! Aja … že vem … Heh! Bedno!
@Spartacus:
Hvala za ta blog v malem. Se strinjam. Od nekdaj je bil kapitalizem in vso sranje je od nekdaj kuhal kapitalizem. Ideološko režimi niso bili v kali nikoli problem. Problematičen je vedno postal skozi kapitalistična očala. Amen!
Razumem, kako dojemaš anarhijo. Zelo razumem tudi, kaj si misli z delom kot terorjem in ločnico od kreativnega potenciala človeka. Podpišem. Hmmmm … Seveda pa ne pričakuj, da boš še danes zlahka na splošno razumljen. Skratka, edina zadeva, v kateri se ne strinjam s tabo je, da bomo mi dočakali padec kapitalizma in preporod v kreativnem človeku. Še Chomsky je bolj previden v predvidevanjih v tem kontekstu.
Lp
simona zdej pa počasi tudi na saharco lohka računaš…:-)))
Pa kaj še ni konec debakla?? Pardon – debate??
Čestitam za vztrajnost in trud, res! 🙂
Če za dva hipa zapremo oči, v mislih odletimo na luno in pogledamo dol na Zemljo, lažje “vidimo” ubogega stupidnega človečka, ki si straaašno domišlja kako veeelik da je! Z malo empatije zmoremo celo doumeti njegovo naravo. Potem imamo tu še zgodovino na razpolago, ki nam ponuja zelo jasne odgovore: predvsem to, da gre pri vsakem sistemu (ljudeh, ki upravljajo z njim) venomer za eno ta isto zgodbo: boj za moč in oblast!
Naj mu nadenejo eno ali drugo ime … “Princip je isti, sve su ostalo nianse … tadadadam” … (bi zapel Balašević). 😉
Lenoba ali ne-delo pravzaprav JE pravica,s ploh v družbi, ki legitimizira določen odstotek brezposelnih. Če pa blagovolijo delodajalci in imetniki kapitala ter strojev zgenerirati še tistih nekaj deset tisoč delovnih mest, sem pa tudi pripravljen spremeniti mnenje.
Ta pravica do nedela je pravzaprav diametralni pol tiste pravice do čimmanj obdavčenih dobičkov/kapitala, ki (se mi zdi; če sploh prav razumem?) jo pogosto želijo/zagovarjajo libertarci …
@Vichyka (258, 259) – Pravzaprav poznavanje dejstev in njih količina v zavedanju posameznika o tematiki te razprave ni glih tako merodajno, kot družbene vrednote, ki jih posameznik vzpostavi pri intimnem razmisleku o teh stvareh za potrebe razpravljanja in celo funkcioniranja v družbi. Ne gre za to, da bi meni bil uvid v Tomaževo perspektivo nemogoč – še kako ga poznam; le sprejemam ne tiste viže. Raje jem svojo kašo, zabeljeno po svoje.
Našel zanimivo branje:
http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=163681
Delodajalci in imetniki kapitala naj bi po tvoje blagovoljili zgenerirati delavna mesta? Kdo pa so ti imetniki kapitala in delodajalci? Ti se ne šteješ mednje? Zakaj ne bi ti ustvaril delovnih mest? Zakaj pa ne bi ti vložil svojih prihrankov in tvegal? Zakaj ne bi ti prodal svojega stanovanja in postal podjetnik? Zakaj ne bi ti svojih pokojninskih prihrankov na borzi vložil v podjetje in nato od podjetja zahteval, da zaposli več ljudi, kot jih potrebuje?
Simona, hvala za odgovor Vickyhi-kot vedno si zadela žebelj na glavico-kot pravijo.
In Spartacus-ja o takšnem svetu sanjam- vendar se strinjam s Simono, da tega ne bomo dosegli. Pravzaprav imam sama veliko bolj pesimističen pogled, saj se mi dozdeva, da so drobtinice, ki opadajo z bogato obložene mize vse manjše in da bo zadovoljnih vse manj ljudi.
To, da so 3% ljudi svinjsko bogati in da jih lahko od daleč občudujem, zraven pa gledam lačne otroke-hmm it is not my cup of tea. Verjetno sem tako indoktrinirana, ker sem zrasla v enoumju-kot smo že ugotovili. In tudi ta prečudoviti trg me ne prepriča-ker kapitalizem postaja mantra, ki je pomembnejša in močnejša od vsega, prerastla je celo tradicijo, ki je kljub svojim sponam ljudem vendarle nudila nekakšen smerokaz v nekih moralnih vrednotah. Sedaj se kradejo revni otroci npr. v Indiji in se preprodajajo v bordele-ker pač obstaja tržna niša. Nekoč bi se ti kreativni podjetniški in tržnim zakonitostim sledeči osebki-morda še celo bali maščevanja Kali ali Šive, sedaj sledijo drugemu božanstvu-denarju. Vse dokler je denar-profit-naš najvišji cilj-vse dotlej bomo živeli v Sodomi in Gomori. A da ne živimo? ljudje moji, ker vem, da spremeniti ničesar ne morem, sem se že odločila, da bom nehala spremljati dogodke po svetu, prenehala se bom informirati, zatisnila bom oči, kapitalizmu bom zaploskala in se poskušala družiti s pomembnimi bogatimi, belimi ljudmi(po možnosti iz zahoda in severa), ki imajo lepe, velike hiše, poimenovala se bom Gospa, verjela bom, da vsak dobi tisto kar zasluži-in bom morda le lahko nekako preživela tole moje življenje. Hvala za vašo pomoč, se mi zdi, da počasi že začenjam videvati barve mavrice.
Here’s a spoiler. Edini način, da sploh vemo kako zemlja izgleda z lune je zaradi produktivnosti in inovativnosti kapitalizma.
Štihek sorry to piss on your parade. Neposredno pa je zato kriv komunizem, saj so se Američani tako hudičevo trudili biti na luni prvi, da dokažejo svojo tehnološko superiornost nad Sovjeti, ki so tudi pospešeno delali in marsikaj dosegli na tem projektu.
Simona: podpiraš objektivizem, ampak samo kadar simpatiziraš z vsebino oziroma z avtorji.
Popolnoma nič me ne moti, če ti mene obdolžiš, da imam oprane možgane. Mogoče pa res. In mogoče jih imaš tudi ti in še kdo drug. Če malo pogledaš po Vanjinih komentarjih, (ki so sicer slogovno odlično napisani, punca je načitana in tega nikoli ne bi zanikala) Iz njih pa prav tako odseva ena sama skrajnost in nestrpnost – tega sicer obtožuješ samo mene, ker se pač popolnoma strinjaš z njenimi pogledi. Objektivnost pa taka…. Kako pa ti sicer razlagaš tako brezpogojno slepo in skoraj religiozno zagovarjanje sistema in ideologije, ki sta se dokazano končala s popolno polomijo prav povsod, silom ali milom? (in Vanja tudi ne dopušča alternativnega mnjena!) Vse to, kar sem napisala v prejšnjem postu, o sistemski diktaturi prejšnjega sistema, o neporavnanih krivicah, enoumju, o zavoženem gospodarstvu, itd., tega ne moreš zanikat. A to ni kamen spotike. Te ne zanima. Ker tebe ni doletelo. Torej ni važno. Vidiš pač tisto, kar hočeš. To ni fer debata. Čerpav je sistem propadel. V stilu : operacija uspela, pacient umrl. Zakaj bi bila potem indoktrinacija tako nepojmljiva? Če to niso oprani možgani, ja, kaj pa so? Nepresvetljeni?
Najbolj pa mi gre na smeh, ko me analiziraš in komentiraš moje izkušnje, s svojega stališča. Od nenkoga, ki nikoli ni živel niti izven Ljubljane. Mislim…. Z vsem spoštovanjem, ampak – sem pričakovala malo več. Kaj pa ti veš o mojih občutkih in o mojem kritičnem odnosu do mojih staršev? Jaz si nikoli ne bi drznila soditi tebe. Ampak ti mene lahko. Čigav ego je večji?
In od sedaj naprej lahko pričakujem strup, ali boš še lahko obdržala objektivno mnenje? lp
@Tomaž (284) –
Tomaž,
jaz sem ‘delavec’. Ne živim po postulatih grabežljivosti. Nimam programiramo v podzavest, da moram nabrati čimveč kapitala, nimam želje po vlaganjih, da bi ‘iz lufta’ oziroma zgolj s ‘pametno naložbo’ podeseteril zneske, ki jih hranim v štunfu. Ne vem, zakaj sem takšen – a takšen sem. Če najdem denar na cesti, ga nesem v Lost & Found – čeprav bi bil to zelo lahek zaslužek, povsem v skladu z trdo različico kapitalizma (“Pač sem imel srečo in vseeno mi je, če je zato kdo imel nesrečo”).
Morda sem zato evolucijski odpadek, slepo črevo. Morda pa nisem.
In tudi, če se v mojih rokah znajde recimo milijonček – ali pa dva ali pet – evrov, jih ne bi investiral da bi ta kapital sam od sebe kipnil kot testo za kruh … Najverjetneje bi jih nekaj dal na stran v čvrsti varianti (brez investicij), več kot polovico bi pa zagonil za nakup dobrin. Nekaj bi pa pošenkal, verjetno kakih 20 %.
vickyha res se nisem hotela spustiti tja, ampak ker me obtožuješ skrajnosti in nestrpnosti; koga so v Kanadi motili pripadniki drugih ras? Mene ali tebe?
Poleg tega nikoli nisem trdila, da je bil socialistični sistem, ki smo ga imeli v Jugoslaviji idealen. Za večino pa se bojim (če mi boš dokazala oziroma če mi bo s časom dokazano, da se motim, bom samo vesela) kljub vsemu boljši od tega kar nas je doletelo sedaj…..in najhujše šele prihaja. Na žalost! Precej bolj mi je povšeči Danski model, ki za svoje državljane poskrbi z dobrimi socialnimi programi. Kljub temu pa jih ne moti, da se v Kolumbiji in še kje drugje obnašajo skrajno tržno v najslbšem možnem smislu in “izkoristijo” poceni delovno silo in pomanjkanje regulativnih zakonov dotične države zato, da vzdržujejo v svoji državi visok standard. Zakaj ne bi svojo etiko prenesli tudi na druge trge dela?
Poleg tega komunizma že davno ni nikjer več (razen v nepomembni in hudo revni Kubi in Severni Koreji kjer obstaja nek kvazi komunizem), socializem v večji ali manjši meri obstaja po skandinavskih deželah in kakšni Nemčiji-seveda pa sistema ne imenujejo s to politično nekorektno besedo. Zato mi je smešno videti komunistične sovražnike na vsakem koraku-ko pa je Si.R dal krasen link do komentarja kjer je lepo razloženo, da je v bistvu naš problem čisto nekje drugje.
Sicer vickyha mi je pa brez veze, da se spuščamo v kakršnakoli oseba obračunavanja zato, ker imamo pač različne poglede na svet. Ne vem pa zakaj si tako ogorčena nad Simono, ko pa je zate napisala le delček tistega kar si ti napisala zame. Oprosti, obkladati me z nestrpnostjo in z opranimi možgani in me pošiljati v Bosno (takole prostodušno ne? brez “podjebavanja”?)zame ni preveč civiliziran način diskurza. Da pa bom pravična, tudi moj komentar o tvojemu staremu očetu ni bil na nivoju, napisala ga v ogorčenju, brez da bi pomislila na to, da te bom s tem prizadela. Tudi, če ga nisi poznala, družinske vezi so pač močne. Zato se ti iskreno opravičujem! Nikjer drugje pa nisem bila do tebe nesramna ali podcenjujoča ali nestrpna!
Pa še to, Simona v mnogočem nima istih pogledov kot jaz. Simona nima tako “močnih občutkov” do bivše Jugoslavije kot jaz, in je že velikokrat napisala, da se ji opredelitev za neko politično opcijo upira. Jaz se opredelim, čeprav imam SVOJE poglede na svetovna politična dogajanja in tudi SVOJE poglede na programe ali ideologijo katerega koli sistema. Se mi pa gonja proti komunizmu upira, ker je bila vedno opravičilo za kapitalisitično svinjanje po celemu svetu. Vendar ljudje kot ovce, se pač tej gonji pridružijo (in zdaj po novem tudi proti terorizmu)pa čeprav komunizma nikjer več ni,(ga v bistvu razen nekoliko smešnih poskusov, ki so se izrodili v diktaturo)tudi nikoli ni bilo. Povrhu vsega pa večina komunizma niti ne razume in ne ve kaj to sploh je. Problem človeštva je pa trenutno povsem nekje drugje. In žrtve bomo vsi, rdeči,beli črni neoprdeljeni-s prstoim bomo kazali drug na drugega kdo da je kriv, krivec pa bom nad nami, visoko nad nami in se nam ne bo niti smejal-tako zelo nepomembni bomo.
Vanja, sprejmem opravičilo in vračam enako; res blog ni mesto za osebno obračunavanje, ne z ene in ne z druge strani. Se mi pa takšno pokroviteljsko zavezništvo, ki ga gojita durga do druge in branjenje časti (Simona-Vanja), zdi nekoliko nezrelo, če že ne nepotrebno. Saj nismo otroci in se znamo braniti sami.
V bodoče se bova strinjali, da se v nekaterih stvareh pač ne strinjava, pa ne bo problema. 😉
Edini način, da sploh vemo kako zemlja izgleda z lune je, da se malo umaknemo iz gozda, kjer dreves skorajda ne vidimo več. Človek je bitje, ki ima v kosteh naloženo naravo po moči in oblasti. Nekdo bolj, nekdo manj. Tisti, ki ima ambicije “pri vrhu”, toliko bolj. Prilika pa običajno dela tatu. Amen.
(prevod 281).
Vidim da so se tu znašli tudi komentarji, ki opisujejo resnično stanje v Sloveniji. Na Zavodu je že 5000 mladih z 7. stopnjo izobrazbe, od tega jih je 80% žensk. Ampak to je samo vrh ledene gore, ker se mladi ne prijavljajo na zavod, ki jim nič ne nudi, še socialne podpore sprva ne moreš dobit.
Glede na to, da mi ponujajo službo na Dunaju, celo primerno moji izobrazbi. Se iz dneva v dan sprašujem ali živim v plemenski skupnosti v času krvnega maščevanja, če se prav ne pišeš pojdi ali crkni.
Ko sem opisala svojo zgodbo, 2 leti kalvarije, magisterij bi lahko končala že lansko leto, pa ga nisem, ker konec koncev mi je bolj cokla, se me je pljuvalo, da ne moreš verjet.
” Edini način, da sploh vemo kako zemlja izgleda iz lune je, da se malo umaknemo iz gozda, kjer dreves skorajda ne vidimo več….”
Točno tako, Veronika. In hvala Bogu, da jaz nisem tega prva rekla.
Tudi podjetniki niso nič drugega kot delavci. Nekateri so z modrim vlaganjem uspeli pridelati več, drugi manj. V Sloveniji imamo 60.000 s.p.-jev. To so podjetniki. Noben od njih ni apriori manj pošten od delavcev v proizvodnji. In nekorektno je od njih pričakovati, da bodo zaposlovali težko zaposljive.
Npr. imam osebne prihranke v višini cene manjšega stanovanja v Ljubljani. 280.000 ljudi ima stanovanje v Ljubljani. Mnogi izmed njih jamrajo, kako ubogi delevci da so. Toda vsi do zadnjega imajo enako kapitala kot jaz. Vseh 280.000. Pravzaprav 80% slovenskih gospodinjstev, ki ima v lasti nepremičnino.
Težava ni njihova realna ekonomska situacija. Težava so vzorci obnašanja. Vrag si ga vedi, kako so se ti razvili?
Teorija: v Sloveniji je toliko “revežev s stotisoče evrov kapitala v nepremičninah” zato, ker smo “revežev” naredili za nedotakljive. Nad vsako kritiko. Revežev se celo država ne dotika. Lahko jim le daje. Niža jim davke, nikoli pa jih ne obdavčuje.
Zato je logično, da se mnogo ljudi deklarira za reveže, čeprav to niso. Tako imajo mir in dobivajo ter jih nikoli nihče ne kliče na odgovornost.
Poznam primere povprečnih družin z lastnim stanovanjem v Ljubljani, z dvema avomobiloma, z rednim dopustovanjem, celo s psom, ki so šle na delavske demonstracije.
p.s.
Da bi denar, ki ga najdeš na cesti obdržal nasprotuje temeljni etiki kapitalizma, ki pravi da si upravičen le do denarja, ki ga ustvariš oz. zaslužiš.
Veliko prej bi nespoštovanje lastninskih pravic pripisal socialistu.
Skratka, mitologija revščine v Sloveniji je posledica veliko- socialne ureditve države, ki reveže povzdiguje na pediastal in je narejena po meri tistih, ki niti sami zase ne znajo poskrbeti (in jim prilagajajo čisto vsak zakon); ustvarjalni in inovativni posamezniki, ki se drznejo dvigniti nad povprečje pa so nezaželeni.
V družbi, kjer se vse podreja takšnim odraslim, ki ne znajo poskrbeti sami zase; ne pa večini državljank in državljanov, ki to znajo in povrhu skrbijo za te prve, se zdi logično, da je vse več takšnih, ki deklarativno ne zmorejo poskrbeti zase.
Stvar je preprosta. Večina ljudi je “kapitalistov” (kot prispodoba velikega in zlega volka), kadar gre za njegove interese in za njegov denar.
In če narediš regulacijo trgov in kričanje o social- pravičnosti bolj profitabilno od dela, bodo ljudje raje regulatorji in social- pravičniki.
Kako prav ima Tomaž Štih!
/… ustvarjalni in inovativni posamezniki, ki se drznejo dvigniti nad povprečje pa so nezaželeni. …/
Ko so se taki “ustvarjalni in inovativni” povzpeli nad povprečje, jih je sam s “tajkuni” zmerjal! Seveda, saj niso “naši”. Tisti so “njihovi”. Socialistični!
Kaj sploh polemizerate s Tomažem Štihom.
Slovenija je država z najmanj neposrednimi tujimi investicijami v EU, mogoče bi pa te prinesle več delovnih mest.
Tomaž, če prav pomnim, je tako, da dokler imaš nepremičnino in drugo premoženje, ne moreš dobivati pomoči … ali se motim?
V čast mi je, da vas vse skupaj lahko prav lepo pozdravljam pod zapor.št. 300 (ali malo čez). 🙂
Ideologije so bolj ali manj vse super. Samo kaj … ko se žal tako rade vedno znova izrodijo … 🙁
Bin, jaz sem nasprotnik socialnega- korporativizma (in korporativizma nasploh), kot oblike socializma, ki se je razvila tudi v Sloveniji. To je različica, kjer je ključna menedžerska lastnost zlizanost s politiko in kjer vsak drugi posel v državi naroča in plača država (pa se bori proti politiki v takšnih razmerah, če se lahko?)
To ovira delovanje prostega trga. V takšni obliki se kapitalizem ne more razviti in zato se pri nas tudi ni razvil.
Pri nas so največje banke državne. Največje zavarovalnice državne. Telekomunikacijska podjetja državna. Komunalna podjetja paradržavna. Železnice državne. Šolstvo državno. Praktično vsi sistemi so na ta ali oni način državi. Te socialistične okoliščine v navezi z nedelujočo pravno državo so temelj za razvoj tajkunstva, ki ne temelji na sposobnostih in tekmi na prostem trgu, ampak na političnih dogovorih.
In to je resnični problem Slovenije. Ne pa fantomski kapitalizem, ki ga pri nas sploh ni in ga nikoli ni bilo.
Drugi problem pa je v glavah ljudi. Dokler bomo socialistični jamrači ne bomo prišli nikamor. Ključen je optimizem, spoštovanje dosežkov, trdo delo, spoštovanje tveganja in predvsem spoštovanje ljudi, ki poganjajo družbo naprej; ne pa da se o njih govori kot o kriminalcih.
In zato rabimo pravno državo in rabimo prosti trg; ne pa marksizma, katerega ideologije so nas pripeljale sem, kjer smo.
Simona, bravo, tvoji komentarji so odlični!
Tomaž, do potankosti se strinjam s tvojim postom 301. In mi je popolnoma vseeno kdo me zakolje.
Ajši pa računalnik ne dela, da bi kej odgovorila? : )
Pa smo tam: pri nepremičninah! Ni prvič, da berem te teorije o bogataših, ki imajo lastno stanovanje. Ampak stanovanje, dopust (in pes, nekaterim) so pogoj normalnega življenja. In bistveno je, da do tega nimajo dostopa banke. Ker se drugače zgodi, da bankirji obračajo denar po svoji logiki. In se ljudje zadolžujejo, zato da bi imeli lahko streho nad glavo. Tu je tista bremza, ki je T.Š. ne more dojeti: cela država ustvari toliko, da lahko vsi ljudje spodobno živijo. In vsak se po svojih močeh trudi za to. Pomembno je preprečiti, da bi z ustvarjenim upravljali bankirji in borze; samo to. Vse ostalo je dovolj preprosto. Plutokracijo je pa treba brcnit iz države. Si upate naredit referendum na to temo?
Če smem raje predlagati referendum o kolektivnem samomoru, se bodo ljudje manj mučili?
Stanovanje je kapital. Če ima en človek 150.000 evrov v delnicah, drugi pa v stanovanju imata oba 150.000 evrov kapitala.
Banke so delavnice, kot vsak drug obrat. Z delavci, ki tam opravljajo storitve banke. Njihov posel je obrestovati vloge. To storijo tako, da denar posodijo in za tveganje in za svojo storitev zaračunajo obresti.
Če tega ne bi počele, bi poginile, ker ne bi imele s čim živeti in ker bi vsakič, ko kdo ne bi mogel vrniti kredita ostale brez denarja.
Obresti so nadomestilo za tveganje, s katerim pokriješ izgube ob realizaciji tveganja + nadomestilo za poslovanje banke s katerim plačaš plače zaposlenih + nadomestilo za obresti ljudem, ki imajo v bankah vloge + nadomestilo za dobiček vlagatelja v banko.
Tveganja ne moreš odpraviti. Zaposlene moraš plačati. Ljudem ne bi bilo všeč, če bi jim banke zaračunale negativne obresti. Kar se tiče dobička pa so vlagatelji precej fleksibilni – če banke ne bodo nosile dovolj, bodo pač vložili svoj denar v nekaj, kar bo. In potem bank ne bo nihče ustanavljal in jih ne bo.
Problem ni zadolževanje ljudi za streho nad glavo, ker jo z nečim morajo plačati in je boljše, da jo imajo danes s kreditom, kot čez 20 let, ko jo lahko kupijo.
Resnični problem so cene nepremičnin. Te pa so visoke zaradi social- regulacije.
Dam ti preprost vsakdanji primer kako social- ideologije in “kvaliteta življenja” uničujeta prihodnost mladih. Skupina prebivalcev na robu Ljubljane si je zaželela, da bi imeli zraven hiš zelen travnik. Zato so na občini zlobirali, da se tam ne gradi nameravanih stanovanj. Posledice so naslednje.
1. količina razpoložljivih zemljišč za zidanje je zelo majhna, torej je zemlja zelo draga,
2. hiše prebivalcev na robu so zelo drage, ker imajo veliko zelenja (posledično so ljudje, ki se zavzemajo za čimmanj zidanja zelo bogati, ker so sami lastniki hiš),
3. mladi plačujejo astronomske cene za stanovanja, ker je količina razpoložljivih zemljišč zelo majhna (…ali pa se selijo v Haloze, da bodo imeli prebivalci v Trnovem več zelenja).
Ne potrebuješ nobene banke, da bi preprečil trgu, da deluje in onemogočil konkurenco ter podražil osnovno dobrino. Le social- aktiviste, ki se zavzemajo za lastne interese pod krinko nekakšnega boja za nekakšno “kvaliteto življenja” (svojo kakopak, na račun mladih) in proti “turbo- kapitalizmu” (…takšnemu, ki bi pocenil stanovanja in dal tudi mladim možnost nekje bivati).
Socializem je le izjemno slab kapitalizem. Takšen, kjer ljudje namesto z delom dobrine pridobivajo s politikantstvom. Drugo je vse isto, saj so ljudje vedno isti in bodo vedno isti.
Celo država ustvari toliko, da lahko vsi ljudje spodobno živijo? Zakaj in komu na čast bi morala to za “vse nas” ustvarjati država? To je ravno tisto, česar ti ne razumeš. Če bi “vsi” ljudje bolj stremeli k lastni ustvarjalnosti, (in sprejeli več odgovornosti zase in za svoja dejanja) namesto, da razmišljajo, kako in kaj naj bi za njih poskrbel nekdo drug, bi že to bil premik v pravo smer……
Ja točno to, dajmo privatizirati vse, tudi policijo in potem vlade sploh ne potrebujemo več. Al zakaj bi jo že imeli?
Kako že gre tista znamenita –
“V kapitalizmu je izkoriščanje človeka po človeku. V socializmu bo pa ravno obratno.”
Kaj pa je spodobno življenje!?
To je pomoje plača, ki v svojem minimumu omogoča npr. tudi materi samohranilki, da dostojno preživi.
Da gre vsaj 1x ali 2x letno na dopust, brez, da bi jo ob tem glava bolela.
Da malemu omogoči izobrazbo, športno udejstvovanje … ipd. aktivnosti.
Da gre uslužbenec v trgovino in si kupi sadni jogurt namesto navadnega (ob teh mizernih plačah, si verjetno še navadnega ne more privoščiti).
Dostojno življenje je, da si po nekaj letih dela lahko zagotoviš nek svoj garson, ki predstavlja minimum za lasten dom.
Ta sistem pa ponuja vrsto hipotekarnih kreditov in hkrati komaj čaka, da ne plačuješ položnic, saj se veseli rubeža. In sistem seveda veselo bogati naprej, na račun zmanipuliranih nevednih revežev, ki so podlegli vplivom obljub, zavitih v celofan, s čudovitimi pentljami. Polepšali so si danes in podpisali pogodbo s hudičem za jutri. Demokracija – kjer naj bi pomemnejše odločitve sprejemalo ljudstvo in ne vladar po svoji volji? Nam oblast odpira oči pred referendumi? A ja? V čigav prid že? In koliko ljudi pravočasno uspe uvidet kje se skriva keč? Fake-čisti fejk!
DemoNkracija, bi rekel!
lp
Vse je narobe, res je. Pa si res nihče ne da dpopvedat, da plačujemo KAZEN za 70 let utopičnega sistema…. Da to ni normalno stanje, ker ne more bit. Ni pogojev. Ej, saj ta debata ne vodi nikamor.
o kaki državi pa vi to govorite…pri nas države ni več…
Spodobno življenje je predvsem nekaj, za kar morajo ljudje poskrbeti sami.
Če se družina razpade in eden starš gre s tem njegove obveznosti ne bi smele prenehati, “družba” pa prevzeti odgovornosti za spodobno življenje drugega starša in otrok, ne?
To je smiselno le v skrajnem primeru.
Po drugi strani pa se strinjam, da je smisel države na tej stopnji razvoja v tem, da vzpostavi razmere, ki običajnemu človeku ki dela in ni nefleksibilen ali len dvignejo standard na raven, ko ima dostopno osnovno zdravstvo, šolstvo, prehrano in streho nad glavo. Ne pa, da zasledujemo “novega človeka”, “prisilno dohodkovo izenačevanje”, “referendum o koncu bank” in druge ideološke traparije.
To se da doseči na več načinov. Jaz verjamem, da je najboljši, da se toliko dvigne produktivnost in znanja in sposobnosti vseh, da vsak ustvari dovolj in državi skoraj ni treba prerazdeljevati.
Slovenijo najbolj kritizirajo tisti, ki so videli še kaj drugega od te zakotne plemenske skupnosti. Še dobro da smo imeli partizane, če ne bi dobile ženske volilno pravico najbrž za Kantonom Juro.
Pa še res je, Tami, če imaš celo življenje same fičke, potem lahko samo teoretiziraš o tem, kako bi bilo s katrco, da ne omenjam še kaj drugega.
Tami, le droben popravek. 🙂 V Švici so dobile ženske volilno pravico leta 1971. V Sloveniji pa so ženske in moški dobili volilno pravico dvajset let kasneje, leta 1991.
In če smo malce zlobno korektni…je bilo to ravno zaradi partizanov. 😉
Tomaž!
(Na komentar 301)
Kdo je že rekel: “Ustavite svet, rad bi izstopil”?
Verjamem, da imaš vizijo ureditve, ki bi “odrešila ta svet trpljenja”. Ne verjamem pa, da bi jo bilo mogoče udejanjiti na način, kakršnega ti propagiraš. Samo v tem se ne razumeva!
Nisem dvomila, da gre da gre med nama za katastrofalno pomoto (kot je vzkliknil kdože, ko je prvič videl Ameriko) Pa bi morala podvomiti, saj pomota ni bila katastrofalna; vse si lepo pojasnila in grem lahko zdaj mirno jest. Takšnih zmot si želim še veliko.
lp
ko berem komentarje- vseh 300 + še malo- imam občutek, da si v besedi stojita nasproti dva bregova: prvi, ki govori iz prakse, na podlagi izkušenj in z veliko praktičnega znanja, ter drugi, ki piše zgolj in samo skozi neko določeno filozofsko kvazi počlovečeno znanje pridobljeno v času študija. Brez otipljivh izkušenj.
Dejstvo pa je, da ima vsak ZAKAJ svoj ZATO.
In strašno težko bi bilo oporekati tako Tomažu kot vickyhi, da ne psoredujeta svojih mnenj argumentirano, zelo občuteno in zelo verodostojno.
pa pri njih vztrajata, četudi jima vsi ostali oporekate.
Dejstvo je, da so stvari redkokdaj takekot so videti na zunaj.
Žal nas je 60 let komunizma prirpavilo do tega, da smo se naučili pretvarjati in lagati o tem, kako živimo in koliko imamo.
Če se samo spomni9m na prodajo KBM banke. Strašno se motijo tisti, ki menijo, da so jo kupovali “le” bogataši.
Zmota!
Kupovali so jo predvsem tisti, ki drugače tarnajo, da “ničesar nimajo”.
Zanimovo je, tega ne bom pozabila, da je vplačal nekaj tisočakov celo oseba, ki je velo v pismih bralcev v nekem časopisu tarnala, da bo “od lakote umrla”. Kozarček preveč pa marsikateri jezik odveže…. 🙂
In zato si ne bom nikoli drznila govoriti o brezposelnosti in o revščini kar na počez. Ker bi to bil dvorezen meč, pa še tisti, ki marsikaj potajijo, bi se mi hahljali za hrbtom.
Moram pa reči, da mi je bilo Vanjine pravljice o prejšnjem sistemu fino brati. Škoda je le, da smo v naši kurji vasi živeli od tega raja izolirani in se nas ni dotaknil.
In če se mi zdi, da še zmeraj znam sešteti ena in ena, bi rekla, da Vanja še zmeraj živi v blagostanju, ni ji potrebno hoditi v službo, skratka, nima stika z realnostjo, ane?
🙂
me pa mika, da bi ji predlagala, da za kakšen mesec zamenjava vlogi….malo sproščujočega dopusta bi se mi prileglo
🙂
menim, da tele jare kače o brezposelnosti ne bo konec.
Ker je tistim, ki vidijo, težko prepričati one, ki ostajajo še naprej slepi.
Me pa strašno veseli, da smo vsaj trije, ki razmišljamo enako….
Vsaj tukaj.
v realnem življenju se pa itak raje malo pohecam, nasmejem, si obujem gojzarje, pa ajd v hrib.
TO je življenje!
point vsega je: hočemo družbo v kateri bo poskrbljeno za vse ljudi ali ne…odgovor ta trenutek je jasen-nočemoooooo…Torej Naj se vsak znajde kakor ve in zna…ostale pa ko jih jebe sami so si krivi da so na svetu…
@vickyha:
Naka. Jaz te nisem ničesar obtožila. Obtoževanje je irelevantnega pomena. Jaz sem samo ponazorila izpeljave iz tvojega komentarja, kjer si pojasnila sama, da imamo itak vsi z lahkoto oprane možgane od medijskopolitičnega prepariranja in še bolj preko povzemanja tez od staršev. Nato si še pojasnila, da si ti potomka ljudi, ki so imeli grozljive težave v Jugoslaviji zaradi režima in si tako zasovražila takratšnji sistem in se zaradi tega tudi odselila. Zato sem jaz logično izpeljala, da je imela tvoja selitev iz države zelo drugačno emotivno vezano podlago za izhod v tujino kot od koga drugega. Na primer tudi od Vanje. In da si se zato še toliko bolj po logiki stvari povsod počutila tujko, saj se sicer v Sloveniji kot rodnem kraju, del svojega naroda počutiš dobro. To je povsem drugačna izhodiščna točka od nekoga, ki odpotuje drugam, ker ga resnično fascinirajo druge nacije, druge kulture, drug način življenja in ne odpotuje prvenstveno zavoljo upora režimu oziroma neodobravanja le tega in komaj čaka, da se vrne, ko bo režim padel. No, in iz tega konteksta sem tudi zlahka podla izjavo, da je tudi v tvojem primeru, po tvoji teoriji (jaz namreč z opranimi možgani v izvoru debate nisem operirala), povsem zlahka tudi tebe opredelit za nekoga, ki ima oprane možgane preko staršev.
Kar se tiče objektivizma sem jasno zapisala. Gre za stremljenje, da poskušaš na tematike pogledat z objektivne plati. Imam kar nekaj najbližji prijateljev, ki so potomci vplivnih ljudi (naključje oziroma usoda) in kdaj pri meni nastopi problem neobjektivnega pogleda. Takrat, ko je moja prijateljica, hčibivšega ministra, srdito nahrulila za omizjem osebo, ki je podala kritiko na delovanje njenega očeta v povezavi s področjem, kjer on deluje. Prijateljica je vzrojila, češ, kje so mu manire, da gre njej govrit, kaj slabega je njen oče naredil. In takrat sem se jaz kot njena najboljša prijateljica čutila zavoljo objektivnosti dolžna opozorit, da ima človek pravico podat mnenje, ona pa protimnenje. Blokiranje debate v kali se mi zdi pa nekonstruktivno in nekorektno početje. Enako se blokira razumevanje drug drugega z izpadi tipa “Ti meni že ne boš govoril, ko še nisi niti Ljubljane zapustil!” “Ti meni nimaš kaj govorit, ko mojega očeta sploh ne poznaš!” in podobne fore. To je totalno brez veze.
Zato se jaz z Vanjo težko spustim v koflikt kljub temu, da, kot je sama že rekla, o vsem nimava podobnih mišljenj, ampak ona nikoli ne blokira debate z nekimi trditvami v stilu, kdo je upravičen do mnenja in kdo ne, ampak pušča praviloma prostor za argumente in pač podaja svoje.
Vanja se je prvič na moj blog oglasila pod blogom Vse Najboljše! Prebrala je mojo zgodbo, ki so jo vsi sicer pohvalili, ona pa je zapisala, da je zgodba v svoji vsebini pravzaprav grozljiva in da je moja babica (njeno življenje sem opisovala) en monstrum! Hehehehe … To sem si zelo zapomnila. In njeno ime zaradi tistega komentarja. Marsikdo bi že v izhodišču zavzel obrambno pozo, češ, kaj si pa ta dovoli kar takole udrihat. Meni se je zdelo pa fajn, ker me je bolj zanimal pogled osebe, ki je tako doživela lik v mojem tekstu in to iskreno zapisala. Čeprav ne pozna moje babice. Pa kaj potem. Lahko sva izmenjali mnenje v simboličnem in vsebinskem smislu. In tukaj strinjanje ali nestrinjanje nima veze … in šele ko nima veze, se presenetljivo vedno nekaj zgodi. Da si marsikaj povemo in če si odprt vedno spoznaš še nekaj drugega, na podlagi informacij in vtisov drugih.
To se tiče tudi strupa. Velikokrat nasujem tudi strup, kar pa nem pomeni, da hočem človeka tudi umorit … hehehe … Skratka, meni se zdi, kar kar naprej tumbam, tudi prepir povsem človeški akt in velikokrat celo zelo koristen. Ker pa tako mislim in tako tezo zagovarjam, se moram držat načela, da ne kuham mule in ne futram zamer po difoltu, sicer bi imela moja teza nično konstruktivno vrednost. Da puščam odprt prostor, da se že v naslednjem komentarju lahko spet normalno pogovarjamo in celo v čem drugem strinjamo. Seveda je kaj takega možno samo z dovolj zrelimi in osebami tudi na drugi strani, nekih otročajev v komunikaciji mi pa itak ni škoda. Tako da kar se mene tiče, vickyha, strupa deležna ne boš, nimam te na piki, nič takega. Življenje teče dalje, nove teme, novi blogi.
@hildegarda:
Hehe … Dober tek! Najine debate so težavne v detajle komplicirane vedno bile, ja … ampak imajo pa veliko štofa v stranskih produktih.
@butnglavc:
Popolnoma podpišem. Država je najbolj brezsramen kapitalist, njene obresti pa bolj brezsramne od povprečnega kriminalca, ki živi na izposojanju denarja pod mizo in izterjevanju obresti.
Zdaj pa takole. Jaz se od tega bloga poslavljam in ne bom več komentirala, ker bi rada napisala še kaj na kakšno drugo temo. Kar je preveč, je pa res preveč … hehehe … Samo toliko, da ne bo kdo mislil, da ga ignoriram, če se bo kakšna replika nanašala name.
Simona, zapisa ( post ) ne bloga, ce ce se poslovis od bloga nimamo vec kaj brat, ker ne bo novh postov, kaj sele komentarjev 😉
Izredna statistika, ki ji lahko se vlatka zavida … s komentarji vred ste natipkali za eno malo knjizico … priblizno 120+ strani.
Lepa cifra ni kaj!
Me zanima, ce tole ni slucajno absolutni rekord na blogosu ….
.::PiPi::.
-Tomaz Stih:
Če verjameš v kapitalizem in državo in religijo in misliš, da ne moreš brez njih, potem si še vedno pod inteligenčno stopnjo, ki je nujna za zavestno razumevanje in svobodno družbeno zvezo.
Če verjemeš v ideologijo, politiko in združbe in misliš, da brez njih ne moreš obstajat in če verjameš v hearhijo, voditelje in avtoriteto, potem si še vedno ujet v retardirano zgodovinsko klimatizacijo.
Če verjameš, da je narava moških in žensk sebična in da ne moremo brez denarja in privatne/državne akumulacije kapitala, potem si samo še en mini zombi znotraj sistema, ki te totalno kontrolira in je popolnoma zasužnjil tvoj um/telo brez, da bi se tega zavedal.
In če se bojiš anarahije in misliš, da je kaos in če sovražiš enakost, ker nočeš, da se drugi dobro počutijo, potem si samo še ene gnusna anti-človeška oseba, ki si zasluži kar bo dobila v obliki prihajajoče ekstremne družbene revolucije.
Slovenija očitno še vedno živi v socializmu, če je socializem slab kapitalizem, kjer ljudje dobrine pridobivajo s politikanstvom.
Nekoč sem brala članek o vojaški diktaturi v Uruguaju. Avtor članka Marko Jenšterle je situacijo pokomentiral z naslednjimi besedami, da je Uruguaj tako majhen, da so si nemalokrat stali nasproti sorodniki, ki so nemalokrat v zaporih mučili ljudi s katerimi so bili v sorodu.
Tragedija majhne države. Zelo hitro se lahko znajdemo na napačnem bregu. In rek vsaj v Sloveniji itak vsi vse poznamo si polomi zobe ob vprašanju delitve resursov. Mnogi se pač ne gibljejo v krogih, kjer se pride do dobrih služb, do dobrih poslov, itd, in potem jim preostane samo da čemijo na Zavodu in se začnejo kljub doktoratu, magisteriju, diplomi spraševat v čem še je smisel življenje.
V Sloveniji se z znanjem dela kot svinja z mehom, in ne gre tu za ravnanje države temveč za mentaliteto tistih brezvestnih nouve riche, ki umetnost dojemajo kot poceni reprodukcije Picassa, Van Gogha dlje jim njihova neotesana nerazgledanost itak ne seže, in mnogih drugih ki so se zaposlovali še v času, ko trg dela ni bil tako zahteven.
@Tomaž Štih
Če se poglobim v temelje Marxove misli, ki kritizira divji kapitalizem je veliko govora o razčlovečenju posameznika zaradi načina kapitalistične proizvodnje, ki je človeku-delavcu odvzela ustvarjalnost, samoinicativnost in inovativnost.
Socializem je le odprl vrata večjim množicam ljudi, tisti, ki se je recimo šolal naprej ob delu, pa je ob nekaterih drugih postavkah, žal tudi politikanskih, imel možnost da napreduje, dobi odgovornejše delo itd.
Danes pa nič več ni dovolj, samo da poznaš prave ljudi, mar ni to hujše od politikanstva?
@Tomaž Štih
O nespoštovanju zakonov ni nobenega dokaza?
Na področju odstranjevanja bolnišničnih odpadkov, kljub temu da sta vseskozi prisotni dve podjetji na trgu, ni bilo javnih razpisov. (Lahko si ogledate tudi osnutek interpelacije proti Kebru)
Kolikor vem je Zakon o javnem naročanju vseskozi določal, da če je ponudnik več kot eden, da se javna ustanova izvede javni razpis.
6b člen Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.
Ker preprosto ni izvedljiv, ker ni nadzora. Predvideva pa da delodajalec zaposli študenta ko ta preseže 2800 evrov.
Še kaj kar v tej državi smrdi?
“Danes pa nič več ni dovolj, samo da poznaš prave ljudi, mar ni to hujše od politikanstva?”
Ravno to je posledica političnih mrež, ki so se pletla v socializmu in nikoli razbile. Naš socializem je temeljil točno na tem – dobro službo so dobili tisti, ki so bili “z nami”.
V tržnem gospodarstvu je drugače. Tam dobi delo tisti, ki je pripravljen delat. In več ko bo znal, boljše plačilo bo dobil. Zakaj bi nek Akrapovič ali Pečečnik v svojem podjetju nekoga zaposlil samo zaradi vez? Sem pa prepričan, da dobri delavci dobijo tudi dobro plačilo. In takih kapitalistov smo lahko veseli, saj v “skupno korito” prispevajo milijone eurov. Kaj pa v skupno dobro prispeva Simona Rebolj?
Mislim, da moramo ločiti dve stvari. Mnogi tu se zgražajo nad problemi, ki sploh nimajo zveze s kapitalizmom ali socializmom, ampak se le posledica nespoštovanja zakonodaje ali pomankljive zakonodaje.
Zato bi bistveno več prispevali k boljšemu jutri, če bi javno mnenje “pritiskalo” politiko k reševanju te problematike, kot pa k nekem pozivanju k nekim brezveznim revolucijam, ki bi vodile v anarhijo.
Raje poskrbimo, da se bodo pravila igre spoštovala, pa bomo vsi bolje živeli
@Tami
“Če se poglobim v temelje Marxove misli, ki kritizira divji kapitalizem je veliko govora o razčlovečenju posameznika zaradi načina kapitalistične proizvodnje, ki je človeku-delavcu odvzela ustvarjalnost, samoinicativnost in inovativnost.”
Hočeš reči, da je bila Jugoslavija bolj odprta za ustvarjalne ljudi, kot recimo ZDA, Francija, Italija? Upam, da se hecaš. Zaradi zatiranja ustvarjalnosti v socializmu, smo si pridelali takšen razvojni zaostanek, da najbrž ne bomo nikoli ujeli velikih.
@jebiveter:
Vedno se prekršim. Ampak samo tokrat. Zadnja replika, definitivno.
Simona Rebolj v skupno dobro že s tem blogom, kamor si zašel, prispeva ogromno za skupno dobro, in to zastonj. Ker Simona Rebolj nikakor ne misli, da je najpomembnejše skupno dobro prispevek v milijonih evrih. Ampak celo meni, da so milijoni evri pol pizde gnile vode vredni, tako kot BMW v primerjavi s kakšnim vozilom nižjega cenovnega razreda. Ker Simona Rebolj meni, da je avto zato, da pelje. Simona Rebolj tudi meni, da je že sam sistem, zaradi česar razni jebivetri (odličen nick si si nadel) merijo pomembnost skupnega dobrega v evrih, totalno zablodel. Saj bi ravno ti jebivetri še kot opice skakali po drevju z banano v roki, še bolj bedasti, še bolj stupidni, če se vendarle ne bi odvijali vzporedno vsaj minimalni kulturni in duhovni doprinosi za človeka. Tisti, ki delajo človeka.
Zato je za Simono Rebolj kakšen Akrapovič zelo majhna živina, mimo katerega gre na Čopovi mnogo hitreje od svirača na violino s klobukom na pločniku in psom. Simona Rebolj se klanja povsem druge vrste veličinam. Takim, pri katerih bi jebiveter bolj ali manj samo jecljal in jo popihal, ker jim niti njegov vic ne bi bil kaj dosti smešen, kaj šele, da bi jim imel kaj zanimivega za ponudit ali povedat. Brez veze.
Jebiveter pa tupi nesmisle, ko govori, zakaj neki bi nekdo v tržnem gospodarstvu zaposlil prijatelja. Zato, ker ravno v tržnem gospodarstvu večina položajev res ne terja nevemkakšne presežke. To so položaji samo pri vrhu, sicer pa se lahko uvede v marsikaj vsak bebo in je še bolje zaposlit po vezah, zavoljo upanja po večji angažiranosti (beri:hvaležnosti).
Simona Rebolj pozna tudi kakšne ljubljanske “japije”, zato me podajanje megle nekih teorij ne gane najmanj. Ker predobro vem, kako, kje, zakaj in za koliko je kdo zaposlen na Avtodelti (kar tako počez rečeno … hehehe).
Če pa jebivetra firbec matra kaj Simona Rebolj počne in s čim in kako služi za razne dobrine, ji pa lahko to zasebno vprašanje postavi na mejlu. Ker za vsebino bloga ni to niti najmanj pomembno. Čeprav je nekaterim jasno kot beli dan, kje se sukam. Med zgodbami, mislimi in estetiko seveda … hehehe …
Lep pozdrav!
Po štepanju serijskih komentarjev sklepam, da je jebiveter Štihov klon. Hehehehehe … Patetico. Zdaj pa obžalujem, da sem se sploh oglasila.
@Pipi:
Ja, se spomnim … blog – zapis … Na to si že opozarjal. Imaš prav.
Mica bravo v svetohlinstvu ti je težko parirati, o revščlini si ne bi dovolila govoriti, ker je dvorezen meč-traven pa predstavljaš zgodbe o revežih, ki so pravzaprav prevaranti in lenuhi. potem zraven postaviš še svojo zgodbo o uspehu in trmi in kako naša mica zaviha rokave. Potem za nameček pohvališ vickyho in Štiheka, ki po tvojem zagotovo vesta o čem govorita, medtem, ko drugi samo teoritiziramo. In kaj ti je dalo tako msisliti Micika?
kot sem že rekla, sem zelo mlada-še napol otrok- odšla iz Slovenije in se potem že zelo kmalu sama preživljala v Kanadi. Potem sem potovala in živela po različnih koncih sveta, opraviti pa sem imela z zelo revnimi ljudmi, med drugim sem kar nekaj časa preživela v Andih, poznala pa sem tudi svinjsko bogate ljudi, od poštenih pa vse do kriminalcev in vojnih dobičkarjev. Razen tega sem precej nadarjena za opazovnje in analiziranje-ki pa ni enoplastno kot tvoje. Vidiš Mica, ta enoplastnost te jebe (excuse my French)tudi v tvojih črticah-v katerih so karakterji tako enoplastni, da celotna stvar izpade precej naivno in nedodelano. in čeprav se lotiš neke “socialno družbene” tematike, ne izpade nič bolje od navadnega dr. romana. Oprosti, ker sem direktna, vendar sem mnenja, da se iz kritik lahko tudi česa naučimo. In ker si ti Mica ne bi upala soditi kar počez, ne vem kako si upaš soditi mene. Kaj počnem in kdo me vzdržuje. Doma imam majhna otroka, eden je še dojenček-tako da je to samo po sebi kar zalogajček. Po drugi strani pa kljub temu še delam-saj kreativno delo potrebujem za dušo. Plačilo, ki ga dobim je pa ravno za žepnino ,-) Sem pa delala tudi za preživetje, nič ne skrbi in še bom.
Čez 50. let, ko bodo naši od ZDA vodeni politiki vse razprodali in sprivatizirali ostalo pa dali fajmoštrom, in ko bo šlo vse v maloro bo še vedno kriv nek fantomski “komunizem”. Buuuuu lahkonoč otroci
Marksistično misel sem uporabila samo za karikaturo, ker gre za kritiko kapitalizma, in govori tudi o samouresničenju človeka. Tole ni imelo veze z Jugoslavijo. Mogoče nespoštovanje inovativnosti, ustvarjalnosti in drugačnosti ni bil problem Jugoslavije temveč je problem slovenske zaplankane alpske kulture.
Pipi, rekord v komentarjih na Blogosu ima Nimiy – več kot 1600 komentarjev. Ampak ta post je nastal samo zaradi rekorda:
http://nimiy.blog.siol.net/category/naj-komentiran-post-ever/
Drugače ima Blitz na njegovi b(l)ogovski vladi 440 komentarjev, pa je možno, da ga bo Simona dohitela:
http://blitz.blog.siol.net/2007/07/18/blogovska-vlada-v-senci/
To je očitno tema, o kateri imajo ljudje kaj za povedat.
@Vanja: pri nas obstaja neko čudno mnenje oz. družbena deformacija, da je ženska, mati, ki je doma, ne dela… ničvredna. To imam jaz od svoje mame tudi. In večkrat sem slišala po blogih, da nisem nič vredna, ker nisem v službi. Med vrsticami. Gospodinjsko delo in delo matere… to ni pri nas NIČ VREDNO.
Če bi bilo tako, da bi bi matere ostale pri svojih otrocih do začetka šole (tiste, ki bi hotele seveda), njihovo delo bi bilo cenjeno, dobile bi za to še poseben denar in otroci ne bi zrasli v to, kar danes vidimo…
Ja točno to Dajana. In seveda pride očitek s strani ženske hahahaha, ki naj bi te stvari kao razumela.
In jaz komaj čakam, da spet pobegnem “v službo”, ker je delo mame in gospodinje zelo težko in ne napolni ti baterij. Je pa res, da je idealno, da ne delaš po cele dneve, ko imaš majhne otroke-in ravno to tudi nameravam, ker imam to srečo, da si to lahko privoščim. Vendar zaradi tega ne pozabim dejstva, da nekatere mame morajo biti in gospodinje in mame in delavke, zraven pa še preživeti od vsote, ki jo zaslužim trenutno- in jo imenujem žepnina. to me boli! Ker se mi zdi, da smo kot država dovolj bogati, da bi lahko bilo drugače.
Le opozoril bi te, da po lastnih besedah praktično nič ne prispeveš k skupni blaginji – za naše ceste, za naše bolnice, za naše šole – in večino svojega ustvarjalnega potenciala porabiš samo zase in za svojo družino – drugim praktično ne naklonič nič rezultatov tvojega dela.
Hkrati pa izjavljaš, da smo “kot država dovolj bogati”, da bi lahko to in ono in občasno pridigaš o solidarnosti in o “večplastnosti razumevanja”.
Temu se popularno reče “s tujim po koprivah”.
Drugi naj delajo, ti boš pa avantgarda delovnega ljudstva, ki bo “svetila in kazala edino pravo pot”, ne?
Tomaž tudi ti nič ne “prispevaš” in od tvojega filozofiranja navaden delavec in brezposeln na Zavodu nimata nič…ampak rešitev za vse probleme imajo Kitajci…mi samo čakajmo in afne guncajmo…do leta 2014..potem ja potem bo pa treba…
…nekako preživeti…magari le znotraj sebe…do…In tisti z bolj razvitim nagonom za preživetje bo malce lažje, kot pa razvajenčkom od udobja.
Tomažek, tukaj se te čakala. Ker na vse moje prejšnje argumente in polemike sploh nisi odgovarjal in si drdral svojo Jehovsko zgodbo, sedaj, ko je pa treba spustiti napad na oseben nivo pa en končno en konkreten rafalček. Res si kot tvoje opravljive oboževalke!
No in ker ti nočem dati zadoščenja moja replika; sem že rekla, da zaslužim. Celo “porodniško” sem več ali manj delala od doma in zaslužila malo več kot povprečna Murina delavka cel mesec. To mi je ravno dovolj za žepnino-kot rečeno. One pa morajo s tem denarjem preživljati svoje družine. In tega si ne morem predstavljati. SI TI LAHKO????? Seveda sem od tega denarja-ti teslo-plačala davke. Plus davke na vse kar sem kupila. Ko bodo moji otroci malce večji, čez par mesecev-bom delala več-zaslužila več in več prispevala. Ker pa trenutno ne, ZARADI MAJHNIH OTROK-dela ogromno moj mož, ki je med drugim tudi delodajalec v Sloveniji in Kanadi hkrati. Skratka, po tvoji teoriji zelo koristen mož! Tudi sama trenutno resda največ svojih talentov vlagam v svoje otroke, ki pa bi bili lahko s strani države gledani kot investicija, zdravi, pametni otroci, ki bodo nekoč delali za tvojo penzijo, Tomaž. Seveda je verjetnost zato majhna, ker jih nameravam iz te kurje države čimprej odpeljati nekam, kjer je človek kot človek sam po sebi cenjen. Zdrav ali bolan, delodajalec ali delojemalec, zagotovo pa to ne bo tvoja vzornica ZDA hehehe. Pa lep pozdrav v tvoj tunel.
by the way, ker si omenil,da boš nekoč imel otroke, kako bo tvoja žena preživljala porodniško? Jo boš kar takoj poslal delati?
Vanja Tomaž je na to mislil že prej in tista srečnica, ki bo njegova žena postala bo mislila, da je v raju 😉
Vanja, na svoj zaslužek nisi plačala resnega davka. Drugače povedano – če bi vsi plačali toliko kot ti, ti ne bi mogla reči, da “misliš, da smo bogata dežela in si to in ono lahko privoščimo”, ker to ne bi bili. Bili bi Bangladeš.
Ti večino svojega produktivnega časa raje porabiš zase, kot da bi kaj ustvarila za druge. Kako egoistično, mislim – po tvojih lastnih merilih.
Lepo, da imaš za moža kapitalista. Zakaj pa ne zaposli več bezposelnih? In kolikšen del podjetja sta že razdala med delavce? Koliko dobička sta imela letos? Kakšen avto vozita? Kakšno stanovanje ali celo hišo imata? Ali vesta, kakšne avtomobile vozijo murine delavke? Ali vesta, v kakšnem živijo murine delavke? Ali ne bi tvoj mož raje bolje plačal svojih delavcev, vidva pa bi se vozila v slabšem avtu in živela v garsonjeri?
( Aja, pozabil sem. Vse to velja le za druge. Drugi naj se tako obnašajo, ti pa se boš drugače in boš drugim solila pamet, kakšni da so. Skratka…s tujim po koprivah, plus malo samorealizacije skozi moža…)
Moja pokojnina so moji prihranki, ne tvoji otroci.
Težava neosocialistov je predvse popolno pomanjkanje samorefleksije.
Žena kapitalista naokoli razlaga, kako je kapitalizem slab in hkrati uživa vse njegovo udobje po možu, ki je delodajalec delavcev, ki seveda niso “pravični solastniki” podjetja in tudi nimajo istega standarda, kot ga imata gazdarica in gazda.
Bilo bi krivično reči, da je takšen le socializem. Takšni so ljudje. Kapitalizem to priznava in skuša iz tega izvleči dobro. Socializem pa ljudi pretvarja v lažne moraliste, ki se nikoli ne ravnajo tako, kot pridigajo drugim. To je v bistvu neke vrste sekularna religija.
Ljudje pa so seveda vedno isti. Ne glede na sistem.
Zato pa jaz tudi v praksi vedno poškusam živeti v skladu s teorijo, ki jo zagovarjam in je pošteno to pričakovati tudi od drugih.
Tomažek moj mož ljud, ki delajo zanj zelo dobro plača- Pravzaprav si dobiček delijo po procentih, čeprav je on tisti, ki izlobira projekte. Kot že rečeno vidiš svet zelo črno belo. Ker na svoj zaslužek nisem plačala resnega davka-ravno tako kot ga ni Murina delavka-to pomeni, da sem po tvojih merilih manj vredna? in da ne smem odločati o tem ali želi živeti v socilani državi ali ne?
Vickyha s tem tvojim poudarjanjem načel postajaš že malce smešna. preseli se torej v Bangladeš. tam je hard core kapitalizem-pa še vse je privatizirano. me zanima zakaj torej nisi ostala v ZDA, ko že tako lepo pristvljaš lonček Preveč črncev za tvoj okus?
ko si že tako načelna, ti si verjetno poslala otroke v privat univerzo kajne? Seveda ne koristiš brezplačnih univerz, ki so gnili ostanek socializma?
Ti že veš Vanja. Sem mislila, da poseduješ malo več galantnosti – kot nas je o tem prepričevala Simona. A tudi Simona se zna kdaj zmotit, očitno.
Ja, tako je. Thank’s for asking. Moja hči obiskuje privat univerzo. Nekaj časa je bila na FDV, ampak je kmalu ugotovila, da so tam še vedno v smeri levo-krug. Profesorji, namreč in cel vrhovni štab, mislim dekanat. In če z njmi ne trobiš v isti rog, potem nimaš tam kaj iskat. Sicer pa ne vidim razloga zakaj ne bi hodila v državno šolo, saj vsak mesec plačujem davke iz lastnega žepa, ker namreč postrani ne delam za nikogar drugega, ki bi mi plačeval vse obveznosti. Od kod naenkrat takšna napadalnost?
Neosocialiem je moderna sekularna religija. Takšna, ki postavlja lažne vrednote in malike, ki naj jih “verniki” spoštujejo in v katere naj verniki; toda v resnici jih ne spoštuje nihče. Vest pa si blažijo s tem, da se zaganjajo v “nevernike”.
Zgoraj sem ti zgolj demonstriral iste konstrukte, ki so bili izrečeni v tem pogovoru in uperjeni proti vsem, ki si drznejo štrleti iz povprečja. Demonstriral sem ti jih na tvojem možu. Ampak tu se tvoj neosocializem konča. Tvoje ugodnje najprej. Tvoja družina najprej. Tvoja osebnostna rast najprej. Čas za tvoje otroke najprej.
Nič ni narobe s tem. To je najbolj človeško obnašanje, ki si ga lahko zamisliš. To obnašanje – da ljudje poskrbijo z delom sami zase je bistvo kapitalizma in kapitalistične etike.
V socializmu pa jaz pridem k tebi domov in ti začnem pleniti po stanovanju v skladu s tem, kar JAZ mislim, da ti potrebuješ. In potem to odnesem k svojim volilcem. In te zaslišujem, kaj imaš. In ti dajem pripombe na to, ali jaz meni, da ti to res potrebuješ. In ti pametujem, da morda pa potrebuješ manjše stanovanje. Manjši avto. Da moraš podjetje (za katerega se je izkazalo, da ga vendarle ni) razdati. Da moraš svoje prihranke porabiti zato, da zaposliš ljudi, ki jih moja politična opcija želi zaposliti po planu. In če ti kaj ni všeč se pač sklicujem na tiste, ki imajo manj od tebe in hočejo tvoje in na tiste, ki jim tako ali tako ne bom plenil, ker nič nimajo. In ti lepo odnašam stvari, ker mislim, da vsega tega ne rabiš.
To si izkusila zgoraj z vprašanji o zasebnem premoženju in potrebah – na katere nisi odgovorila.
Dobrodošla na drugi strani. Upam, da si občutila, kaj s svojim socializmom počneš drugim ljudem?
ja no, če že tako mahaš s svojo načelnostjo, v kontrastu z mojo nenačelnostjo, ki si mi jo ti prva že nekajkrat negalantno očitala, potem prosim na plan z besedo.
vickyha res? Tako zelo levo krug so? hm zanimivo, moja prijateljica in hči zelo desnega Jambreka teh problemov na FDV ni imela.
Poleg tega si davke plačevala tudi v Kanadi, pa univerze zato še niso zastonj. tukaj pa so, kar je ostanek gnilega socializma. Torej se mi tvoja načelnost še vedno nekako izmika.
Tomaž tvoje definicije so smešne, socializem je pleniti po stanovanjih in jaz s propagiranjem socialne države prav to počnem? Lepo te prosim, kdo pa pravi, da se za socialno državo zavzemajo samo ljudje, ki nič nimajo (čeprav, da se ne bom prehitro hvalila -imava namreč še vedno več minusov kot plusov-pač nisva ničesar ne dedovala niti dobila in odplačujeva kredite)in zaslužijo minimum in niso delodjalci? Sem ti že rekla, da svet ni črno bel. Očitno preveč težko, da bi razumel.
In Tomaž, seveda družina najprej, osebnostna rast najprej, ja seveda-vendar se bojim, da kapitalizem takole razpasel kot se je …to onemogoča, ker bodo pritiski na ljudi in konkurenca vse večja, potrebe po profitih vse večje.
Saj sva se že vse o tem zmenili, ne ljubi se mi spet pogrevat jovo na novo…. Suma sumarum vsega, kar pravim je to : če tako hrepeniš in zagovarjaš socializem in vse njegove vrednote in prednosti in nevem-kaj-še vse, zakaj za vraga potem živiš v kapitalizmu in materialnih dobrinah? Tu ne vidim logike. Ne samo pri tebi, ampak pri vseh, ki trobijo kar tako v tri kranse, teorijo tralala.
Osebno nisem niti malo podobna kakšnemu velikemu kapitlaističnemu tajkunu, niti nočem biti! (niti nimam zaposlenih ljudi, razen moža) nimam jahte, niti tovarne, niti novega avta, opisuješ me kot neko težko kapitalistko, nestrpno, da ne omenim – strašno rastistko – čeprav to ni napisano v nobenem mojem zapisu, ne na tem blogu in ne kje drugje…. To lahko razumem kot neke vrste negativno propagando?
Sem pa sicer že vrsto let odgovorna za preživetje svoje družine, ker kot sem rekla, mož ne zna jezika in tako sem jaz tista, ki pač mora poskrbeti za finančno stabilnost. Vsak mesec. Tudi če mi ne paše. In nič ne jamram in nič ne stokam, da naj bi mi država kaj pomagala in se nič ne derem, ko je na koncu leta treba plačat davek, ki je “moj denar” – ne od neke xy firme, ki ga tako ali tako nikoli ne vidim. Zato ne razumem ljudi, ki sicer ne služijo, ampak živijo pa zelo dobro od tistega kar drugi zaslužijo. Delijo pa mnenja o tem kako bi oni uredili svet, če bi oni le imeli možnost….. Pa s tem mislim na splošno o vseh, ki tako strastno tu vse zanikajo in polemizirajo o takih in podobnih pravljicah, in so tako strašno pametni. Vse skup pa en sam dim. Sicer pa, ti lahko misliš kakor hočeš.
vickyha; saj socialzem ne pomeni, da imajo vsi po ene štumfe in eno kilo kruha, to je vendar poenostavljena verzija za izpiranje možganov. Veš, da je bilo v 60., 70. za kapitaliste precej nevarno, da bi šel tudi zahod po poti socializma. Veliko umetnikov in intelektualcev je bilo resnično levo usmerjenih….in tako se je začela močna anti komunistična propaganda. Tako kot je bila na drugi strani močna anti kapitalistična.
Tudi jaz nič ne stokam , nič ne jamram, ne prosim za pomoč, vendar čutim do ljudi, ki stokajo in jamrajo in če je moja situacija v redu še ne pomeni, da me boli patka za tiste katerih ni. Za tiste, ki jih izkoriščajo in za težaško delo plačuujejo tako beraško,da ne morejo niti preživeti. A je to tako težko za razumeti? In to pomeni, da imam sprane možgane po tvoje? In jaz kao ne bi smela pametovati Štihu, katerega način je podoben nekem fanatičnemu krščanskemu rekruterju, pa mu tega ne oporekaš?
/ Dobrodošla na naši strani/?
in vickyha kje te opisujem kot neko težko kapitalistko? Zame to, da si uspešna, talentirana in finančno dobro stoječa, ni greh! Svaka ti čast! Kot sem že rekla, na stvari ne gledam črno belo. Tako ne bom rekla, da je bilo v socializmu vse krasno, prav tako pa ne vse slabo in za popljuvati. Ker je na moji vrednostni lestivici internacionalizem vedno pred nacionalzmom in socialna država pred turbo kapitalizmom! Ker je tako boljše tudi za svet, v kaj drugega me pač ne bosta s štihom prepričala. Ker mi je evropski način življenja boljši od ameriškega. Prav zaradi socialnega elementa, ki je v Evropi prisoten tudi zaradi neposredne bližine komunistične revolucije, ki se je zgodilav vzhodni Evropi. Ker mi to, da imam zdravstveno zavarovanje za svojo rit sicer nekaj pomeni, ob enem pa me hudičevo moti, da ga soseda za svojo nima-ker si ga ne more priviščiti. Ker želim humano državo kjer ima vsakdo možnost zdravljenja, izobrazbe in minimalnih življenskih standardov. Zaposleni in nezaposleni. Ker želim državo kot je Danska, ki svoje delavce prekvalificira, med prekvalifikacijo pa jim nudi človeka dostojne pogoje. In ker želim, da se Danski primer razširi na ves svet.
In za tisto, da naj ne pametujejo ljudje, ki jih živijo drugi ljudje-če to leti na moj primer in na napade s stani Štiha-mi smo družina in kot družina prispevamo dovolj v državno blagajno. Mene moj mož ne preživlja, kar je njegovo je moje, kar je moje je njegovo-on trenutno vlaga več financ v našo družino, jaz pa več časa. Pa tudi, če ne bi moja družina prispevala popolnoma nič v državno blagajno-imam še vedno pravico izraziti svoje mnenje.
Ker že omenjaš Simono, z njo nimava vedno istega mnenja-ampak se je ženska sposobna poistovetiti in razumeti-ker posluša. In potem razloži svojo perspektivo. In ima empatijo. In ker je tako inteligentna, da gate trga. ker ne napada, potem se pa spreneveda da ne napada in gasno cvili, če jo napadeš nazaj.
vickyha-Simona-Vanja…trio snova…ako bi imel zadosti denarja jih kupim, da igrajo v mojem moštvu 😉
@ jebiveter
na komentar 331
Zanimivo bi bilo pogledati, kakšna mesta dosegajo naši, slovenski dijaki in študentje na mednarodnih tekmovanjih. Včasih, v dobi “zatiranja ustvarjalnosti”, smo bili med vodilnimi.
In skoraj vsi tisti Slovenci, ki so danes na tujem priznani, so svoje osnovno znanje in odnos do družbe “pridelali” v okolju tega ničvrednega svetovnega nazora. Bodo generacije, ki odraščajo v “kvazi-kapitalizmu” še sposobne prodora v svetovni vrh? Počakajmo malo, preden sklenemo končno sodbo! 🙂
ja bin na tole samo dodam; tudi v Kanadi je večina novoprišlih otrok iz Jugoslavije takoj preskočila nekaj razredov glede na znanje. In to tujemu jeziku navkljub. Ista situacija je bila v srednjih šolah.
Govor druga Tita na blogu bicikel.com ..:)
Drugarice i drugovi,dragi moji omladinci,ja moram da vam kažem,situacija u zemlji je vrlo složena.
Jako me žalosti sve ovo što se danas govori i pišeo meni.Praviju da sam bio lump, baraba,hoštapler�Bilo kako bilo,ali u moje vreme su ljudi dobro živeli.Ni bilo brezposelnih,svaki je imao stanovanje ili je sagradio bajtu.
Danas mlade družine ne mogu kupit stanovanje,kamoli bajtu zgradit,zato moraju živeti u rupama,vlažnim garsonjerama i plačati visoku najemninu.
U socializmu nije bilo reveža,svima sam dao službu da su si s pridnim radom mogli ustvariti dom i človeka spodobno življenje.
A danas se cerkev,Karitas,Crveni križ i slične organizacije hrane sa revežima i bogate na njihov račun.
Radnička klasa u tovarnama se izkorišča ko u najgnilijem kapitalizmu,radnika niko više ne poštuje i stalno se grozi sa knjižicom.
Kad sam ja bio živ,nije bilo tako.Znam da se radnička klasa toga još seča i još me voli.
Ali tu su još oni drugi.
Oni koji su nekada najglasnije vikali moje ime,oni koji su najviše plakali kad sam umro,a danas najviše pljuju i seru po meni.Sad kad ne mogu da se branim.Oni su se obogatili u socializmu,dobro su ga iskoristili.Sada imaju oblast i denar,ali denarja ni nikad dosta i sada počasi razprodajaju lepu Sloveniju tujcima.Tujci kupuju fabrike i odpuščaju radnike.
I to je žalostno.Jugoslavija,ma kakva bila je bila dobra mati,a Slovenija je slaba mačeha svojim ljudem.
Mi smo krali a smo narodu dali, a ovi sada kradu a narodu ne dadu.
Za kraj bi,što se tiče kamenja,samo još citirao jednog velikog čoveka ,(i za njega neki praviju da je bio lump i prevarant) ,koji je pred 2000 let spasio kurvicu pred kamenjanjem:”Ko je bez greha,neka prvi baci kamen.”
Toliko od mene drugagice i drugovi omladinci.Vozite i dalje svoja bicikla i budite pošteni i skromni.
Živala socialistička omladina,živeli naši narodi i narodnosti.
Voli vas VAŠ TITO !
webmaher: kar se tiče mene se strinjam. Igrala bom tudi za manj denarja, iz čiste gole ljubezni vendar samo pod pogojem, da Tomaža Štiha oblečemo v kratko kiklico in dokolenke-hočem, da je naš cheerleader!!!!
Ja, sem zraven! Ampak samo, če sem lahko desni strelec!
Za splošni razmislek. Nekakšna replika vsem.
Preberite naslednje in imejte na umu, da je to ustvarjanje neke ideje direktno iz moje glave, zato ni nujno, da bo v tem kaj smisla. V bistvu sploh ne vem od kod v meni takšne misli.
Vsak stoječ politični sistem bo vplival na svoje privržence znotraj specifičnega konteksta, ki ga postavi in vsak posameznik znotraj tega sistema bo imel pogled iz kapitalistične države, ki določa njihovo vrednotenje le-tega. Ko intervjujaš posameznika, ki je predstavnik povprečnega razreda: imaš bogataša z načrtom za penzijo in imaš brezdomca s steklenico viskija: verjetno bi človek pričakoval, da bo interpretacija kapitalizma od teh dveh posameznikov drugačna. Ironično, niti brezdomčevo mnenje, da je življenje v kapitalizmu sranje ne podpira argumenta, da ne bi smel obstajati, niti bogataševo mnenje, da je življenje lepo ga ne obrani. Obe strani sta spolzki pobočji.
Ob katerem koli času bosta tako politični argument, ki poskuša obraniti trenutno stanje od revolucije v vladanju, kot tudi trditev, da je nemogoče, da bi nastalo novo stanje, naredila ravno to zmoto spolzkega pobočja. Skupaj s tem pride tudi dejstvo, da so sodbe, ki so bile narejena za in proti trenutnemu sistemu (v tem primeru kapitalizmu), kontekstualno omejene na vrednotenje znotraj tega sistema.
Ravno zaradi tega bo pogled iz kapitalističnega sistema najverjetneje povzročil nevarnosti, ki jih zamenja za inherentne probleme v vseh mogočih civilnih sistemih, ali pa bo trenutne probleme imel za nekaj, kar bi obstajalo v vseh mogočih sistemih, in jih šele takrat videl kot resnične probleme. Kapitalizem bo potem nadaljeval z argumentom, kjer bo branil sebe od samega sebe. Dober vid je potreben, da se to vidi. Ampak tudi to ni najbolj pomemben problem. Še za kapitalista, če bi kdaj na tem argumentu okoriščal.
Problem od vsega začetka je neuspeh pri doslednosti z osnovnimi filozofskimi in logičnimi principi, ki so potrebni, da samo vodiš argument na platformi filozofije. Ampak, a se to sploh lahko naredi?
To je isto za vse sisteme, tudi tiste, ki še niso obstajali ali mogoče bodo ali pa obstajajo v tem trenutku. To ni argument za naklonjenost drugačne strani. Vsaj zaenkrat še ne.
Ampak breme dokaza, da bi uspešno porinil argument proti politični teoriji leži v ugovorih na trenutnem. Seveda zaradi tega nova teorija ni upravičena nekih ugodnosti…(sej sploh še ne obstaja in tudi če bi, bi to bila ista pozicija, kot jo ima kapitalizem), niti ji ni treba ponudit rezultata njene revolucije, da dokaže svoj prav. Tudi, če še te nove politične teorije niso bile preizkušene ne moremo reči, da bodo vsi srečni. Skrb bi morala biti pragmatična in promovirati srečo večine, ampak morala bi tudi zaščititi posameznika od meščanske povprečnosti in izgubo individualne svobode in kreativnosti. To je zelo tanka linija po kateri se hodi že stoletja.
Nekaj misli o zdravju, sreči in ljubezni do življenja, ker sem že ravo emocionalno nabit.
Na nesrečo je postala sprejemljiva misel, da imajo ljudje različne izvire iz katerih trošijo in se razvijajo. To je šlo veliko preveč iznad dejstva, da težji človek potrebuje več hrane, da preživi ali, da velika družina potrebuje več prostora za življenje. To je postalo stvar moralne integritete, pravičnosti in vrline – “pravega” človeka. Stvar je v izgubi za objektivnim strinjanjem kaj ta “prav” je in v neuspehu privolitve enostavnemu pravilu, da kar je nujno za življenje enostavno ni dovolj, da se prikaže “pravi” človek. Da se razvija in pridobiva več pravic na svoji poti bi lahko bilo vratolomno, če polika izhaja iz ravnotežja med človekom, kar si le-ta vzame, in kaj zapravi. Ljudem ni mar in ne gledajo nazaj.
Zamišljam si družbo, kjer vsak posameznik tekmuje, da je prvi pri tem, da zapravlja zadnji. Postavljene so celo stave med narodi, da se vidi kdo ustvarja najmanj odpada, kdo ima najmanjšo stopnjo revščine, najmanjši odstotek kriminala, najvišjo moralo, pa še praznujejo svetnovne praznike in si celo delijo običaje in tradicije. Te fantazije nimam za nekaj nemogočega. Ne čutim, da je nihilistična ali asketska, ali prostor, kjer se redita šibkost in povprečnost. Mislim, da ne ustavlja rasti. Mislim, da je človek nekako postal preveč agresiven in se preveč hitro razširil po svetu. Človek, ki si ga zamišljam jaz je popoln primer za take družbe, ki jih vidim v prihodnosti.
In ko pogledam v prihodnost lahko ustanovim samo en osnovni princip. Da se skozi hiter tempo in v prizadevanju za najboljše življenje potrebuje samo nekatere stvari, medem ko se jih večino lahko ima. Zadevi pristopam na način, ki pregleda samo nastavitev in postavitev človeka v njegov kontekst, ovrednotim njegovo življenje glede na srečo, ki si jo je priboril, kako se je trudil, in efekte njegovih dejanj, ko ga ne bo več. Seveda, to je veliko stvari za pregledati in v svetu se stvari hitro odvijajo. Ampak, kakšen bi bil najboljši način, da se pride do povprečja, ki ne bi bil blag, v katerem bi lahko bil udeležen vsak posameznik in bi iz njega dobil nekaj sreče? Postaja univerzalni napor ali princip, skozi katerega gre vsak človek, ne glede na to, kaj počne? Seveda je. V vrednotenju kaj je uporabil, koliko ga je stalo, in kaj je pustil za sabo, ko je odšel. Neuspeh v svetu je v dejstvu, da je manjkal ta princip. Politični sistemi so zgrajeni brez tega na umu, čeprav bi ohranitev moralo biti njihovo univerzalno pravilo.
Jaz nikoli ne bi zagovarjal politični sistem, ki ne bi najprej bil konzervativen. Istočasno pa verjamem, da kar si človeška rasa zasluži je veliko manj od tistega, kar si je vzela. Ampak, ali naj krivim bitje, ki je razvilo željo bo hamburgerju in po zgoščenosti v mestih s tisočim ali milijonim? Odvisno. In tudi, kako naj vem, kaj je potrebno, da se človeka najdlje kot je to možno ohranja srečnega in živega. Ali sploh hoče živeti dolgo? Ali ima sploh te stvari na umu?
Če pozabim na vse drugo in na mizi pustim samo enostavno formulo, ali bi lahko vsaj mogoče določil, kateri politični sistem naj ne bi bil. Če stvari ne peljem dlje od enostavnega hipotetičnega željenega rezultata kot je recimo:
Oseba X potrebuje Y količine P (energije), da obstaja v povprečju C (let) s S količino J-ja(odpadki) in E količine K-ja(pridelka) v kontekstu G z F količine P-ja, ki ostane…
Ma znorel bi.
Ampak kaj, če bi vse kar bi moral narediti v kapitalistični nastavitvi to, da bi odklonil in se odrekel par stvarem. Mogoče samo naredim malo manj v tem svetu. Nimam štiri ali pet otrok, veliko hišo in tri avtomobile. Kaj, če bi se ustavili pri dveh otrocih, majhni hiši in enim avtomobilom. V velikem obsegu stvari si zamislite, kaj bi to pomenilo. Bi se hitro vse razpadlo in povzročilo probleme? Mislim da ne, če bi se ta proces odvijal počasi in bi bili ljudje ozaveščeni vsaj do te mere, da bi razumeli to odločilno in absolutno potrebno pravilo, da se doseže edino moralno stanje, ki je mogoče med posamezniki v nacionalni nastavitvi. Ohranitev, previdnost in trajna racionalna misel. Človek bi se dejansko presegel. Ne bi bil žival.
Obstaja več načinov, da se forsira argument za/proti politični sistem in lahko vidimo, da nikoli ni popolnoma zaključeno, da je ena oblika boljša kot druga. Ostanek neuspehov trenutnih vladavin je tisti, ki pridela kontekstualno lestvico na katerih se merijo vrednosti. In negotova prihodnost razširja paniko vladavin, ko so izzvane z novimi, ki pa so spet osnovane na istih napakah, na katerih se trenutne branijo. Vedno bi se moralo upoštevati, da tisto ‘kar je ostalo od prej’ ustvarja prihodnost in razkriva zgodovinski razvoj in njeno učinkovitost kot popolnega organizma in politične strukture. Medtem ko se bojujejo bitke za politično vodstvo je ena stvar, ki se ohranja in ostaja. Zapravljanje.
Človeška rasa bo mogoče še prehitro uničena od lastne roke, ker se ni podredila logičnim in metaetičnim zakonom človeške civilizacije, ki so potrebni za najdaljšo možno eksistenco.
In seveda, kdo pravi kaj to je in kako to deluje? Sigurno nam ni usojeno, ali pa vsaj ni mišljeno, da preživimo 4.6 milijard let. To je tako, kot bi rekli, da je bila evolucija zapakirana s sestavinami, ki so se ves čas ‘kuhali’, in da je bilo namenjeno, da se vsak precizen detajl zgodi. Da je torta morala biti spečena.
En način, da se temu približamo je, da pregledamo na dualizem kot ontološko filozofijo in udarec, da so religije, ideologije svobodne volje ter spiritualnost v splošnem inspirirale človeka, da čuti kot ‘da je vse pod kontrolo’ v vesolju, kjer eksistenca ni tako odločilna. Poudarek na spiritualnosti sami je varen namig, da je človek preveč svoje zaloge postavil na vero v večje boljše realnosti kot je ta.
V nerodnem položaju se nekaj zgodi in me spomne na Sokratovo misel. Nekdo je ali nesmrten in njegova esenca božanska, ali pa ni in to tako ali tako potem ni važno. To je za mene povzetek največje napake, ki je povzročila uničenje dualističnih teokracij in razpad monistične spiritualnosti: končna utešitev človeka kot moralnega bitja. Sokrat je omogočil, da se v človeku zgodijo najslabše od vseh zmed.
Ampak to itak nikogar ne zanima, zato bom skrajšal in zaključil.
Mislim, da sta danes v svetu odsotni moč in pogum. Najtežji korak, najvišje merilo moči, je to, da nočeš veš kot tvoj sosed in da enostavno uživaš življenje.
Mislim, da se tega ne da rešit drugače kot s postopnim razpadom in ponovno ocenitvijo človeške civilizacije v njenem lastnem okolju. Svet je postal nestrpen in je na zelo nevarni poti. Resnična človeška eksistenca se šele mora zgoditi in najdena/ustvarjena mora biti moralna resnica, da se jo reši.
Mislim, da to v kapitalizmu ni mogoče.
Se opravičujem, da ste morali prenašat moj trenutek šibkosti.
LP
kako bi kazao drug Tito igračete prvo zbog ljubavi..pare če onda same doči…vickyha najprej moram od vseh nogice vidt pol se bom pa odločil kje bo kera 😀
Ja, ampak jaz zastonj nič ne dam. Takim, ki imajo. Nič. Nič. Niti nogic ne pokažem. Torej?????
pa ne mi ti s kremšnitami…….
Otročje razloženo.
Jaka bi šel rad to poletje v Indijo. Jaka se odloči vzeti dve zaposlitvi.
Marija ima preveč časa in bi rada pomagala ubogim.
Marija se odloči promovirati dvig davkov.
Dvig davkov se zgodi.
Jakatu zaplenijo denar in ne more več v Indijo.
Marija Jakatu: “Kaj? Jaz, da sem to povzročila? Jaz, da sem ti preprečila iti v Indijo? A si znorel?”
@satir
Naj bo satira ali ne, moral boš malo jezik izpiliti, če si avtor teksta, ali pa boljši prevajalnik najti, če si ga ukradel. 😉
Sicer pa je res, noben sistem ne more slediti ideji, ki ga je spočela! Vsak se kaj kmalu izpridi. In spremeni – pokvari idejo. Torej bo treba najti idejo, ki bo živela brez sistema! 🙂
@satir sem si vzel čas in prebral vse in čeprav nekaj stvari nisem zastopil mislim da si kar lepo povedal ampak smo že precej zašli od Ajše Š. Vodnik zakar nam bo nemara hvaležna, Simonca nas bo pa našeškala ker že malce smetimo kot da nebi vedeli da jo to ena največjih nadlog zadnje čase …
@tomaž
/… Otročje razloženo.
Jaka bi šel rad to poletje v Indijo. Jaka se odloči vzeti dve zaposlitvi. …/
Jaka zaradi prekomernega dela zboli! Črpa sredstva iz “socialnega”.
Marija ima zato manj sredstev za pomoč ubogim.
Jaka pa vseeno ne gre v Indijo. (Bolan je, pa še nadomestilo je nizko.) Ni keša!
?????? 😉
@Tomaž Štih:
Tole je pa preveč!
Res je otročje, ja … Huda glupača bi morala bit ta Marija. Ker dvig davkov nima nobenega smisla, če zarubijo revščino ubožnemu Jaki, ki komaj zbere nekaj keša za pot v Indijo.
Višanje davkov tistim, ki že itak nimajo, nima veze s socialno naravnanostjo do državljanov. Davke se nabija kapitalistom, ki producirajo nerazumne presežke glede na pojem časa in meje verjetnosti kvazi “zaslužka” s prelaganjem keša, s kupčka na kupček.
Ne ti men o Jakcih!
Saj ne morem verjet …
@bin:
Zavedam se, da Slovenskega jezika ne obvladam dobro. Pač, ne govorim oz. ne pišem tako dolgo v njem, ker nisem tu odrasel. Se mu bom pa posvetil, ko bom imel čas. Že to, da sploh napišem kak smisel je samo zasluga SSKJ, ki sem si ga pred kratkim nabavil. Problem je predvsem v tem, ker ne razmišljam slovensko in si v glavi prevajam. Moje misli so internacionalne.
PS: http://hr.wikipedia.org/wiki/Satir
@satir
Sprejeto! 🙂
Še nekaj, pa ni treba komentirati. (pravkar sem končala z branjem 363-121= 242 komentarjev + 40 na novem blogu in sem definitivno zmanjšano prisebna, ampak piše se mi pa!)
Res imava različne poglede, ampak obe iščeva vir v človeškem dostojanstvu. Razlika je, da ti »svojemu« človeku priznavaš pravico, da mu dostojanstvo da družba, »moj« človek pa se mora predvsem sam pomatrati. Mora se, tako kot si se ti ali jaz. Pa ne zato, ker sem sadist, temveč zato, ker je to zame edini način, ki ima neko vrednost. Ravno na tej točki sva sva se na tem blogu zaletavali ena v drugo.
.
Prav mi pride tvoj incident s psihiatrom. Zanimivo, da so v drugem letniku gimnazije tudi mene privlekli k nekemu še danes zelo znanemu psihiatru, kjer pa sem bila deležna prav ultra neverjetno velike pozornosti. Takšno sreča imam jaz! Spominjam se, da sem pri njemu visela cele ure in da je bil do mene prav očetovsko spodbuden in nič vsiljiv. Nobenih tablet mi ni predpisal. Vendar sem psihiatra po dveh seansah odvrgla ravno tako kot ti tablete. Zakaj vraga sem reagirala enako kot ti, čeprav je bila ponudba odlična in dobro servirana?
Že od majhnega me fascinira, kako je pri ljudeh dosežena stopnja odličnosti vedno premosorazmerna s količino iniciacijskih procesov, ki jih sprožajo »hude jebe«. Več kot ima nekdo za seboj preizkušenj, bolj je osebnostno izbrušen in bogat. Kjer ni bilo upora, ni razvoja oziroma ta ni celosten, ljudem manjkajo pomembne dimenzije, niso čudoviti v svoji edinstvenosti. Postanejo zgolj »poklic« ali »starš« ali »politična opcija«.
»Kar te ne ubije, te okrepi,« je zame življenjsko dejstvo, nepremakljivo kot gora. Od okolja pričakujem, da mi bo priskrbela primerno količino te krepčilne snovi. Pravični svet je zato v moji viziji različica »krasnega novega sveta!« Stagnirajoča družba brez zagona za delovanje. Združba »lenuhov«.
Življenje v razvitem svetu je že postalo po mojem preveč lagodno. Ta »neznosna lahkost bivanja« zmanjšuje vitalno moč človeka in ga dela otopelega. Vitalen je pri človeku skoraj samo še zagon po hlastanju za lažnimi dobrinami, ki ohranjajo globalno ekonomijo, in enormni propagandni stroj je potreben, da se ljudem ta zagon vsak dan znova vceplja. Vaba za presite, katerih otrplost ki bi bila sicer negibna kot blato! Lažne vrednote so že skoraj popolnoma prekrile prave. V našem življenjskem okolju je neobičajno združevanje ljudi z naprednimi idejami. Z vzvišenimi cilji! Niti navadnega štrajka potrošnikov si ni možno zamisliti. Kaj šele revolucije! Ljudje so ignorantni, posedajo in tarnajo, čeprav jim nič otipljivega ne manjka. Ne znajo povedati, kaj je z njimi narobe, nesrečni so »kar tako«. Čutijo, da jim usiha moč. In le redki se zavejo, da se to dogaja ravno zaradi odsotnosti zaresnih preizkušenj, pravih izzivov, pravih vrednot. Globoko v sebi občutijo praznoto svojih prizadevanj, ničevost vsega. Od tu porast depresij in drugih psihičnih motenj. Vir bolezni je pomanjkanje smisla in brezizhodnost.
Do tu si nisva različni v pogledih! Zvijugati je treba okoli sistema, ker sistem ni nič prida. To je tudi moj point.
Ampak pravice do živeti kot v pravljici nam pa nihče ni dolžan ponudit! Sami si jo moramo ukrasti, če ne gre drugače, in na nikogar pri tem ne smemo računati. Tudi ne smemo biti jezni na družbo, če življenje iz prospektov izostane. Na prospektih je tudi droben tisk in v njem so zoprne stvari, ki jih rajši ne vidimo. Jebat ga! Ampak vedno je še ena priložnost. S pluvanjem gneva na sovražno okolje in pomankanje sreče etcetera si jamo samo še poglabljamo. Zato nikoli ne potrdim vsakodnevnim udrihanjem po sistemu, ki naj bi bil kriv za vse težave. Ovire se moramo naučiti prepoznati in preskočiti. Sami ali v družbi. Časa imamo celo življenje.
Na tej točki je ta razlika med nama, če prav razumem.
Sama zase pravim, da sem neizmerno zadovoljna, ker je bilo moje življenje več ali manj tek (bolj opotekanje) čez ovire. Če bi bila religiozna, bi dala blagoslovit vsako oviro, ki se mi je postavila na pot! V meni so razvile fajterski duh. Če se ta duh ne razvije, človeku noben bog v katerikoli emanaciji ne more pomagati, pa naj bo to psiholog, idejni vodja, socialni delavec, Smiljan Mori, kdorkoli! Organizem, ki raste v vati, je neodporen na veke vekov!
Če se vrnem nazaj; razločno se spominjam ene misli, ki se mi je takrat pri psihiatru ves čas motala po glavi: »Zakaj za vraga kradem čas temu tipu, ko pa sem se čisto zmožna sama spraviti v red!« S tem izzivom sem se hotela spopasti sama!
In sem tudi se.
Samo še dodatek: moj skrajno empatični priganjalsko streznitveni stil rezultira pri mojih varovancih v silnih spregledanjih, tako da me eni že zamenjujejo z angelom v človeški podobi (tisti, ki so ga začeli spet malo žurati). Ovire, ki jih na začetku premagujejo, so res kile. Potem pa naprej brez mej.
Še nekaj, Simona, kako vse to zmoreš? Meni se od branja prej in pisanja zdaj delajo barvasti rombi pred očmi, pa ni še niti polnoč. Vrat sem mi je čisto zaskočil. Nekaj časa sem sumila, da si v resnici kompleksen računalniški program (veš, s kom delam, človek ne more biti čisto imun!), potem sem te videla na Vesti, ampak nisem še čisto prepričana. Si res živo bitje?
Provociram te k komentarju. Ali lahko odgovoriš vsaj na vprašanje na koncu?
satir “Problem je predvsem v tem, ker ne razmišljam slovensko in si v glavi prevajam. Moje misli so internacionalne.” – e, ob vsem prebranem, se mi je na koncu “zašajnalo” najbolj prav to.
no problem here.
zdi se, da se dokaj znajdeš v tem svetu, med temi ljudmi, v takem režimu.
optimistično, ko imaš širok pregled nad vsem dogajanjem iz različnih vetrov, si sorazmerno strpen in znaš ubrati neko svojo srednjo pot.
/Problem je predvsem v tem, ker ne razmišljam slovensko in si v glavi prevajam. Moje misli so internacionalne./
Satir;
jaz tu ne vidim nobenega problema. 😉
Nasprotno! Menim, da veliko več problemov svetu prinaša ravno folklora lokal-patriotskega razmišljanja. Misli, ujete v okove lastnega uma, ki ne zmorejo preseči niti lastnih, kaj šele internacionalnih meja, človeštvo ohranja v vzdušju – takem kot je.
popravek: Misli … človeštvo ohranjajo v vzdušju – takem kot je.
@Ana;
viš, pa se je obema “zašajnalo” točno tam. In prisežem, da takrat, ko se je meni, tvojega komentarja še ni bilo. Sem imela veliko dela s prebiranjem vseh današnjih zapisov. 🙂
@hildegarda;
/Več kot ima nekdo za seboj preizkušenj, bolj je osebnostno izbrušen in bogat./
Se popolnoma strinjam!
Lahko noč
“Davkov se ne sme dvigniti tistim, ki nimajo,” pravijo socialisti. Hkrati pa vztrajakp, da ne hodikp po hišah in ljudem predpisuje, koliko si v življenju smejo želeti in kako smejo živeti.
Kaj pa drugega mislijo, da počnejo? Nekdo len kriči o krivičnosti in da se on že ne bo prekvalificiral, drugi svojim delom ustvari jadrnico, ker si želi jadrati.
Toda ta človeška želja je nelegitimna, medtem ko ima prvi “pravice”. Drugega je potrebno instrumentalizirati, da bo služil prvemu. To je sila preprost represivni sistem podrejanja “avantgardi delovnega razreda”.
Ko “avantgarda delovnega ljudstva” določa komu pleniti s tem čez palec določa, kaj sme in česa ne sme kdo imeti in kako sme in kako ne sme kdo živeti. V praksi se ji na ta palec vedno malo prilepi.
Hkrati pa to grozljivo misijo obdavčevanja dovoljenih potreb posameznika po njihovih “avantgardnih merilih” in ne po nekih objektivnih merilih, vedno opravlja tako, da več dobijo tisti, ki jih volijo.
Vse manj ljudi ima interes delati in vse več bi jih bilo rado “avantgarda” ali vsaj volilci avantgarde. Davki so vedno višji. Stanovanja so vedno dražja. Pokojnine vse bolj izparevanjo. In ustvarjalni ljudje vse bolj bežijo v tujino.
Realen primer – nekdo z dvesto tisoč evri vredno nepremičnino v Ljubljani (to je dvoinpol sobno stanovanje) in z nizkimi dohodki plača manj davkov od mlade družine, ki varčuje za garsonjero.
Zato, ker so davki “pravično progresivni”. Temu pravijo “socialno” zato, ker ima 80% ljudi lastno stanovanje in vedo, kako bodo ti ljudje volili. Zato je kapital izvzet in ne šteje (če je v obliki nepremičnine).
V Sloveniji neosocialisti ne gradijo socialne, ampak socialistično državo. Od osamosvojitve (z izjemo zadnjih dveh let) je ta realno vsako leto dražja. Zakaj? Ali ne pomaga? Če bi pomagala, bi le ljudje vračali na trg delovne sile, zviševali bi svojo dodano vrednost, vsako leto bi več prispevali, mladi bi imeli več otrok – in socialna država bi bila vsako leto cenejša.
Zakaj se to ne zgodi?
Zato, ker ker “avantgarda delovnega ljudstva” prek sociale financira predvsem ležerno življenje sebe in svojih volilcev (ter zavedenih). S tem ustvarja kulturo levičarstva in ta strošek vsako leto samo raste. Ne skladno s potrebami sociale, ampak skladno z apetiti “avantgarde delovnega ljudstva”.
Po šestnajstih letih krvavih vlaganj (za socialno zaščito gre tri četrtine proračuna) pa ti isti ljudje razglašajo – da je revščine vse več, da so razlike vse večje, da se bodo šli revolucijo (yeah, right!)
Obnašajo se kot Sovjeti.
Socializem je bil bojda “lepa in utopična” ideja.
Ko prvo leto po revoluciji ni deloval in se je pojavila lakota, je bilo treba organizirati dodaten odvzem hrane.
Ko drugo leto ni deloval ni bila kriva “lepa” ideja, ampak špekulantje.
Tretje leto se je že naveliko streljalo sovražnike.
Saj ni mogoče, da je socialistična ideja nora in pošastna – krivi so vendar njeni sovražniki.
In tako so šli raje pobiti 100 milijonovo “sovražnikov” domnevno delujoče ideje in se šli vojne z domnevnimi “imperialisti” po celem svetu – Čile, Panama, Granada, Izrael (kdo pa mislite, da je financiral drugo stran, o, “kritićni intelektualci”?), kot da bi priznali, da jim stvar preprosto ne deluje.
Podobnost s social- demagogi v Sloveniji ni nobeno naključje.
Socialna država je nekaj, česar se niso domislili socialisti, ampak -paradoksalno- nemški desničar in aristokrat Bismarck. V mislih je imel skrb za najšibkejše zavoljo kvalitete življenja tistih, ki to plačujejo. Ekonomsko pragmatično liberalno politiko.
Socialisti zagovarjajo čisto nekaj drugega. Prisilno izenačevanje ljudi, ki ne ustvarijo enako, ker da je človeška različnost “krivična”. Tolčenje glav, ki štrlijo nad povprečje.
Eno najbolj mračnih, nehumanih, grozljivih in nečloveških zamisli, kar jih je človek ustvaril.
Seveda, poleg iztrebljanja indijancev, suženjstva, kolonializma in sežiganja čarovnic.
Satir, če se nekoč v daljni prihodnosti ločim ali če se ločiš ti…..a bi se poročil z menoj? 😉
webmaher:če ti bo gledanje mojih nogic prineslo veliko veselja -ni problema! Zastonj! Jaz ljudi rada osrečujem!
bin in Simona: vajina verzija zgodbe Jaka in Marija mi je bolj všče od Tomaževe. Bolj žmohtna je!
Danes nihče več ne zagovarja iztrebljanja indijancev, suženjstva in sežiganja čarovnic. Vemo, da so bile to velike napake človeštva. Neosocialisti pa še obstajajo.
Iskanje nove službe je še dodatnih 8 ur dela na dan, pa kaj tu komu ni jasno.
Poleg tega če mi nekdo ne bi pomagal do službe, ki jo imam, je pa ni primerna moji izobrazbi, bi bila jaz še 3 leta po diplomi brez.
Medtem ko zaposlujejo po ministrstvih študente ki še diplome nimajo, vemo kateri dejavniki so tu v igri.
A je lahko še slabše kot 3, 4 leta iskati službo?
Tami pa ne jamrat no, saj imaš rešitev tu-obrni se na Ajšo in ji povej da imaš dve roki, dve nogi in kup sivih celic, ki komaj čakajo da začnejo delovati s polno paro…Ajša ti bo 1000% zrihtala odlično službo-v to sploh ni dvomiti 😉
@tomaž
/… Danes nihče več ne zagovarja iztrebljanja indijancev, suženjstva in sežiganja čarovnic. Vemo, da so bile to velike napake človeštva. Neosocialisti pa še obstajajo. …/
Moramo jih iztrebiti, da bomo lahko čez dvesto let ugotovili, da je bila to napaka. (Ali pa ni bila?)
Kaj bi bila danes Amerika brez ozemelj, ki so jih na silo odvzeli Indijancem?
Kako naj se razvije kapitalizem, ob prisotnosti socialne miselnosti?
Saj ste jih že iztrebili. V Sovjetski Zvezi in tudi v SFRJ. Je pomagalo? Nekaterim je, ker so se polastili njihovega premoženja brez dela. In to je bistvo socializma.
Ne razumem čisto dobro, Tomaž.
Koga so iztrebili? (Jaz sigurno nisem nič iztrebljal, to ti lahko zagotovim! Še koprive v vrtu najraje pustim, da rastejo. Pomaga proti ušem!) 🙂
Sem razumel, da te neosocialisti motijo. Zdaj pa izgleda, da si njihov “fan”. ?? 😉
@hildegarda
/Kyliezrtvslo:Pozdravljna in oprosti ker se spet vrivam v debato s Simono, sploh ker vem, da sem le polpismena, kot se danes reče. Si upam, pa kaj/
V zvezi z oblikovanjem osebnosti v šolah imam tudi jaz zanimivo izkušnjo s psihiatri. Meni je en tak veleum pisal na več mestih v zdravstvenem kartonu, da sem nezakonska. Še danes s svojimi predavanji poneumlja narod, jaz pa moram še danes skladno s statusom necelovite osebnosti dokazovati obratno. Na žalost so taka kot tvoja razmišljanja o odličnosti, bogastvu.. zelo zelo redka. Da si zelo izobražena vidim v vsakem stavku, pravzaprav ti zavidam, ker vem, da tudi živiš v okolju, v katerem tako notranje bogat človek sploh lahko preživi. Zato ti prav vsega ne verjamem, načelno pa imaš prav in tebe brati je res užitek. (tudi v knjigah, haha)
@Tomaž Štih
Zagovorniki sežiganja čarovnic, pa procesov proti znanstvenikom tipa Galilei, Bruno.. še kako obstajajo. Kot za nekatere tudi še obstajajo čarovnice.
O Rubenstein, stara znanka! Saj se nič ne vmešuješ, Simona se je s tega bloga že poslovila, pa tud sicer ni panike, ker smo vsi tukaj zato, da se na vso moč vmešujemo vsepovsod. To je prvo pravilo te scena, čimbolj se vmešati!
Če se ti zdi, da si polpismena, (kar pomeni, da imaš do sebe visoke zahteve in to je super) čimveč beri in piši. Saj me nisi prosila za nasvet, ampak to je moja šibka točka; vsako priliko uporabim, da to povem.
Psihiatričnega dala pa ne razumem. Kakšen status necelovite osebnosti?! Komu moraš nekaj dokazovati?! Čist jasno, da se najdejo debili, ki se obregnejo ob takšne detajle, in ti bi se rada njim dokazovala? Če se boš tega lotila delat, se zmeni za dober keš, ker to ni hobi, to je garaški šiht brez vsakega učinka ali satisfakcije! Vseeno pa raje poslušaj Simono in ne sili v službo za vsako ceno…
Blazno nerodno mi je, kadar me kdo tako hvali.
lp
No Tomaž povedal si kaj je bistvo socializma, hvala za razsvetljenje, gospodar te bo nagradil, s kostjo, zdaj pa pejt spat! Ker se ti bo od hudega še sfuzljalo, če se ti že ni.
@vanja: Žal se jaz in meni podobni lahko samo registriramo. Lahko bi skupaj pobegnila v Kanado, ampak en problem bi še vedno ostal.
@veronika: Preveč nas je. Človek se ni razvil, da bi 6 milijard ljudi smatral kot del svoje skupine. Okrog sebe ustvari balonček in vsi izven njega so tujci.
@ana: temu se reče pot najmanjšega odpora. Za preživetje gre.
@Satir;
meniš, da bi bilo kaj drugače, če bi nas bilo recimo pol manj, ali tri četrtine manj??
Balonček se ustvari včasih že med dvema, če karikiram, siamskima dvojčkoma. Ali med možem in ženo. Med materjo in otrokom. Med tabo in sosedom. Med Šiškarji in Bežigrajčani. Med Štajerci in Primorci. Med Slovenijo in Hrvaško. Med Evropo in Ameriko … itn. Še samim sebi se na trenutke lahko zazdimo tujci. Pa vendar smo, hočemo, nočemo, vsi del skupine “po pasmi” imenovane človeštvo. Del naše “bližje skupine” so lahko edinole tisti, katerih razmišljanje je (po nekem čudežu?) kompatibilno našemu lastnemu …
@hildegarda:
Najprej … sočustvujem pri branju vseh komentarjev. Zelo dosledna si. Jaz, priznam, da tokrat ne morem bit več, čeprav sicer preberem vse replike.
Ja, mislim, da se itak razumeva, sicer se pa sporazumeva, saj obe pristajava na odprta vrata in doalog. S še enimi drobnimi odstopanji v pogledih.
Kar se štorije o psihiatru tiče … imela sem jih priložnost spoznat še nekaj. Zasebno, ker mi pač bližnja oseba dela v zdravstvu, pa tudi med umetniki se neverjetno radi sukajo … hehehe … In sem izrabila priliko za klepet o tem in onem o sebi. No, in meni se je vedno zgodilo, da sem začela solit pamet psihiatru in na moj obup, se je ta odzval silno pozitivno in se celo navduševal nad mojimi zaključki. Nasprotno pa me nikakor nista onadva impresionirala. Niti najmanj. Bolj me je s svojimi spoznanji impresionirala že parkrat prodajalka kruha v pekarni, kamor vsak dan zahajam in večkrat malo poklepetava. Menim, da se kaj takega ne sme zgodit. Da se na primer oseba, ki naj bi dobila informacijo ali poduk počuti duhovno in intelektualno superiornejša od tistega, ki je tam kao posvečen. In to se, mimogrede, tako zlahka zgodi, da je kar srhljivo. Tudi med učitelji. No, ko si opisovala, kako si tudi ti zapustila obiske, čeprav se ti je psihiater posvetil in prav nič opletal s tabletami, mi je takoj butnil v glavo stavek:”Ja, valda, bil je naklonjen, pozoren, a dat ti pa ni imel česa, česar že sama nisi imela še več.” Pa si ti sicer drugam odplula v razlogih, v smislu bojevitosti, pa vendar … še vedno se ne morem otresti mišljenja, da če bi začutila, da ti lahko kaj omembe vrednega ponudi, da boš še bolj prekaljena bojevnica, bi z veseljem še kdaj potrkala na tista vrata.
Problem vidim v tem, da ta sistem ne ponuja prave izobrazbe, ampak jo zna celo zatret. Z vojaškimi in duhovno praznimi pristopi, pudarkom na izčrpavanju in poskušanju čimvečjega izkoristka časa po informacijah. Človek postaja otopel, omejen in notranje izčrpan. Postane robot, ki sicer kao naj bi veliko znal (čeprav še več pozabi, ker ne uspe ponotranjit informacij in zaznav – buda sistem, ki ga civiliziranci konstantno označujejo za lenobno religijo, pa nima niti najmanjše zveze z lenobo, ampak prej z odpiranjem notranjih vrat za ponotranjenje in prepariranje tistega, kar želiš osvojit … seveda ti za to ni treba bit buda, ampak samo primer, poanta je enaka). V resnici ne zna nič pravilno uporabljat in s tem seveda ponujat. Zato modreci izumirajo!!! Kar je katastrofa. Ker izumirajo dobri učitelji. No, in ta moj apel na pomen družbe, kako gleda na posameznika, je v tem pomemben. Osebno ne verjamem namreč v moč. Verjamem pa v povezovanje in različnost. Spoznala sem namreč v življenju precej izredno subtilnih oseb. In toliko bi nam lahko dali, če bi jim pustili. Če jih ne bi silili, da so močni. Družba silila s svojimi banalnimi percepcijami o smislu življenja. Gre za podoben princip, na kakršnem bazira vojska. Ni res, da kdor ni bil dober vojak in se je skrušil pod tistim pritiskom, ni nekdo, ki nam je imel ogromno za ponudit, več vrednega od dirkanja s puško čez breg.
Ko sem bila majhna, sem spoznala pesnika Jurija Detelo. Bil je izredno občutljiv, lep človek in luciden. Ni bila za ta surov svet. Surov svet je pa zato, ker smo ljudje še vedno surovi in zelo primitivni, umno in duhovno leni, čeprav radi baje delamo in služimo. V enem obdobju me je pogosto tlačila nočna mora. Zbujala sem se v potu. Po parku, mimo katerega sem vsak dan hodila, me je v sanjah preganjal nasmehljan shiran bradat moški s palico. Grozljivo sem se ga bala in bolj sem bežala pred njim, bolj se je kar pojavil pred mano. Sploh mu ni bilo treba teči. Kot duh, čeprav ni bil duh. Šele kasneje sem se spomnila, da je ta oseba iz mojih sanj vizualno neverjetno podobna Juriju Deteli, na katerega sem že skoraj pozabila. Človek je tragično umrl, ko sem bila še otrok. Dobesedno shiral je, imela sem ga pa v izredno lepem spominu, kot silno nežnega človeka, ki je blago deloval name. No, očitno se je v mojo podzavest prismukala velika groza pred nemočjo, pred tem, da se subtilnost in lepota težko bori na tem svetu, v bistvu se sploh ne more borit, če hoče ostat lepa, če si noče umazat rok. In da ne moreš zmagat! Ker v trenutku, ko pristaneš na malikovanje moči in označiš “šibko” za manjvredno, si postal kreten, grduh. Sam pa ne moreš dobro shajat, če si ne mažeš rok. Lahko se odločiš samo za boj z grdim in previdno vsaj ne tacaš po lepem. Pri čemer se zavedaš, da boš vedno kakšen korak na videz za ostalimi, ker boš izgubljal čas s stvarmi, za katere je večini ljudi prav figo malo mar.
Ampak jaz še vedno simpatiziram s poezijo Srečka Kosovela. On je zame močan. Napoleon prej samo živalski.
Skratka … Meni ta rek, kar te ne ubija, te krepi, ne potegne v preceč interpretacijah. Nekatere ljudi preizkušnje tudi šibijo. So iz takega testa. In ni prav, da pristajamo na preizkušnje, ker jih je večina popolnoma nepotrebnih in zgolj navlaka. Lahko bi bile nauk, da jih izkoreninjamo, ne pa malikujemo. Je pa bolje za človekov obstoj, ja, da jih pač prenaša dobro. In iz nekaterih delajo hude preizkušnje zelo trde surove in slabe ljudi, nekateri pa iz njih potegnejo plemenito silo, duhovno rastejo itd. Različno je. Moj stric in moja mama sta popolnoma različna, pa sta odraščala v isti familiji. Tako sta različna, da je neverjetno. In na oba je otroštvo pustilo močan vtis, ampak posledice povsem druge. Mama je močna in se rada izziva, njen brat pa rahel, nervozen in brez elementarne sile, vase obrnjen. Ne bi se mogla odločit, kdo je boljši. Drugačna sta. Je pa enemu na tem svetu, v taki družbi precej težje shajat in zacvetet v tistem, kar ima najboljše v sebi. Zato ga ne cenim nič manj. Niti slučajno. Menim celo, da smo pravi kreteni, ker ne znamo takih ljudi uporabit, jim omogočit pogojev, da bi nam lahko dali tisto, kar imajo. Ampak jih ubijamo in opazujemo ali bodo vedno jači in jači in jači ali bodo pa crknili. Včasih komu izmed podobnih postavimo spomenik in se s svečami slinimo okrog kamna in pojemo hvalospeve, ravnamo pa enako naprej. Pokvarjeno, neumno, živalsko, primitivno. O nekaterih se celo učimo po šolah, teh redkih “srečnežih” po svoji smrti, ki so se znašli, nevedoči, v nekih enciklopedijah in ta poučevanja so tako sramotno suhoparna, brezdušna in zanič, da se učenci dolgočasijo in trpijo, namesto da bi se veselili dote, ki jo prejemajo. Ostajajo bukslji, ne da bi vedeli, kaj bi lahko bili. Take učitelje bi moralo bit sram. Kvarijo rodove in rodove!!! Ponižujejo tiste, o katerih plozajo prav nemarno brez iskre. Ponižujejo jih, ker na njihov račun delijo cveke, če se malo ponorčujem. Zato sem zaploskala, ko je Makarovičeva izjavila, da noče bit predmet obravnave po šolah, da bodo na njen račun profesorji delili cveke in onesrečevali mlade ljudi, ki bi se morali veselit življenja. Jaz dodajam še … da nimajo pravice neki bukslji brez širine sploh poučevat česar koli, če ne znajo in še sami ne razumejo. Rodovi in rodovi gredo v rit! Zato je pomembna zame družba in merila, ki jih postavljamo, prioritete.
Seveda sem se jaz za marsikaj pomujala v življenju in tudi par preizkušenj me je fino kalilo in izkalilo, malo tudi ubilo. Marsikaj pa je zato moralo ostat v ozadju in izpade, da sem zanemarila določene življenjske sfere. Ampak preprosto ne gre vse hkrati in ne gre na kakršen koli način za kogar koli. Z obče pofočkanimi vrednotami sem itak skregana povečini, zato sem precej skregana s pojmom družbe na sploh. Drugače bit ne more, če sem hotela ohranit tisto, kar sem zaslutila, da je moj biser. Ohranit!!! Na tem je poudarek.
Ker najprej sem mislila, da to najdeš, potem pa samo še letiš, kreiraš, daješ in se tržiš konec koncev. In sem mislila, da sem na konju. Kakšna naivnost. Potem sem videla, da je to šele začetek, pri čemer lahko tudi ostane. Da ti ljudje dali možnosti, da jim daš, kar imaš. Kje pa!!! Kalili te bodo – beri: jebali v glavo, spotikali, ovirali in predvsem … HOTELI BODO, DA SI TAK KOT VSI, ČIM BOLJ POVPREČEN! In sili te bodo, da se pretepaš z njimi na najbolj primaren primitiven debiloiden način, kakršnega edino premore večina mentalno lenobnih. Ki se seveda ne počutijo niti sami kaj dosti krivi za to, saj so tudi njih silili, da postanej, kar so. Zgolj malo več kot žival, ki skuša bit čim bolj močna ali pa vsaj izmuzljiva.
Jaz sem močna. Zdaj že vem, da sem v resnici zelo močna, pa če se še tako naduto sliši. Kar pa ne pomeni nujno, da mi bo na videz kar koli uspelo, kar bi želela. Mogoče kaljenje zavije v levo, mogoče v desno. Trudim se, da me za to boli kurac. Življenja ne smeš imet preveč rad, da bi ga znal resnično cenit in se gradit v tistem najboljšem. Tako jaz mislim … hehehe …
In ja, seveda sem resnična, čeprav … vprašanje ni nesmiselno … večinoma res živim kot kakšen duh, ki se ga nič tukaj ne tiče osebno preveč, razen ko se spravi malo strašit bo bajti … hehe …
Lp
Ker se toliko ropota s komunizmom: Prešeren — ko smo že v območju tega praznika — je že 160 let blagopokojni, pa se mu je gravžalo, “da le petica da ime sloveče, da človek toliko velja, kar plača”. In Linhart je še pred njim, po Beaumarchaisu — ki tudi ni slovel po tem, da bi bil francoski komunajzar — napisal resnico o tem, da modrokrvni niso nič drugačni od drugih, ko jim slečeš hlače. Vzvišeno gledanje na manj privilegirane od sebe ni nikoli prav posebej očaralo pametnih ljudi.
“povedal si kaj je bistvo socializma”
Moj gospodar je moja vest in moje prispevke lahko kategoriziraš pod “povedal in ohranil čisto vest”.
Razumem, da nekateri ljudje niso sposobni sprejemanja (njim) neznanega.
Kako naj sindikalist, katerega razmišljanje so v preteklosti zreducirali na nekakšen “boj med delom in kapitalom” razume, kaj je delo vodje Allianza? Od tu izhajajo vsi ti kulturni nesporazumi.
Razred je bil vedno kultura; in v moderni družbi so pristoni kulturni nesporazumi – med tistimi, ki ustvarjajo in tudi vejo, kakšni so predpogoji za uspeh in tistimi, ki jim nikoli ne uspe, za svoj neuspeh pa krivijo druge in sistem. Vmes pa je tiha večina.
Te ljudi, ki se bojijo in ki preprosto ne znajo uspeti moramo izobraziti, kako biti zadovoljen in srečen in ta pogovor kaže, kako težka je ta naloga. Potrebujemo širši pogled in več kulture – kulture spoštovanja dosežkov namesto zavisti, kulture miroljubnega sobivanja namesto razrednega bojevništva, kulture drznosti namesto strahu, kulture ustvarjanja namesto prisilnega razdeljevanja tistega, kar so ustvarili drugi, kulturo izobraženstva namesto sindikalizma, itn…
S karakterjem in uspehom je tako, da medsebojno vplivata drug na drugega. Uspeh gradi karakter, toda tudi karakter gradi uspeh. In ko nekdo zapade v jamranje in zaganjanje v druge ljudi (nekakšne razredne sovražnike, ali karkoli že, ki da ga celo izkoriščajo ali nekaj takšnega, samo zato ker mu ne plačajo toliko, kolikor hoče, ampak toliko, za kolikor so drugi pripravljeni oddelati njegovo delo), potem zelo težko še kdaj v življenju splava na površje. Ker mu manjkajo delavne navade in obnašanje, ki to omogoča.
To je toliko težje, ker je neizmerno lažje biti socialist in sindikalist, kot narediti šolo in ker ljudje naravno izbirajo lažje poti. Neizmerno lažje je pametovati, kaj naj podjetniki naredijo, kot odpreti podjetje in to narediti sam. Neizmerno lažje je po koprivah s tujim, kot s svojim.
Deloma pa tudi zato, ker smo kot družba ponekod oblikovali takšna okolja, da je v njih lažje uspeti s lumpen-social- bevskanjem, z ovirami svobodnim ljudem in z marksističnimi floskulami, kot z delom in s pametjo in se zato marsikdo odloči, da bo marksistov in regulator trga raje, kot da bo deloven in pameten. Prosto po človeški naravi – skuša maksimizirati profit z najmanjšim vložkom.
Ko to človeku enkrat poveš te stvari takole odkrito mu premakneš referenčno točko. Odtod tudi toliko odzivov tule. Ker je prišlo do premika referenčne točke, ki v javni polemiki ni dogovljena. In ko se to ponavi se pač ta točka premika od marksistične – socialistične preteklosti vse bolj k neki normalni zahodni družbi; saj tiha večina vendarle sledi argumentom in ne zagrenjenosti in vendarle razume, da znajo najbolje z denarjem delati tisti, ki so ga ustvarili in ga imajo in ne tisti, ki ga nimajo, pa vedo vse o investiranju in o delu (in o “večplastnosti”).
To je lep uspeh.
Zdaj pa zares bodi dovolj te debate. Kot sem rekel – povedal sem svoje in ohranil mirno vest. Nihče od nasprotnikov tule ne bo mogel reči, da teh stvari ni vedel.
Morda še čisto-čisto zadnja misel.
“Prosto po človeški naravi – skuša maksimizirati profit z najmanjšim vložkom.”
Vsi sistemi od začetka zgodovine do danes so zasledovali to preprosto človeško lastnost. Željo maksimizirati profit z najmanjšim vložkom. Razlika med sistemi ni njihov cilj, ampak način, kako to zgoraj omogočajo.
Razlika med kapitalizmom in socializmom je zgolj v tem, da v kapitalizmu do zgornjega cilja ljudje pridejo z delom in ustvarjanjem, v socializmu pa s politikantstvom in hujskanjem. In zato je prvi uspešen, drugi pa je propadel. Ker je prvi dejansko produciral dobrine, medtem ko se je drugi pretežno fokusiral na to, kako jih bo enim odvzel in dal svojim.
Na tej ločnici se razlikujejo tudi rešitve. Medtem kot npr. liberalna socialna država pomeni poskrbeti za objektivno hendikepirane, drugim pa pomagati na trg dela; veliko- socialni model, ki ga zagovarjajo socialisti pomeni vzeti tistim, ki so ustvarili in s tem denarjem podkupovati čimvečjo maso ljudi, da glasujejo zanje in jim dajejo moč (in zato je vedno dražja). Žrtev takšne nespametne politike pa je seveda dolgoročen razvoj – česar pa mnogi na 4 leta orientirani politiki tako ali tako ne vidijo.
Glavni problem je, da to zaenkrat vidi premalo ljudi. Na bolje nam bo šlo, ko bomo relativna večina. Smo pa na zelo dobri poti. Cel kup ljudi je postal liberalcev; ne poznam pa niti enega, ki bi iz liberalca postal socialist.
Simona kaj naj rečem? Edino, da si me pustila brez daha. Ti in Satir!
Samo na koncu bi jaz osebno nekaj spremenila, ne da življenja ne smeš imeti preveč rad-moraš ga imeti rad, strastno, noro, fanatično-samo smrti se ne smeš preveč bati, da bi “ga znal resnično cenit in gradit se v tistem najboljšem.”
Ja ja Tomaž, kapitalizem nosi bel klobuk, socializem pa črnega. Črno beli svet črno beli svet.
@hildegarda
Nikoli se ni od mene pričakovalo, da bi lepo pisala, bolj je bilo moje izobraževanje usmerjeno v razumevanje in uporabo znanja za neke materialne rezultate. Pri bloganju sem šele opazila to razliko v primerjavi s pisci, ki ne samo namečejo svoje misli. Ko se srečaš z znanjem, ugotoviš da sam nič ne znaš. Vsaj en lep stavek napisat. Tebe vem da zaboli vsakič, ko nekdo opleta z jezikom kot kak pijanec. Zanimivo mi je bilo nekaj podobnega opazovat v debati Strojnik-Simona o filozofiji. Podcenjevanje, dokler ne opaziš svojega manjka v znanju in nato svoje majhnosti v svetu.
Res, zakaj bi njim dokazovala, da mi ne manjka pol glave, ker nimam “pravih” domačih vzorcev, in kot učitelj tudi jaz ne morem biti vzor. Borba, kot vsaka druga.
lp
po 400-tih komentarjih se že prileže en orng dober krof, še malo topel, rahlo prav dišeč, rahel, da se usta kar sama odpro…..pa da zagomazi po želodcu in da pri tem blaženo zapremo oči…in ugriznemo….
🙂
za nameček pa še malo smeha, malo dobre volje, pa gremo naprej…..do cilja je še daleč
🙂
Mozakar gre k zdravniku, da si naredi HIV test;
Izpolni vprasalnik in da kri.
Cez nekaj dni pride po rezultate in vprasa zdravnika:
– No, g.doktor , kaksni so moji rezultati ?
– Imam za vas slabo novico, testi so pozitivni.
Mozakar je v soku in zeli vedeti, ce resnicno ne obstaja zdravilo,
ki bi ga pozdravilo.
Doktor :
….. tu navajate, da ste homoseksualec ?!
– ja, res je.
Doktor:
– … no to je bilo pricakovati. Ampak imam za vas pomoc. Vzamite 2
litra mleka, pustite ga 2 dni na soncu in ga potem spijte skupaj s 3
pokvarjenimi jajci, 2 kg pokvarjenega zelja in poplaknite z litrom
kefirja. To delajte 20 dni zaporedoma in velika verjetnost je, da ostanete
zivi !!!
Mozakar se zahvali in pohiti domov, da bi si pripravil ” zdravilo”.
Po njegovem odhodu sestra vprasa doktorja:
– g.doktor , zakaj mu niste povedali resnice, da so testi negativni?
– Da bo vedel, zakaj se uporablja rit.
—
vanja, nekje zgoraj sem prebrala, da ti moje pisanje ni všeč, da je vse skupaj dr. roman. Hm, kje pa sem napisala, da kandidiram za Nobelovo nagrado?
🙂
V pisanju pač najdem užitek, bohpomagi.
So pa tudi taki, ki moje stvari cenijo. Dokaz: zadnja izdana knjiga je bila proglašena kot najboljša samozaložniška knjiga v Slo.
Slučaj ali napaka?
Je pa res, da smo ljudje različnih okusov.
pred leti je moja kolegica novinarka želela “dokazati”, da je tudi v naših literarnih krogih nekaj gnilega.
Tako je (vse je bilo dokumentirano in požegnano od urednika) spravila na papir nekaj pesmi nekega nobelovega nagrajenca. Ter z njimi šla okoli lit. kritikov, založnikov, itd. itd.
odziv: vsi, BREZ IZJEME, so jo napotili v vrtec literarnih delavnic, češ, da so njene pesmi zanič, nezrele, nedodelane in amaterske.
Žal je potem dotični škandal zvodenel, ker so na urednika pritisnili pravi gospodje
🙂
Bilo pa je poučno, to pa!
p lep dan ti želim