Soap opere so imele dve skupni točki: brez epiloga so tržile gledanost in propagirale so bogatunski sloj. Ker je šlo za čas, ko se je kapitalistična mentaliteta po ameriško ustoličevala v udarnem zamahu, je bilo treba čim večji masi ljudi na vsakemu cepcu dojemljiv razvedrilni način približat kapitaliste v čim bolj odobravajoči luči. Pokazat, da so tudi oni samo ljudje z gomilo čustev na zalogi. Na eni strani so se zvrstili dobri liki za publiko, ki fantazira o ljubezni in dobroti, na drugi pa hudobci, ki so bili predstavljeni na dovolj prebrisan način, da so uživali skoraj večjo priljubljenost od pocukrancev, saj se je redko kdo, razen babic, rad identificiral z mevžami. V soap operah so vsi lepi in bogati, po spolu pa, zanimivo, precej uravnoteženi, čeprav so moški kategorično predstavljali karieriste in lastnike enormnega premoženja, ženske pa so živele v njihovi senci kot žene, ljubice in hčere, a se niso zavoljo senčnega statusa nič pritoževale, da je le bila denarnica polna. Sčasoma, ko se je model soap opere izpel, se je samooklicana feministična srenja začela pritoževat nad tovrstnim idiličnim prikazovanjem hohštapleraja, sam hohštapleraj pa je itak uspešno zasedel priljubljen fantazerski kotiček večine dnevnih sob civiliziranega koščka sveta. Donald Trump je lahko začel z večjim pogumom uspešno prodajat bedaste izjave po medijski “širini”. Beverly Hills 90210 je z učinkovitim procentualnim pridonosom zastrupil omejene glave dijakov in študentov z modelom retardirano materialističnega odnosa do eksistence in zdaj se je moral avtor omenjene puhlice in hkratni avtor Melrose place možganske greznice prilagodit bolj sofisticirani dobi in novim problemom indoktrinacije. Prodal nam je Sex and the city na primer.
Model zaželenega ženskega formata. V protiutež fašemo do modela instant aristokracije precej bolj kritično naravnano serijo Desperate housewives, ki pa še vedno ohrani formo po moško plasirane babje infantilnosti in nezmožnosti priprave vsaj ene kisle župe brez mačo ega ob boku. Problem ni več uvajanje ljudske morale v kapitalistično ideologijo, ta je uspela, zdaj je v prvi vrsti problematičen pojem enakopravnosti spolov, osvobajanje pogleda na vrednote seksualnega vedenja in hkrati redefinicije družinskih vrednot v odnosu do razmaha komolčarsko grebatorskega individualizma, ki ga kvazi demokratično, a predvsem kapitalistično naravnana mentaliteta producira sama po sebi kot stranski učinek. Ženska se je znašla v nekakšni tranziciji iskanja identitete in temu primerne samozavesti, moški pa v tranziciji obupa, ker samo po sebi umevna pripadnost “šibkejšega” spola ni več tretirana samo po sebi umevno, ampak si jo je treba “prislužit”. Zato se cmeri za starimi časi tradicionalne družinske forme s kurbiščem za vogalom, kar poimenuje dopolnjevanje med spoloma namesto nažiranja dominantnega nad pokornim. V medvrstičju kolcanja po pristopu sile in lenobe fantazira o neznosni lahkotnosti bivanja v odnosu do ženske. Rodi se Tony Soprano, ki lahko slabo fuka, a vseeno šprica močefit na vse strani, ampak “He loves his family!”. In dr. House, ki za kazen, ker je pameten in privlačen, sploh ne fuka in ga nihče ne mara … hmmm … seveda ne smemo pozabit tudi na razmah gejevskih serij. Jap, gejev je med nami vedno več, da bi še stari Grki padli v nezavest od presenečenja, lik Soprana in dr. Housea pa ženskam samo sporočata, da nič hudega, so vsaj iskreni in ne sprožajo lažnega upanja, da se lahko zgodi kaj bolj zanimivega od viagratucentanca na suho ali impotence. Se strinjam.
MISTER SOPRANO VS. DR. HOUSE
V obeh primerih gre za nadpovprečno kvalitetno lansirani televizijski seriji, ki postavita v ospredje moški lik z vkomponiranim osrednjim problemom odnosa z ženskami. Vrhunska komercialna izdelka v kastingu, režiji in scenariju, še posebej fascinantni so poantirani dialogi. Obe seriji odigrata zavoljo presežne kakovosti zakulisno vlogo posmeha komercialno uspešnim projektom z žensko tematiko, v dialogih, logično žlehtnobno, še posebej. The Sopranos vzame za referenčni model mafijsko klimo, ki po kultnih filmskih dosežkih že preverjeno obeta pozornost občinstva, Dr. House pa preverjen model uspeha zdravniških televizijskih projektov, ki jih seveda potolče v izvirnosti, karakternosti likov in specifiki samih nanizanih zgodb nenavadnih “urgenca zagonetk”. Ampak! Ne morem mimo opazke, da sta oba projekta hkrati tudi vrhunska v kontekstu manipulacije z gledalčevim vrednotnim sistemom.
Tony Soprano je butast zavaljen nevrotičen fafljač, ki ga celotno serijo jahajo same lepotice. Že res, da so primerljivo primitivne in razkurbane, a vendarle je on uspešen karierist, kljub ilegalnim poslom nič bolj grabežljivo hladnokrven in s Prozacom nafilan od uspešnega poslovneža, ki se hvalisa, da je iz gore smeti ustvaril imeperij. Cipe okrog njega so vsaj seksi, ta klada holesterola pač samo leži in brunda. Soprano, gravž od primitivne gmote, prdi v luksuzni bajti in uživa lepote prečudovite familije ob naravnost najbolj zaželeni ženi pod soncem. Zvesti trapi, ravno prav po katoliško butnjeni in ravno prav v strahu pred eksistenco ob ločitvi, da z vsemi avtosugestivnimi vzvodi uslužno prenaša prdeč fafljačast tovornjak od moža in ga podpira v razpečevanju dreka po svetu. Carmela je prikazana kot čustveno ženšče, odgovorna mati in ravno prav grda, da jo kakšen frik ne prepriča v boljše partnerske šanse od orjaškega Soprano polpeta. Njena potrpežljivost je naravnost zgledna, retardiranost in nemoč, zaradi česar v svojem možu ne zagleda zgolj prevarantskega škodljivca, se postavita v ozadje, ko se na primer blesava baba sprehaja po Parizu in jo za razliko od ostalih mafijskih primitivk fascinira pariška umetnost. Ja, vzljubimo jo. Kar je tudi namen. Vzljubimo tudi drekača Soprana. Mogoče, ker ima rad kužke … in geja v svojih vrstah se za razliko od ostalih tudi usmili. In konec koncev … nobenemu pozitivnemu heroju ne obdrobi glave. On je pravzaprav terminator še večjih kretenoidov od sebe. Kako neverjetno! Pozitivec brez primere. Ko poseda pri psihiatrinji, nas prepričuje, da razmišlja o smislu življenja, medtem ko intelektualka pred njim molči kot klada in bulji v “mesarja” kot Kolumb v Ameriko. Edina odrasla ženska, ki se kiti z izobrazbo in kvazipametjo, ob Sopranu izpade večja budala od katere koli kurbe, ki jaha Soprana. On je njen najljubši in najbolj zanimiv pacient. On jo celo rajca in samo etika jo zavira, da se ne vrže na hrbet. Saj ne trdim, da profil nesposobne in slaboumne izobraženke ni še kako vsakdanji, problem je samo v tem, ker je v seriji prikazano, kot da je Soprano tako neverjetno luciden in privlačen. Scenaristi nam prizor uresničenega fuka seveda prihranijo. Še dobro. Kajti fuk s Sopranom je najboljši, dokler se ne zgodi. Sicer je vse skupaj vredno bruha v jogurtov lonček. Njegova uteha se skriva v scenarističnem šahu, da kraljico preprosto izloči izven mej verjetnosti in rešena stvar. Pičke znotraj serije niti pičke niso, ampak samo omembe nevredne pičketine. Vse od prve do zadnje, razen hčere.
Sopranov spermij je čeden, uglajen, razmišljujoč in želi nekaj vrednote vrednega doseči v življenju. Vidite, kako fejst babe delajo kriminalci od staršev! Ste pomirjeni?! Ima samo eno zgledno napako. Spoštuje svoje starše. In ker spoštuje svoje starše, kot se dobro vzgojenemu potomcu spodobi, bodoča pravnica ne spregleda očkove sprijene narave. Ne, njen očka je ubožček, ki mu včasih težijo modri pajaci, zgledna študentka pa jim citira zakone. Kateri oče si ne želi imet takšne hčere. Jap, moraš bit pač tak očka, kot je Soprano. Ji odpustimo, a ne! Imajo vaši otroci tudi tako radi vas? Samo želeli bi si, a ne. In sin! Ha! Je po očetu nediscipliniran pubertetnik, a ne za dolgo. Izkaže se, da gre v bistvu za zelo empatično bitje. Še ena potrditev ultra Soprano degeneriranega spermija. V trenutku, ko začne študirat, se ga palestinsko vprašanje tako čustveno dotakne, globalizacijski problem pa sploh, da vrli oča zastoka: “Kdaj je postal tako faking pameten?!” Res, on je tako pameten, kar z vedrega neba, da celo razkrinka gnilodolsko greznico svoje primarne familije in se mu od silne čustvene razrvanosti utrga do konca. Vidite! Če ne bi šel v šolo, ne bi pristal na psihiatriji. Koliko študentov tako močno občuti gnilobo svetovno politikantskih razsežnosti? Tako empatične cvetke delajo samo Soprano lobotomirane familije. Z njihovimi potomci bi bil svet lepši, če jih ne bi zatrlo hladno nečuteče okolje. Soprano je pravzaprav car. In ženske … Nič hudega, če ste zabite in stokrat prevarane, pomembno je, da ste dobrega srca in vzgojite čudovite otroke. Kurbe so tudi okej. Skrbijo, da familija funkcionira po planu kljub tisočerim problemom in plačane tudi niso slabo. Soprano je velikodušen človek. Moškim res ni treba veliko. Samo, da je keš, potem je tudi fuk lahko zanič. Ah! Saj seks ni vse. Ljubezen pa … Obilo ljubezni, seveda. Saj kar naprej ponavlja: “I love my family, I love my family, I love my family …” in verjamemo mu. Kaj češ lepšega. Ženske bi morale takega dedca pravzaprav občudovat. Moškim bi bilo lažje na svetu. In res ni razloga, da bi bile rade tako pametne in enakopravne. Saj je jasno, kdo je car. Zavaljeni, fafljasti, debiloidni Soprano porihta vse in škripne tudi še pravi čas. Amerika rulz!
Popolno nasprotje Soprano heroju je Dr. House. Čeden, očarljiv, privlačen in, olalala, pameten in duhovit sto na uro. Pravzaprav je tako močan objekt popolnosti, da mu je scenarist moral pohabit nogo. Da ne bi ženske začele preveč fantazirat. Lahko smo vesele, da je šepal na pogrešljivo nogo, ki ga je pravzaprav zaradi bolečin naredila še bolj šarmantnega. In ker naj bi nepogrešljiv tulec deloval brezhibno, si je treba nekaj izmislit, da frajer, za razliko od kakšnega odvratnega Soprana, ne bo fukal sploh! Da bomo razumele. Od takšnih ni nič. Smola! Nanizanka nam postreže s paleto resnic. S kakšnimi kretenizmi se mora ukvarjat nadpovprečno brihtna oseba, ki postane kretenizmu naokrog primerno seveda cinična, zajedljiva in bolna. Da je nadrogiran do zadnjega lasnega korena, zato ni nič nenavadnega. Da se dolgočasi do brezmejnosti, še manj. Da ga zapusti edina baba, ki se mu je uspelo nekako ogret zanjo, je normalno. Povprečen za prazen drek nadut osebek se ne uči rad od boljših, še bolj nerad občuduje boljše od sebe, in če je še tako očaran in zatreskan, se bo egu na ljubo raje umaknil in pograbil prvega palčka na poti, ob katerem bo lahko ostal večji v svojih presvetlih nižinah. In okolica želi doktorju konstantno “pomagat” tako, kot on noče. Tipično. Res.
Zanimivi sta dve prelomnici znotraj serije. Najprej res klasičen vrednotni družbeni idiotizem, ko ga naklonjeni sodelavci v svrho ozdravitve noge skušajo oropat za možgane. Ob preizkušnji novega zdravila bi se namreč zlahka zgodilo, da bi moč lucidnosti popustila, bi pa lahko odkrevsal v hribe na sproščujoč izlet. In vsi okrog njega bi postali srečnejši. Po neuspehu prve fore si privoščijo drugo. Ker ima vedno prav, kar sodelavce resnično žre in namesto da bi se učili, zgolj ubija njihov ego in žali napuh, se zlažejo, da se je v enem primeru zmotil. Zakaj? Da bi postala njegova upravičena nadutost manjša in bi se vsi spet bolje počutili. Tako je. Vsi se kar naprej ukvarjajo s cinizmom in nesramnostjo glavnega protagonista, namesto s seboj. Prijatelj, ki ga razume tudi v tankočutni plati medalje, je tako obseden z veličino njegovega duha, da ostaja samski in kar naprej caplja za njim. V tej seriji je edino logično postavljena za direktorico bolnišnice ženska. Dokaj samozavestna in lepa. Kajti sicer ne bi zmogli prepričljivo sfurat niti petih delov. Le s pomočjo samske in erotično dovolj vase zagledane ženske, ki ji kar naprej drsi pod nogami od vzburjenosti ob dr. House primerku moškega, je možno, da objekt občudovanja obdrži službo. Seveda ima nanizanka nujno potreben kiks za furanje napetosti novih in novih zgodb. Najkasneje v drugi sezoni se začnejo gledalcu parat živci, ker sodelavci neprestano dvomijo v spoznanja njegove veličine, ga spodbijajo in preverjajo na sto in en način. Ježešna, ko ima nekdo še stotič prav, pa menda ne boš več zmajeval z glavo in se upiral za vsako ceno njegovim idejam. Razen če si totalno zabit ali pa si psihopatsko abnormalno želiš, da bi se vsaj enkrat motil. Ja, je verjetno. V bistvu celo realno in opazno v vsakdanu. Definitivno. Je pa vseeno mučno opazovat proces neizkoreninljive kretenoidnosti v imenu zabave.
Prepričljivo je bil predstavljen edini libido trzljaj. Seksi mladoletna koketa, ki ni prav nič izigravala, da ne bi, ampak bi, in to takoj. Za lik, kakršen je dr. House, brez dvoma pravo olajšanje. En tak sproščen fukiš material. Končno ženska, ki ne bolšči vanj kot osnovnošolček v očetov doktorat, ampak se ji milo rečeno fučka in čud spreobrne sebi v prid. V afrodiziak. No … in spet morala. House ne fuka, ker je prestar, ona premlada. Poleg vsega spet pametno ugotovi, da je razlog iluzorne pripravljenosti na akcijo posledica nekega kemičnega sranja, ki jo zagleda v roženici (who cares!). Ko se stara ljubezen odloči zanj in je pripravljena nogirat tekmeca, za kar si House celo zelo prizadeva, jo tudi zafrkne. Baje se boji, da to ne bo to. On je vseeno star nadrogiran pohabljenec, si misli o sebi. Zlobni scenarist ga predstavi kot impotentnega usraneta. Pizda! In vsi okrog njega se nekako znajdejo sebi primerno zadovoljivo, on pa … Ne bom razkrila epiloga, kako po scenariju končajo njemu podobni, ker nekateri še spremljate serijo na POPTVju, definitivno je pa jasno, da gremo lahko ženske razmočene spat. V tem se skriva sporočilo.
Soprano je za stvar, dr. House pa ni, pravijo moški hitiči o moških. “Take it or leave it.” Grem jokat v sekret.
House M.D. je super serije, jeseni bo že 5. sezona, seveda je pa najboljša LOST. In mimogrede še to: serija 90210 se vrača jeseni po 9 letih.
oj,simona!
saj ni stvar v tem,za vas ženske, po mojem moškem mnenju,da dr.house ni za.Stvar je v tem, da bi dr.house večkrat,če bi le bilo več enih takih sproščenih fukiš punc,ki bi stvari z pravimi moškimi obračale sebi v prid.pa bi s tem drugim puncam in raznim scenaristom na primeru dokaazovale katera igra je boljša.mislim, da med: biti podložna,prostituirati se z uspešnimi zavaljenci,ki se vrnejo k družini se puncam ne bi bilo težko odločiti. je pa nekaj.ženske pri prej naštetih decih točno veste,kaj pričakovati in s tem lahko planirate. tipi like a dr.house vas pa znajo odpeljat in obrnit, to se mi pa zdi,da danes nekako ne spada v koncept zensk.se zelo motim?
Odličen tekst, čestitam!
Najboljša serija je NAŠA MALA KLINIKA.
Soprano je dokaz, da je finančno uspešen lahko le moški. Milom ili silom. Ženske lahko pojahajo cel Njujork, pa ne morejo zaslužiti skupaj niti za eno makaronarsko razkosano crkovino odvrženo v kontejner.
Obriši suze, draga, jer čitav je život… Čemu onostranski jezik? Zato: Jebo il’ ne jebo, vreme kurcu prolazi. O ženski niti besede. Verjetno zato, ker gre za statičen položaj. Ajd, navali.
Vaša mala klinika? Bolje žival ustreliti.
ojoj, kdo je reku, da je NMK najboljša serija? Ojoj, rad mam Đurota in njegov humor, a NMK je bla pa podenj…
Simona, dober zapis. Pohvalno.
Zakon napisano. Sam zdej si mal manj želim bit g. Soprano k si ga tok skurcala…
He, he, Simona.
Dobila si pohvale od dveh velikih avtoritet. Čestitam. Malce ti pa le imponira, kajne?!
Tudi jaz se pridružujem ploskanju tvoji zelo pronicljivi kritiki o temi, o kateri povprečni ljudje sicer ne razmišljamo kaj posebej pogljobljeno. (seveda je vprašanje, če ljudje sploh o čemerkoli razmišljamo pogljobljeno). Običajni smrtniki si zgolj ogledamo kakšno oddajo in če se nas dotakne, ostane neanalizirana tam nekje zadaj, v nezavednem spominu.
Tudi kvantaški jezik je ostal še na meji znosnega (ali pa ni, morda sem samo jaz postal bolj toleranten – ne vem še zagotovo).
Izpostavil bi le eno tvojo misel zgoraj, sicer ne povsem v kontekstu tvoje gornje teme, ampak v kontekstu najinega dialoga, ki ga na specifično temo vlečeva vse od najine diskusije pod mojo temo: “Obrite so dolgočasne”.
Tvoja ugotovitev: “Ženska se je znašla v nekakšni tranziciji iskanja identitete in temu primerne samozavesti”.
Torej o tem ob drugi priložnosti. (da ne kvarim slavja) 8)
Rado – kaj misliš s tem DVEH VELIKIH avtoritet? No, bom pa jaz tudi pohvalil pisanje… Evo sedaj so tri velike avtoritete 😯
Simona – a bi bila toliko prijazna in povedala katera serija tebi dejansko je všeč?
Pa pustimo grajo, ki je včasih zgolj zaradi imiđa. Tudi House bi bi bil kar v redu. Kajneda?
Super izpeljano, samo pri začetku, pri definiciji žajfnic (oziroma “popularnih dramskih nadaljevank”, kot jih vedno znova oglašujejo njihovi producenti), me je nekaj zmotilo. Seveda imaš prav, da so “brez epiloga tržile gledanost”, vendar pa ni nujno res, da so “propagirale bogatunski sloj”. Nekatere so, jasno, še več – vsaj ameriških – pa jih je poleg mila in pralnih praškov prodajalo tisto še večjo meglo, namreč “ameriški sen”; predvsem tako imenovane “dnevne soap opere”, na sporedu popoldne, so bile vedno poseljene z junaki, ki so hoteli izboljšati svoj družbeni položaj in obogateti – in nekateri, precej presenetljivo, po popolnoma zakoniti poti. Zanimivo pa je tudi, kako podobno, okorelo protestantsko etiko prodajajo tudi nadaljevanske iz katoliške južne Amerike. Sicer pa: družine, heh!
Eden najboljših zapisov na Blogosu vseh časov! Bravo!
@ MaMlaz: Jaz pa mislim, da sta ji bili obducirani seriji zelo všeč. Samo velik fan lahko spiše tako luciden tekst.
@ Simona: Po mojem skromnem prepričanju se ti je pripetil majnši lapsus: v predzadnjem odstavku, ki se začne s “Prepričljivo”, bi namesto “alias” verjetno moralo pisati “a la”, z ustreznimi naglasi. Bolje, da na to opozorim jaz, kot pa kak tvoj blogerski “prijatelj”, ki je izgubil premnoge spletne bitke. Ta del mojega komentarja lahko brez problema zbrišeš.
Morda se ne strinjam z vsem, kar si napisala o Sopranu, vendar pa je tekst vsebinsko in slogovno zelo kvalitetno napisan.
Pris – saj se tudi meni tako dozdeva. Rad bi doživel samo to, da Simona enkrat pokaže tudi “+” obraz.
Prvi občutek, ki mi je ostajal v glavi med prebiranjem tega sestavka, je bil nekaj med uživanjem, nasmihanjem, krohotanjem, ploskanjem, hehetanjem in željo po večji frekvenci tvojih zapisov. No, ko sem šla brat komentarje, sem videla, da bi Super zapis zvenelo čisto neizvirno, zato tale opisna čreva. 😀
Zdaj pa k tematiki: ko sva s cimrom včasih gledala Sopranove, sva se samo spogledovala in spraševala, Zakaj, ampak res zakaj, ženske norijo za tem tipom? Lep pravgotovo ni; biser intelekta prav tako ne, čeprav tudi butast ni. OK, ima keš, je bad boy, kar mu sigurno prida k mamljivosti, ampak mu ne bi smelo pridat toliko. Ima mogoče karizmo? Hm… Meni se ne zdi. Mogoče v okvirih serije, all in all gotovo ne. Skratka, Tony Soprano je žaljitev za upodobitve piratov, zorotov, mafijcev, bančnih roparjev, ki so bili brihtni, poredni in fukiš. Kljub temu, da snemalce vodi dobiček, se mi včasih zdi, da so neizmerno duhoviti, ko ljudem maličijo njihove “heroje”, včasih na tak način, da se sploh ne zavejo (karikature iz Sexa v mestu), včasih pa kar direktno (Soprano? hja… oprostite, gospe, takle mamo). Še posebej zabavno je to, da Soprano izpade nekajkrat bolj verističen od vseh ostalih mačotov. Kdo pa v življenju naleti na zorota v podobi banderasa ali na pirata v podobi deppa? Skoraj nihče. Moderni pirati imajo kvadratne oči, tako so prilimani za svoje mašine, to, da niso fukiš kot nekdanji liki, bi še celo preživela, ampak oni so tudi totalni individualisti, ki jim višek partnerstva pomeni It’s complicated na facebooku, prej pa jim pride, ko vdrejo v nek sistem kot ob ženski. In Soprano izpade več kot konkurenčen, ne zato, ker je dober, ampak ker je realnost zanič. Vsaj v naboru bad boyev.
House je blizu popolnosti (pustimo malenkostne fizične defekte), zato je logično neuglašen z ostalimi. Njegova frekvenca je tako izven območja ostalih, da ga niti slišat ne morejo. Zato ga poslušajo po nekih posledicah, ki jih ustvarja, in ga interpretirajo kot ga sploh lahko. Dobrohotni ga gledajo z velikimi očmi in se slinijo, škodoželjni ga skušajo onemogočat. Da ni preveč simpl, so vsi karakterji kombinacija obojega. In to, da je abstinent v partnerstvu in fuku, niti ne preseneča. Bolj čudno bi bilo, če ne bi bil. To je pač prekletstvo housov skozi zgodovino: s svojim karakterjem ustvarjajo bariero (mogoče celo nezavedno, cinizmu navkljub), skozi katero ga vse živo občuduje in noben se ga ne upa dotaknit. Nekakšen samoustvarjen zoo. In občasno se seveda naredi, da pride oseba, ki z znastveno fantastično lahkostjo stopi skozi bariero in se približa. In takrat je house samo nedozorel fantek, ki se nikoli ni naučil tega, kar bi zdaj nekdo rad od njega. Oseba se lahko spremeni v učiteljico, ki bo edino območje nepopolnosti zgloncala do sijaja, vendar bo v tem primeru house vedno njen projekt in nikoli tisto, kar je pričakovala na začetku, ali pa si ga privošči in gre, ker se noče ukvarjat s projekti, iskat nekoga, ki bo mogoče soprano, a bo dajal iluzijo moči.
Hvala bogu, da gre samo za nadaljevanke…
Toni je pravi dedec. V življenju ‘maš dve tri prilike, ko moraš pokazat’ iz kakšnega testa si, in če ne udariš nazaj si Pussy.
Nič ti ne pomaga, če citiraš Baudelaira po nazaj, nobena prava jebozovka te ne bo marala.
Ne glede na to, koliko facialnih krem si namažeš na nos.
To je tudi vzrok, da danes veliko žensk, intelektualk nima nikakaršnega spolnega življenja.
Manjka pravih dedcev, ki se jim kao gnusijo, čeprav celo življenje fantazirajo, kako bi jih en tak pravi dedec peljal malo v lajf in jim pokazal, da je ena minuta da leone več vredna kot 100 let da coglione.
Hause je odštekan in igra igrice kul, vendar v lajfu ni izkoristil prilike, ko bi moral pokazati jajčka, zato se bo celo življenje vrtel v krogu in goltal tabletke.
Ker pravi dedec se zadene, ko on to hoče in ne, ko mu opica sedi za vratom.
Odebeljeni plešasti moški srednjih let rulajo, to se ve. Ne pa neke cinične jajčkajoče se kvazi-intelektualke.
Klinc, grem rajši še na en pir.
verjetno sem čudaška. nadaljevanke- in z njimi glavni junaki- mi s časom postanejo dolgočasni. Dobim občutek kot da bi imela poleg sebe dodatne klone svojega Najdražjega… 🙂
nasploh mi moški, ki imajo druge- prikrito ali odkrito- za bebce, mi niso všeč. Čeprav se mi je dr. House zdel precej časa znosen. Ampak..tiste njegove ene in iste finte. Kot bi poslušala kolege, ko jim, četudi se njihov pogovor na začetku vrti magari okoli brejih ovc, pogovor zmeraj nanese še na specialne “dogodivščine” iz časov, ko so služili vojaški rok kje v Makedoniji.
brrrr
Si pa kdaj zaželim, da bi dlje časa videvala na ekranu kaj uporabnega, kar bi mi, tudi po daljšem časovnem zalogaju, še zmeraj vzbujalo žgečkljive apatite
🙂
ha, ha, “orjaški soprano polpet” ta je dobra.
Sicer so Sopranovi ena redkih mafijskih, ki sem jo lahko gledala, in dr.House ena redkih medicinskih serij, ki mi je prebavljiva. Žal pa imata obe enak ameriški feler, to je, da jih ne znajo pravočasno zaključiti in postanejo po parih sezonah brezvezne.
@mica
Tak’ to je. Spolno življenje pravega dedca se začne z lubenico.Poleti, ko je topla, jo pobereš na njivi, zvrtaš luknjo vanjo in olala olali, potem prešaltaš na, ma ne bee zdej o tem, i tako redom.
That’s life.
To ni nič strašnega.
Sčasoma piano piano postaneš jebač.
In kar se Janezek nauči…
Hm, jaz Housa ne morem gledati drugače, kot skozi prizmo trapastega Georga iz blackadderja, zato mi gre še toliko bolj na živce to njegovo neskončno nadmočno intelektualistično-cinično podjebavanje vseh okoli sebe (v blackadderju pa je bil v bistvu retardo). Sicer pa me čudi, da je serija tako uspešna, saj v bistvu ne prinaša nič novega. Podobne frike od genialnih dohtarjev in mejne, neverjetne medicinske primere, kjer na koncu skoraj vse rešijo (in jasno z dodatnkom zasebnih in ljubavnih tegob), smo imeli priliko gledati že leta nazaj v Chicago Hope. Ne vem, kaj Housa dela tako priljubljenega?
Ker je enkrat v Sopranovih Tony omenjal tudi Slovenijo (v zvezi s poslom okrog ukradenih avtomobilov, se mi zdi, da bi njega pri nas lahko najbolje igral Igor Bavčar.
Idealna Ginny (Od Johnnyja Sacka žena) pa bi bila Maria Poszonec…
alanford – kaj si to od kakšnega taksista iz Rima slišal? 😯
a kaj ga dela tako priljubljenega?
A povem, zakaj se je to na začetku dogajalo pri meni?
🙂
Zato, ker sem mahnjena na zaščitništvo. In sem čutila nekakšno slabost ob moškemu, ki je bil- na videz- tako nebogljen
🙂
A žal je predolgo igral (pri meni) na eno in isto foro.
Alan, izdal si mi skrivnost o tem, zakaj so lubenice poleti tako poceni.
🙂
po moje se bom odslej na glas režala, ko in če bom opazila kakšnega moškega, ki jih bo tovoril pod pazduho
🙂
Odliočno!!!
HOUSE JE ZAKON, to pa iz preprostega razloge, ker je legenda
@mamlaz
vse, kar napišem, sem nekje slišal, ali videl, čeprav gre v konkretnem primeru bolj za skupen pravir, legende o Gorjancih vol.3
@mica
a udar’mo spet eno 100-komentarsko?
🙂
@marija: “Zakaj, ampak res zakaj, ženske norijo za tem tipom?”
– Alfa samec, mogoče?
Dr Jerkyll je napisal: “Idealna Ginny (Od Johnnyja Sacka žena) pa bi bila Maria Poszonec…”
dobra ideja, lmao,
če se navežem na to izhodišče, bi Carmelo odlično upodobila Katarina Kresal 🙂
Za kom pa naj norijo ženske, za tistimi, ki jim “pokradejo” več kot polovico kozmetičnih izdelkov iz kopalnice?
Pravi dedec mora dišati po česnu.
Marsikatera intelektualka kar znori, ko zavoha česen, sam ga imam skoraj vedno na zalogi.
Predvsem pa mora imeti močne roke, od prelaganja ceglov, če se samo spomnim, kol’ko sem jih jaz preložil,enkrat smo zidali zraven poslovne stavbe z odvetniškimi pisarnami, so babe visele na oknih kot grozdi, pa štirikrat po malico v bližnji Mercator hodile, pol so se pa kao zmrdovale, če je kdo požvižgal za njimi, v resnici pa po nekaj sušnih letih doživele spet rush, kot ga s svojimi kravatarji ne doživijo niti ob premieri baleta “Bolšoj teatra” v Cankarju.
no, nekaj pa je vseeno bilo, kar cenim /sem/ pri dr. Housu. kar se spomnim, se ni nikoli hvalil s svojimi hm…sposobnostmi
🙂
mar ni ženska tista, ki je edina “merodajna”, da reče, kaj je pri moškemu “olala” in kaj ne?
Jaz sem sicer še starega kova, kar pomeni, da mnenje občasno obdržim zase, a vendarle…
ne vem, kakšne so bile tiste babe okoli Mercatorja, žal, pir meni užgo le cegli, ki so na pravi način položeni znotraj- v glavi
🙂
Taprav dec v Sopranovih je itak samo stric Junior, ki je pihnil Tonyja v vamp… , vsi ostali pa so Pussyji. Npr. Tony depresivc, Sil težko diha, Sacka je pobral kancler, še celo Phil, je v arestu najbrž fukal še kaj drugega, kot samo lastno pest, kot je sicer pojamral…(bil pa je tudi sumljivo že kar preveč zgrožen nad pedrom v lastnih vrstah).
Skratka, Sopranovi je serija predvsem o ranljivih moških, ki si na vse pretege prizadevajo to skriti. Tako kot majhni cucki, ki najbolj besno lajajo. Moram pa priznati, da je to edina serija, ki je ostala gledljiva vse do konca, vseh šest sezon. Ponavadi ti večina serij dojadi že po prvi, najkasneje pa po drugi sezoni.
@ mica
Ne se sprenevedat, cegli v glavi, ok, sam pol bi bil v Sloveniji največji jebač France Bučar, kar pa se mi zdi, da ni (več), danes vladajo definitivno plešasti debelinkoti srednjih let, nerad se ponavljam, čeprav je ideal kao Pahorček, ali Sabina Remar…
Česen+mišice+samozavest pogojena na “šuti majko vidiš da dete priča” ne pa slovencelsko “boš tiho mulc” = 1-st class material
Kot sem že povedal, đabe Byron i Bodleauire, ko se spustijo hlače
🙂
Alan ima prav – vladajo desci srednjih let z debelimi glavami, ne pa tudi plešastimi. Edino če razni Šroti, Jankovići, Bavčarji, Vizjaki…itd. ne nosijo tupejev, ker imajo vsi nekam nenavadno bujne čupe za svoja leta.
soprano ni butast … ker drugače ne bi toliko časa vodil organizacije …. in fuka čisto povprečno ali pa kar dobro …//vedoč, da se nekatere bejbe zatrapajo vanj// … je pa res, da ga lastna žena več ne privlači tako močno, kot ga je takrat, ko sta se spoznala … kar pa je enako vsepovsod po svetu …
alanford a loh bruhnem? ti boš meni govoril kao kaj mene vzburja? Toni Soprano ali pa ti (ki si mu na fotki podoben) definitivno ne. Pomanjkanje intelekta in erotičnosti je samo še slabše, ko ga začiniš z aroganco, ker ti med nogami visi en zmečkan tulček. Rada imam moške moške-ampak Toni Soprano pri meni ne spada v to kategorijo, ker se mi debeluhi pač ne zdijo hudo možati. Bolj tako brezspolni! Se opravičujem vsem srednje-letnim sodčkom-ampak jebat ga, če se morajo ženske sprijazniti, da jim je odcvetelo (razen, če se pač ne potrudijio in skrbijo zase)potem se morate tudi vi kleni desci sprijazniti in se soočiti.
pet in g seks-aja žena pa kar umira nad njegovo živalsko privlačnostjo. A tako je vsepovsod na svetu? Po mojih izkušnjah se ženske veliko prej začnejo dolgočasiti, ker je moške nekako lažjke hitreje zadovoljiti. Oprosti, če sem ti s tem pokvarila dan.
Nakdo je napisal, da je serija House vsako leto slabša in nekdo se sprašuje, kako je možno, da je ta serija tako popularna.
Definitvno ta serija ni vedno slabša. 4. sezona je bila daleč najboljša do sedaj. V vseh pogledih. In zakaj je serija tako popularna, da je letos dosegla enkrat celo 32 mio gledanost (za primerjavo: največ v zadnjem mesecu je 17 mio pri vseh serijah). Mislim, da je fora v dialogih, ki so naravnost perfektni. Takih citatov kot jih vidimo tu ni v nobeni drugi seriji.
full dober zapis,palce gor!
meni obe nanizanki sporočata, da so VSI moški tako ali drugače degenerirani in defektni, ampak da se pa babe lepijo na njih na vsakem koraku… brezveze je iskati enega, ki je normalen, ker se to zgodi na vsakih 1000let-da en mutira, tako da naj babe nehajo bit izbirčne in se zadovoljijo s prvim asocialnim primerkom moškega spola, ki jih sploh noče imet… pa ni važno, ali so ugledna,vdana,zvesta in finančno od moža odvisna gospodinja (carmella) al pa visoko izobražena samostojna, finančno neodvisna ženska (cuddy)…
Buba – a je bila to provokacija ali sem jaz zgrešil kontekst tvojega komentarja?
@ Vanja nima smisla, da se slepiš, morda si še mlada, in te, kot tako, privlačijo nedefinirani lepotani ala Anže Dežan in njemu podobni, a ko nekoč odrasteš in začutiš vonj česna, na poraščenem trebuščku Homerja Simpsona, se boš tepla po glavi za vsa leta, ki si jih zamudila.
Tako mi svih dabrova s Ontaria.
alanford mogoče imaš prav, še vedno bi prej izbrala Simpsona kot pa Dežana. pa tudi on bi prej izbral Simpsona kot pa mene, I am afraid! Aja odrasla sem pa že!
amapk ne bi česna no, raje vonj po znonju, konju in tobaku;-)taprav kavboj, če že mora bit!
Sploh pa to ni moja najlepša slika- na avatarju, mogla bi me videt’ ko s svojim najboljšim prijateljem vozim kamion.
Takrat se mi nobena od 35-52 ne more upret.
Vpraš’ Simono, če ne verjameš.
🙂
Da tako analizo skup spraviš, moraš že nekaj vedeti, predvsem pa znati. Simona, ker se s tabo ne morem in tudi ne mislim primerjati, tudi filozofiral ne bom. Rad prebiram take stvari, kljub zrelim letom se še zmeraj rad učim. Posebej iz komentarjev nekaterih vsevednežev. V teoriji namreč na tem področju nisem nič. Znam samo gledati in po svoje oceniti kakšen del nadaljevanke.
Veselim se naslednjega prispevka.
se strinjam s Bubo
🙂
katera pa danes (ali včeraj) porajta mirnega, pridnega fanta, ki zardeva v kakšnem kotu? Četudi je, morda, v svojem bistvu pravi dragulj?
Alan Ford, v bistvu nimam nič proti Bučarju. Edinole ene 30 let je zame prestar
🙂
Nasploh pa imam- kar se tiče moških- en čisto poseben okus
🙂
Ti rak si pa hudo resen človek.
No tud’ tako mor’jo bit.
Zdaj pa grem, da se mi đuveč ne zažge.
Pa ne pogrešat preveč starega prdca.
Čeprav česen…
🙂
MaMlaz – če imam možnost izbirat samo med tema dvema opcijama, izberem provokacijo… če pa je dejansko res,… soprano je debel, neprivlačen, ampak babe mu ni problem dobit, house ima telesno hibo (pa dobro no) je nesramen, čustveno hladen in za odnose nezrel, pa mu tud ni problem babe dobit, če bi jo hoto… kje je potem poanta??? money makes sexy?
@Alanford – ne, ne v realnem življenju sem tudi velik veseljak, tukaj samo igram…..
bravo Simona, super zapisano, kjlub dolžini, sem kar letel skozi zapis, tekst, ki ga brez problema prebereš večkrat.
@jure – če po prebranem zapisu v svojem komentarju omeniš LOST, potem, oprosti, ti tu nisi na isti valovni.
Odlično spisano!
House je v bistvu edina serija, ki jo redno spremljam. House je enostavno frajer, njegovi cinični in nesramni podtoni pa v določenih primerih meni zelo blizu in ljubi. Mislim, da je v tej seriji odlično prikazano, kako večina ravna z nadpovprečjem – tako, da se ga dol tlači in diskreditira. Bedno, a hvala bogu se House ne da 🙂
Drugače pa mi je tudi všeč, da ima za vsak korak in odločitev dober razlog in se konstantno odloča po istih algoritmih, ki so v bistvu vedno propacientski, čeprav izgleda, kot da niso.
In ja, edina baba, ki je odkrito padala na Housa je imela zajedalce v glavi… Mogoče, če bi imel sto kil več, bi šlo tudi brez zajedalcev :)Res upam, da mu bodo zrihtali kakšno dobro babo, čeprav se mi dozdeva, da bo težka…
Hja, super zapis, spodaj pa kup dreka.
Po težnostnem zakonu je to povsem normalno, milan. Do 19:08, potem se je spodaj vse spremenilo.
Uf … čaki, da se poberem s tal, kamor me je med branjem odpihnilo.
Temu se reče pogum in pronicljivost… Soprane sem si ogledala na DVD-jih v roku nekaj vikendov, se pravi v jakih koncentracijah. Da je serija v veliki meri superiorna, sem se odločila glede na to, da me je skoz neki matralo k razmišljanju o njej (vseh ostalih na tem blogu omenjenih serij nisem videla) in da so tudi mene močno srbeli prsti, da kaj napišem. Problem je v tem, da so se mi vsijunaki tako lepo … no ja, zagnusili, in pisanje o njih od neke točke naprej nikakor ni bilo možno. Zato pa se mi zdi tvoja vnema toliko bolj dragocena in predvsem tvoj jezik več kot adekvaten!
Čudno, ne da, serija govori v prvi vrsti o moških, pa vseeno niso “pravi moški”… Kdor nima jajc, da bi prepoznal in premagal ali vsaj skril svojo narcisoidnost (Pauli, Ralph, Chris), egotripe in notranjo praznoto (AJ) in podobne moderne pomanjkljivosti, v tem kontekstu (mafija) nikakor ni pravi moški, da o Prozacu niti ne govorimo. Gre namreč za ranljivost, ki zaradi takšnih lastnosti obstaja in je hitro razpoznavna. Mafijska smrt zaradi narcisoidnosti je pač neumna zadeva. Nemoška v smislu idealnega moškega kot produkta moških sanj in projekcij.
Ma ne, bom nehala, super zapis, super serija in vsi so mi šli na k.
Tipično Simonino žolčno nakladanje. Baba začni sexat – prvič te lahko ruknem tudi jaz – ker boš v nasprotnem primeru dobila rano na želodcu ali kakšnega raka bog ne daj.
alanford, no potem Simona zagotovo ne ve, ker ne spada v grupo 35-52. Ampak hm spada pa Monica Belucci na primer, čaki bom njo vprašala. aj što volim miris kamioooona gas gas
aja Simona super napisano, sem se nasmejala tvojim opisom Soprana. Dr. House pa meni ni seksi, mi je pa zanimiv za prijatelja hahahahaha;-)sicer pa verjamem, da se lahko poistovetiš do nekje s tem likom. Ne bom več, dane bodo začeli stari kompanijoni. Ali pa bom, zakaj ne, Slovenci smo pač alergični na hvaljenje in jako nezaupljivi do tega amapk girrril you rule! Brihtna si ko sam hudič!
KJE JE BEATNIK!!!!!!!!!!????????????????????????????????
Pogrešam ga!
zakaj pa brihtna?
“Vsi se kar naprej ukvarjajo s cinizmom in nesramnostjo glavnega protagonista, namesto s seboj.” – tud jaz sem se…z enim tako “obarvanim” moškim, ker je razjedal s tem najin odnos…ne gre mimo tega. Govorim nasplošno, ker sem se zamislila
Lahko sem prizanesljiva – sploh, če mi je oseba všeč, v drugem trenutku si ne morem dopustit, da en nadvlada s svojimi extremnimi karakternimi prijemi – hočeš prit na podobno valovno…čeprav je pri Housu tako, da vedno fura dobro karmo.
Je pofukljiv 😈 Ampak bi ga za uravnoteženo stanje obvezno kombinirala z Živino. Težko je vzdržat z moškim, ki sicer marsikaj in še več drži, skriva v sebi, noče pa iz principa iz svoje kože…pa ma zajeban lajf. Jaz bi ga sprostila na čase vmes – ampak so se držali njegove neomajnosti. Ja, gledat ga iz fotelja je vsekakor brez pardona zanimiv in privlačen lik, sam nima pa pike na i. 😀
Dr. Jerkyll se je vprašal zakaj je House tako zaželen oz. priljubljen…bežno si si verjetno že odgovoril v dialogu z drugimi, sam nisem brala… še moj odg.: v čem je keč…če bi na svetu obstajali samo moški, sploh ne bi bil omembe vreden, tako pa ga nasprotni spol gleda, preučuje z vso svojo (nasprotno) bitjo in zavestjo iizredno vneto 😀 iz lastnega zornega kota z vsemi možnimi receptorji in večnim vprašanjem: kdo je pravi dec. To se mora seveda obelodanit in javno težkat, moški in ženske smo vedno glavna tema vsega, neglede na bilo kaj 😀 no, in potem dobiš Housa, ki je marsikaj v enem in se ga lahko dobro vlači po zobeh, morda tudi v sanjah (ne govorim zase), ker “ni kr tak”
Serija sicer sploh ni kaj posebna….no, verjetno sem med redkimi, ki je skorajda nobena ni nikoli do kraja zanimala (zaj študiram ali obstaja katera, ki sem jo redno gledala oz več kot mesec dni)…in kot je nekdo že omenil, hitro postane ZEEEEEEEEEH ko se trajba en tak lik z močnim karakterjem od začetka do konca v istem slogu.
@Jure:
Ježešna … a res prihaja … pa ne, da v Ameriki pada vera v kapitalizem in kvazi prosti trg s kvazi demokracijo … hehe …
@gger:
Imaš prav. Lahko bi bilo več sproščenih punc, ampak to pravico do sproščenosti še iščejo, ker so zgodovinsko zatrte z obremenilnim pojmom “kurba”, “lahkoživka” itd. Skratka, moškim si o ženskah, ki ne mutijo, prehitro ustvarijo že mnenje, da jo je treba jemat za mimogrede, ker preveč sodijo po sebi … hehe … No, sploh pa v seriji ni bilo tako prikazano, da on sicer večkrat bi. Vedno se najde kemična reakcija, ki sproža, da to ni realno … hehe … Sicer se mi pa House ni zdel lik, ki bi obračal žensko v kontekstu erotičnega odnosa na način, ki bi jo poniževal, to pripisujem bolj Sopranu. Da pa moški ima neke vrline, ki jih občuduješ, pa res ne škodi, razen če je ženska zakompleksana tepka, ki bo pristala ob nekom, ki ga ne občuduje, in si čestitala, ker se počutila blazno feministično … Glu? Se strinjam, da se dogaja. Opažam. Ampak opažam tudi temu primerno nesrečne babnice. Oziroma kar pare.
@Marko Crnkovič:
O! Hvala, hvala … Čak mal! A prav vidim?! Uf, ja …
@Martin:
Hehe … Jap!
@klemenix:
Ne se sekirat. To je rekel neki Iztok Gurtner.
@Iztok Gartner:
Thanx. Spravna izjava … hehe …
@JaJZi:
Haha … Dobro zate!
@Rado:
Za eno avtoriteto lahko štekam, koga misliš in zakaj, pojma pa nimam, koga si izbral za drugo in zakaj.
Ja, za tisto izjavo stojim in tudi za nadaljevanjem o tranziciji moških, ki si ga izpustil … hehe …
@MaMlaz:
Hehe … ja, tole z avtoritetami je tudi mene zmedlo, zdaj vsaj vem, da si ti tretja, druga mi ostaja enigma! Počaščena … hehe …
Z nadaljevankami in serijami imam problem, ker jim že v formi nisem naklonjena in skoraj nobeni redno ne sledim. Sem pa zapisala, da sta obe omenjeni odlični in obe sem gledala z veseljem, ker itak predvsem ameriške vse vsebujejo neke tovrstne vzgojne fore, če sploh pridejo v ospredje večje opaznosti. Namreč za televizijo se jim ne ljubi vlagat keša za neke manj prozorne projekte, ki bi bili po njihovem celo vrednotno nefunkcionalni … hehe … Zato prisegam na filmsko produkcijo in sem neke vrste filmofil in definitivno je izbira kategorij in pristopov mnogo bolj pestra in temu primerno kakovostna v zadovoljivem procentu. Sicer sem bolj navdušena nad angleškimi serijami tipa Prime suspect z odlično Helen Mirren na primer. Ki so odlični krimiči in drame hkrati. No, definitivno pa sem bila tudi goreča fenica Lynchevega Twin Peaksa. To je pa res vrhunsko in izvirno. Skratka … Sami komplimenti. Meni osebno je bil tudi film Fire walk with me izredno ganljiv in mala mojstrovina s kultnimi prizori, v ZDA pa so ga raztrgali. Ampak kolikor sem sledila odzivom je šlo bolj za zgroženost nad Lynchevo predrznostjo, da je nadaljevanko okronal z incestom … hehe … Američani so res bolni na duhu totalka v tuškanju dreka, ki ga serjejo.
@tadej:
Ja, imaš prav. Vendar najbolj popularne in s statusom kultnih so propagirale bogatunski sloj. Mislim na Dinastijo, Dallas, Melrose Place, Bevery Hills … manj odmevne popoldanske žajfnice, ki so dejansko uvedle dve muhi na en mah propagando mila in praškov, so, ja, propagirale tudi “ameriški sen” obogateti, splezati z gnile veje na cvetočo, kar je pomenilo predvsem obogateti in kaj še??? Ah, ja … obogateti! … hehe … Druga plat medalje istega sranja v propagiranju mentalitete. Donald Trump zgodbice. Sicer teh popoldanskih žajfnic ne poznam niti po naslovih kot zgoraj omenjene “kultne” … so pa sigurno na vižo telenovel, pri čemer vlada mehiška produkcija, kjer mora vedno vsaka “Esmeralda” spregledat in marsikaj pretrpet, ampak za nagrado faše bogatega žrebca … hehe … V vseh primerih gre za reklamiranje bogatunstva, ne samo bogatunskega sloja … to je res.
@Pris:
Thanx.
In sploh ni panike. Lapsus skoraj vedno naredim kakšen, vsaj do drugega dneva. Ker ko tekst spišem, preden grem spat, imam koncentracijo tako zbito, da kljub ponovnemu branju ne opazim vseh napak. Poleg tipkarskih, ki jih spucam, se včasih najde kakšna prav debilna, ki jo šele po prespani noči zaznam in popravim. Zato vedno preberem drug dan še enkrat. No, tale, ki si jo omenil v smislu “drugače povedano” niti ni nujno napaka, se pa strinjam, da je a la definitivno ustrezneje. Opazila sem pa še eno, zaradi katere bi me tisti, ki so kdaj izgubili bitko, lahko dobesedno utopili v dreku kot najbolj zabito pičko v vesolju … hehe …, ker sem kar pozijala, kaj se mi je zapisalo. Pa ne vem, ali ni nihče opazil, ali pa vendarle obstaja določena prizanesljivost celo do mene … hehe …
In ni panike. Saj vem, da nisem popolna, no, skoraj pa že … hehe … Ja, sem že zmasakrirala koga, ki mi je solil pamet brez pameti, ker, ja, je bil tiste baže primerek, ki si jih sam omenil, sicer pa mi je opozorilo na napake dobrodošlo.
@Marija:
Mah … ja … s tem fantkom v House primeru, ko se zgoi približek, so po mojem mnenju malo pretiravali zanalašč, tako kot so pretiravali pri Sopranu, da ni fantkast, čeprav je bilo doma vse fantkasto na njem po dejanskem obnašanju. Pri takih House variantah osebno menim, da gre bolj za problem, kaj neki bi moral bit in ponudit, glede na to, da obeta tako visoka pričakovanja … in to obremenjuje in spravlja v zadrego. Ne glede na karizmo, duha ali pamet, smo v postelji pač vsi nagi in ja, smo emocionalni. In če zavoljo nekih kvalitete ali močne energije čutiš, da oseba nasprotnega spola pričakuje, da boš imel dva kurca ali da se ti bo ob orgazmu z njim zgodil nenavaden prestop v zono somraka, postaneš verjetno rahlo obremenjen … hehe …
@alanford:
Hvala za smeh. Z nickom in avatarjem je vse skupaj, ja, samo še bolj popolno. Ko sem bila majhna, sem vedno vedela, kdaj je fotr na stranišču, ker se je notri pač režal z enim izmed tisočih alanfordov v rokah, ki so se nabirali ob sekretu … hehe …
@mica:
V bistvu nisi čudaška … si pa v nekem smislu tipična … hehe …
@maja:
Ja, to je res feler, ampak dobičkonosen feler!
@Dr. Jerkill:
Chicago Hope je za Dr. House vrtec na obisku. Tukaj so dialogi vsebinsko pač odlični in karakterji precej bolj kompleksni in zanimivi, sami medicinski primeri pa tudi. Je atipična zdravniška serija, o tem ni dvoma.
@grim reaper:
Hmmm … Katarina Kresal? Saj jo že upodablja, ja, samo malo več ima od tega … hehe …
@pet in g seks:
A ti si pa šolski primerek potrditve mojega zapisa, kako se fašira majnd neodpornih … hehehe … Za tako organizacijo vodit s takimi kretenoidnimi mesaroši ne rabiš bit pameten, ampak potrebuješ druge osebnostne lastnosti in temu primeren pedigre. Primitivizem, objestnost in nekaj iznajdljivosti. Imeti moraš tudi dober želodec, da shajaš med takšnim drekom od ljudi, ki cele dneve tumbajo same gluposti. Če pa si sam bebec, to seveda ni problem. Uspeh sam po sebi ni uspeh. Si avtor nekakšnega sex bloga in trdiš, da Soprano fuka dobro ali pa še kar dobro??? No, saj je tipično, ni nelogično, vsekakor pa slaba reklama za tvoj blog … hehe … In cipe, ki jih plačuje v štoriji, so se zaljubljale vanj? So se celo od začetka trudili prikazat kot mejo verjetnosti, ja, se strinjam. Sicer je bila izpostavljena samo ena težka psihotičarka, ki jo spozna v čakalnici pri psihiatrinji in se kasneje tudi ubije. In ženi je super prenašat tisto bedasto gmoto od kriminalca, on se je pa naveličal, kar ni nič nenavadnega. Vprašaj mamo, kako je s tem, mogoče ti pove iskreno … hehe …
@Buba:
Noh, ja … zmenita se z Mamlazom … hehe …
@Rak:
Thanx. Saj ne gre, da bi se primerjali … Malo poklepetamo … Mene pač zanimajo tudi te zadeve s perspektive, o katerih pišem, ravno zato, ker je tudi poanta, da gledaš in se ne obremenjuješ, saj gre vendarle za oddih … no, in seveda ravno v tem obstaja paleta lukenj za kuclje … hehe … Medij je medij … vedno v funkciji in fukciji.
@pero:
Hvala, pero … Me veseli, da dolžina ni tak problem … hehe …
@mgerencer:
Bomo videli, ja … heh ..
@alcessa:
Hvala. Jah, za to vrsto šibkosti, o kateri ti pišeš, je treba nekaj gradit v betici in v duhu, da bi jo sploh opazil. Oni so močni tako, kot edino znajo bit … Na ta pojav moramo baje gledat s prizanesljivostjo v vsakdanu … hehe …
@Sex in the city:
Saj štekam, da si zapalil zame, ampak a res nimaš kaj drugega počet? Mogoče bi še enkrat prebral Atlas Shrugged, ker mislim, da nisi zadeve zanaliziral dovolj natančno … hehe …
@Vanja:
Ja, hvala … Valda, da se bova še naprej hvalile, če tako misliva pač … Blitz bo že potrpel … hehe … Jah, razumem, da ni tvoj tip … moj bi bil komot … bi se igrala … In ja, tudi jaz pogrešam beatnika, ampak se mi verjetno maščuje za tisti špetir. Oglasil se je pri Gartnerju, pri meni pa ne … hehehe … duhovit fant!
@Ana:
Nadaljevanke se trajbajo, kaj pa čjo, če so nadaljevanke … hehe …
Simona, najprej pohvale za navdušujoč zapis, kljub vsemu pa so se mi ob branju porodile nekatere dileme. Če sem prav razumel, je torej problem v tem, da imamo na eni strani ogabnega mafijskega prdca, ki pa ga serija slika kot nekakšnega (tragičnega?) junaka, na drugi strani pa je zdravniški intelektualec in lepotec predstavljen kot zagrenjen cinični težak. Ob tem se najprej sprašujem, kakšno priljubljenost in domet bi sploh imeli seriji, kjer bi bil mafijec tak, da bi ga sovražili, zdravnik pa tak, da bi nam bil simpatičen? Hja, to bi pa zares bilo nekaj novega, mar ne? Nadalje bi taka obratno sorazmerna postavitev likov zagotovo veliko težje (če sploh?) poskrbela za bistveno bolj zanimive zgodbe in vzpostavitev kakšne inteligentne poante. Je pa seveda zelo lahko takole iz tretje osebe gledati oba karakterja in v Sopranu videti sam gnus, ter sanjati o dr. Housu. A upal bi si trditi, da bi nam resnične osebe s Housovim karakterjem začela presedati prav tako hitro kot Homo Sopranus, še več, dr. Housa si zelo verjetno ne bi želeli niti za zdravnika, vsej njegovi medicinski briljantnosti navkljub. Jasno, izredno zabavno se je iz varne razdalje smejati Housovim zbadljivkam in čustveni nedostopnosti, a bi na stvar verjetno gledali precej drugače, če bi ležali na bolniški postelji ali skušali z njim začeti neko resno razmerje. Da je House kaznovan zaradi svojega intelekta in popolnosti? Oh, prosim no! Njegove fizične, psihične in odvisniške težave so tukaj samo zato, da celoten serial ne bi izgledal kot zdravniški dokumentarec, temveč se lahko poleg posameznih medicinskih problemov ob strani dogajajo še druge, bolj osebne zgodbe. Po svoje pa vse skupaj prikazuje tudi neko ironično življenjsko resnico, da nihče, ampak zares čisto nihče na tem svetu ni popoln. V bistvu imamo vsi neke dobre točke in neke probleme, točno tako, kot House in točno tako, kot tudi Soprano (ki v resničnem življenju seveda ne bi bil tak kliše, kot v seriji). Hja, v vseh nas je nekaj čudovitega Housa in nekaj slabega Soprana, oziroma tudi obratno, v vseh nas je nekaj pohabljenega Housa in nekaj (mafijsko) uspešnega Soprana.
Glede na to, da se je ta debata prelevila iz pomenkovanja o serijah na debato o tem, kakšen mora biti pravi desc, bi bilo nedopusto, da ne omenimo enega najjačih likov in jebačev vseh časov. Dame in gospodje… Let us welcome Mr. Perfect himself… Mr. HORATIO CAINE!!! :))))
Lol, Horatio je huda pojava … sploh če ga imitira Jim Carrey: 🙂
http://www.youtube.com/watch?v=glvGfQnx3DI
jaz bi pa Housa totalno hotela imeti za zadravnika. Ker se mu v resnici nikoli ne jebe za pacienta. Sem že naletela na nesramne in zajedljive dohtarje v Sloveniji (pravzaprav v 50% postanejo takšni, ko jih o SVOJEM stanju povprašaš malce bolj podrobno). To, da bi doktor House stresalo kakšne zajedljive-bi me še najmanj motilo, ker ni niti približćno ne dosega arogance in božjega kompleksa nekaterih naših belosrajčnikov. nekateri pa so, seveda, krasni!
Meni se pa zdi smiselen preobrat scenarija; Soprano še ene dvakrat, trikrat_največ, kresne nore gobe, pusti vrečo denarja familiji, odide v Indijo, si do konca uredi frizuro_obrije. Sreča lušno in poduhovljeno Indijko v sariju in tesno spetimi, črnimi lasmi, shujša na račun joge in veganske prehrane… Seveda ga Carmela kasneje obišče z vnuki.
Huose pa se naprej špika in konča kot torbičar po parkih. 😈
Simona – a lahko ti tako, kot to dela IG tudi kakšno objavo po predlogu napišeš. Res bi me zelo veselilo če bi Horatio dobil svoj post. Zasluži si ga – pa da ga jebeš… 😉
Popolnoma beden zapis, ne vidim nobene ‘analize’, kvečjemu presežek vulgarnih besed.
Soprano sploh ni butast, nerazgledan že, butast pa ne. Je velik manipulator in -kakor mu poočita Artie- vedno vidi več potez vnaprej. Si zna prekleto dobro obrniti skoraj vsako situacijo v svoj prid.
Sicer je to en najkompleksnejših likov televizijskih šovov sploh, ker je na trenutke neusmiljen psihopat, drugič navihan šolarček, tretjič ljubeč oče, četrtič skesani zločinec itd. Skozi ves šov se njegov lik razvija in v vsaki sezoni vidimo kak nov košček njegove osebnosti.
Nepošteno se mi zdi zreducirati njegov odnos z dr. Melfijevo na neko spolno poželenje, ki bije bitko z etiko dohtarja-pacienta. Melfijeva do njega čuti zelo široko paleto občutij, ki se stalno spreminjajo – zaničevanje, strah, spoštovanje, strast itd.
Drugače pač ni res, da so v šovu same plehke konkubine, ki živijo samo za to, da jih razni grdi dedci dodobra nabrišejo. Spomni se one filmske producentke (ali kaj točno je že bila njena funkcija), ki je Chrisa očarala, par fukov pozneje pa ga je zavrgla kot staro cunjo, on je pa kar pošteno bil prizadet. Pa tista mafijska alfa samica iz Italije, ki je Tonyja vrtela okoli prsta, pa če gledaš pozorno šov, dejansko Tony zelo pogosto kloni Carmelinim željam, ne samo glede vzgoje otrok. Je kar prava copata, čeprav jo na debelo vara.
V tem šovu so, kot bi rekli američani, deeply flawed osebe (vsi, moški in ženske), in če ti tu vidiš neko prevlado bednih moških nad še bednejšimi ženskami, je pač to tvoj problem in si malce pretiravala s svojim feminizmom kot sicer.
Škoda, ker o Seksu v mestu si zelo dobro pisala, tole je pa bolj kot ne srednjeveška žalost.
Aja, drugače pa pač nekatere ženske privlači moč in/ali veljava moškega. Če ostanemo pri serijah in filmih – malce se pozanimaj, kake ženske so fukali Begman, Godard ali W. Allen, pa so (bili) vsi zelo grdi 😉
Sej sej Simono fukajo pa isti tipi moških, le da nimajo vpliva in moči.
first of all
@sex in the city: a ti je potrebno biti prostaški? (ne trudi se z odgovorom, saj je le ta retoričen.)
second of all:@gebieter: si napisal: “Spomni se one filmske producentke (ali kaj točno je že bila njena funkcija), ki je Chrisa očarala, par fukov pozneje pa ga je zavrgla kot staro cunjo, on je pa kar pošteno bil prizadet. Pa tista mafijska alfa samica iz Italije, ki je Tonyja vrtela okoli prsta…”
maš res
Grim reaper: žal, ampak odgovarjanje na retorična vprašanja, mi je v veliko strast.
Odgovor: Seveda je potrebno. In tudi Simonca ter njena prostaška lulika uživata v tem. Mi ne verjameš?
Sex in the city,
zdaj si pa na karbid pljunil (boš dobil zasluženo porcijo nazaj) 🙂
Grim reaper,
vprašanje je retorično (in ne odgovor).
Gebieter,
grede vulgarizmov imaš prav. Glede Soprana pa tudi. Tony je lahko vse to kar je “videla” Simona in hkrati tudi to, kar si dopolnil sam. Znal bi pa biti problem razpravljati s Simono o “moški moči”, na katero padajo ženske, ker bi si moral za diskusijo vzeti ogromno časa in prostora, ki ga pa nekateri nimamo toliko, kot Simona.
simona,pravico do sproščenosti si morate po mojem ženske vzeti same((ali ni to bistvo feminizma?)feministke niso vse lezbijke ne?,ali pač?).vzeti ne izboriti(saj ste enakopravne ane?). ker dal vam jo pač ne bo nihče.to, da moški preveč sodimo po sebi itaq drži.drži pa tudi, da ženske preveč sodite po moških.in si s tem pljuvate v lastno skledo in krožnike pravih moških.verjetno v seriji res ni bilo prikazano da house večkrat bi, ker sem gledal max. 5 epizod in ti verjamem, če ti praviš tako, ampak glede na to da je moški sem prepričan,da večkrat bi,če bi le bilo več pravih žensk. ne bab!ker kot sem rekel: ženske se izogibate moških s katerimi je težko manipulirati.nastane pa v tej situaciji paradoksek, ker tistih s katerimi pa manipulirate lahko, se pa hitro naveličate, ker to pač niso pravi moški,a ni res? se pa strinjam, da tip, ki žensko spoštuje bo vedno imel boljši odnos in obratno tudi ženska.saj to pa je bistvo ne? imet tadovoljiv odnos.kriza zame je samo v tem, da za večino zadovoljivo od partnerja pomeni samo materijalno ali telesno, pa se lahko počutijo blazno mačo ali pa femi in so kao srečni.
“Ne morem mimo opazke, da sta oba projekta hkrati tudi vrhunska v kontekstu manipulacije z gledalčevim vrednotnim sistemom.”
Bo držalo.
Če vse simpatične specifike obeh šovov postrgamo stran (kar seveda ne uspe nikomur od vas :D), nam ostane temeljno sporočilo, ki je v obeh primerih ISTO. Glasi se takole: “NE RAZMIŠLJAJ, KER NI DOBRO ZATE!!!”
Stvar gre takole. Na eni strani je zavaljeni primitivni mafijski bebec, ki fuka lepotice, se valja v denarju in ga na splošno boli K za VSE, na drugi pa očarljivi intelektualni Mr. Perfect, ki se, namesto v denarju, valja v lastnem žolču in je psihofizično impotenten. Oba glavna lika (osrednji točki gledalčeve identifikacije) sta MOŠKEGA SPOLA, kar kaže na to, da je nagovor primarno namenjen moški publiki. Korenček in palico zato uteleša tisto, kar je (poleg denarja) moškemu seveda najbolj pomembno sploh – PIČKA (oz. odsotnosti le-te). Če temeljno sporočilo torej konkretiziram: “KDOR RAZMIŠLJA, NE FUKA!!!”
Ker se tole sporočilo seveda servira podtalno, tako rekoč “od zadaj” in z mnogo ponovitvami, ga ciljna publika prej ali slej tudi dojame in ponotranji. Oba šova sta torej konsistentna s temeljnim poslanstvom televizije, kot medija – ustvarjanjem populacije, ki ne razmišlja PREVEČ. Takšna populacija je namreč bolj POSLUŠNA, vladanje nad njo pa je zato bolj DONOSNO.
Kakšna je scena z raznimi bolj babjimi limonadami, ne vem, se pa ne bi čudil, če je slučajno drugačna – t.j. če so junakinje, ki so bolj “razmišljajoče” za to tudi NAGRAJENE. V tem seveda ni nobenega problema, saj je “babje razmišljanje” pravzaprav oksimoron, ki, kot tak, družbenemu status-quoju ne predstavlja nobene grožnje, oz. ga s propagiranjem nekakšne iluzorne emancipacije celo krepi (tale šovinistični izpad je bolj moje dojemanje medijske realnosti, kakor moje osebno prepričanje :D)
Rado, z popravkom se strinjam, sem zanj hvaležen, in neizmerno zadovoljen,
Sex in the city: Zadovoljen sem s tvojim odgovorom, kljub temu, da ni bil zahtevan.
Odgovor na tvoje vprašanje: Ne verjamem ti.
sem precej konzervativen do posplošenih trditev nepodprtih z empiričnimi dokazi (pa naj ti vržem žogo, zadnjo besedo pred oklepajem lahko po želji zamenjaš z :argumenti:)
@spookymulder:
Priljubljenost bi imeli verjetno manjšo, ker ne bi pobrali za povrh še večino publike, ki tripa na prvožogaške učinke stereotipov, tiste publike, ki je gledala z veseljem tudi Melrose Place, čeprav je bila desetkrat manj kakovostna serija. Vrednost pa bi imeli mnogo večjo. Saj je v filmskem svetu, kar se tega tiče, enako. Film, na primer, ki ne kotira izključno na absolutnem simpatiziranju z likom, ampak kotira na prepričljivo vsebino in prepričljivo psihologijo pač ne izgubi na vrednosti, ampak kvečjemu izgubi toliko in toliko publike, ki jih vsebinska kakovost pač ne zanima, niti je ne zaznavajo dobro. Verjetno si s tem mislil na domet (do publike). In ja, saj poanta mojega zapisa je tudi v tem, da kljub vrhunskosti, ki sem jo omenila v štartu, seriji še vedno kotirata s populistično klasičnimi prijemi in vzvodi. Seveda se pa nikakor ne strinjam, da bi na drugačen način serija veliko težje poskrbela za zanimive zgodbe in celo vzpostavitev inteligentne poante!!! Halooo! Ti dve seriji sta nadpovprečno inteligentni predvsem v lansiranju dialogov, pa še to v kontekstu komerciale, ki je dosegljiva povprečju. Zame tovrstna intiligentna sporočila niso nič posebej fascinantna, ker sem ljubitelj tiste filmografije in literature, ki jo kakšen Gartner kategorično ne šteka in diskvalificira v visoki vrednosti, ki jo imajo pač. Že na primer v Scorsesejevem hitiču Goodfellas pa glavni lik niti pod točko razno ni konstantno podajan v smer spodbujanja gledalčevih simpatij, da je kljub amorali, vedno nekako simpatičen, ampak včasih tudi abnormalno degutanten in toliko bolj prepričljiv, pa zato film ni ama nič slabši, ampak kvečjemu obratno. In še vedno dovolj komercialen v formi mafijske tematike, enako velja za ženski lik.
Kar se karakterjev tiče, o čemer pišeš, sem pravzaprav že v zapisu odgovorila vse. Zapisala sem, da direktorica bolnice mora bit samska, amozavestna in dovolj narcisoidna oseba, ki jo House vzburja, ker sicer ne bi mogli posnet niti pet delov, saj bi v reali izgubil službo in potem sem tudi pojasnila, zakaj!!! Skratka, vse to, kar ti poimenuješ za neprebavljivo v kontekstu reale, jaz imenujem za klasično vsestransko prisotno človeško zarukanost, ki bo, ja, raje podprla slabega zdravnika, da je le prijazen ali, kot sem zapisala, v partnerstvu raje čepela ob partnerju, ki nikakor ne po postavljal pod vprašaj njegov ego in napuh. Namreč House ni bil v erotičnem odnosu predstavljen kot nasilen cinik, ampak nekako obratno, kar sem tudi v zapisu komentirala, predvsem v delu, kjer opisujem, kdaj se zbudi v seriji njegov libido. In če je kaj prepričljivo, je pa Housova čustvena nedostopnost, s katero se ogradi od okolice, o čemer sem tudi zapisala mnenje. Ker pri taistem liku ne gre za dejansko odsotnost čustvenosti, subtilnosti in empatije, ampak ravno obratno. Medtem ko se pri Sopranu poudarjajo te lastnosti, ki pa jih v bistvu stvari ni za zaznat, saj so vedno povezane z manipulacijo drugih. Soprano je simpatičen torej v manipulaciji sebe in drugih, da naj ne bi bil čustveno nedostopen, House pa obratno. Skozi njegovo navidezno čustveno nedostopnost, se tudi skozi citate cinizma, razkriva globoka čustvenost. In zdaj me sprašuješ koga bi izbrala??? Jaz Soprana že ne, čeprav sem nekoč ga, veliko ljudi pa pada na te fore, kot pade na foro Soprana kot lika. In ta fora vlada svet v imenu zavračanja cinizma in prostaškosti v slogu Housa. Zato je manipulacija Soprana zame v prikazovanju na tak način dejansko možno uspešnega človeka v tem svetu, vendar prikriva tisto, kar je resnica, tisto, kar pri Houseu izpostavlja kot predstavitveno identiteto in spet ravno obratno, nas poučuje, da je s takim človekom pa res težko na svetu, tako da razumemo, da je lahko vesel, da se sploh še sprehaja naokrog in okolica blazno plemenita, kdo ga bo pa prenešal. V resnici je okolica zarukana in retardirana, ker težko prenaša House, v Sopranu pa vidi lik prikrite čustvenosti, ki ne obstaja. Samo primitivizem, objestnost zavoljo nesposobnosti in manipulativnost s predstavami o morali (na katoliško tradicionalno vižo kakopak), ki jo zamenjuje za empatijo.
@Vanja:
Se strinjam.
@štulič:
Ja, takšnega preobrata si želi večina publike. Kar nekaj pove o zadevi. Sovražnost do House primerkov in naklonjenost Soprano idiotstičnemu pehanju in bebavosti, ki se ljudem tako smili, ker se laže identificirajo z njim … hehe …
@gabieter:
Ne vidiš analize, ker je nočeš videti pač. Takih komentarjev, kot si ga spisal ti in na isto vižo pet in g seks sem zavoljo priljubljenosti serije pričakovala pravzaprav mnogo več in sem presenečena, da temu le ni tako. Ti mi namreč nisi pojasnil nič drugega kot to, v kar te serija z vzvodi, ki jih omenjam, prepričuje in prodaja za sprejemljivo in všečno. Moj zapis pa je že replika na tvoj komentar. In tako bi zadevo moral tudi brat.
Soprano ni velik manipulator in je butast. Butast med še bolj butastimi od sebe. Tako je postavljen s stranskimi liki, da on izpade pameten. Je manipulant, težko bi pa rekli, da izvrsten. Ker je med butastimi. Moraš razumet, da sem jaz tudi v primeru Fritzla spodbijala teze, da gre pri tem psihopatu za izvrstnega manipulanta, saj se je postavil med ljudi, kjer izvrsten manipulant ni treba bit, je dovolj in najbolj pomembno, da si psihopatski nasilnež in objestnež, hladnokrvna žival, ki si pač predhodno izbere primerno uboge žrtve za soigralce v svoji igri in primerno izkoristi priložnosti, ki niso nobena nevsakdanja pojava. V tej seriji je prikazano, da butast človek lahko uspe v smislu materialnega, ker prosti trg in demokracija, kot jo poznamo, ne pomeni branika za pamet, za empatijo in kakovost v vseh ozirih, v smislu produkta in smotra človekove osebnosti!!!! Kar je resnica. Ampak ta resnica je resnična zato, ker se da z ljudmi manipulirat enako učinkovito zlahka, kot uspeva tej seriji prikrivat pred občinstvom (s primernimi vzvodi, ki jih opisujem) vidik simpatiziranja, kljub puhlosti narave likov in štorij. Skratka, marsikdo bi si znal take situacije obrnit v svoj prid, vendar je ključno vprašanje, ali bi si na tak način, kot to počne lik Soprano sploh želel obračat stvari v svoj prid??? Ali se sploh vidi v taki vlogi??? Ali vidi v takšni vlogi profita smisel življenja??? Ali si tako in v krogu takšnih ljudi predstavlja izkoristek lajfstajla in zadovoljstvo s samim sabo. Ne bi rekla. To je diametralno nasprotje viziji lika dr. House na primer. On je pameten, on je luciden, on je vedno dva koraka naprej, in to v svrho dejanske kakovosti in smotra, vendar je bistvo njegovega lika v zunanji antipatičnosti, sarkazmu, nedostopnosti itd. Vsebina je pa kvalitetna, a nihče ne tripa nanjo, raje bi videli, da ne bi bil kvaliteten, da bi bil Soprano, pa zato ob pravih trenutkih manipulatorsko simpatičen in objesten kvečjem za druge koristi. Materialne na primer. Nikoli pa!!! … bolj pameten in dejansko za vse koristen od povprečja … hehe …
On je vedno neusmiljen psihopat, vse ostalo, kar si naštel je samo prikazano za mušter simpatiziranja, te koščke vsebuje itak vsak in niso nobeno opravičilo za simpatiziranje. Koščki osebnosti so v tem primeru ključen element manipulacije nadaljevanke s publiko, ne pa klučen element za pojasnjevanje dejanske vsebine. Odnos z Melfijevo je zreduciran samo na erotičen odnos, vse ostalo, kar si naštel je samo del tega erotičnega odnosa, pri čemer je Melfijeva postavljena kot izrazito neučinkovita psihiatrinja z osebnostjo in inteligenco premera borovničke, prav butasta in čukasta je. Samo tak lik psihiatra seveda lahko povzdigne lik Soprana, ki v bistvu stvari drugačen kot butasto zarukan bit ne more pač. In vsi stranski liki, še posebej Chris so znižani v kriterijih butastosti, da Soprano ostaja velik. Žena pa sploh. In on nikoli ni copata. On je copata samo v merilu tradicionalne forme, kjer je žena glavna v kuhinji in konstantno kupuje nove zavese, preproge in kuha nov recept lasagne. Vzgojo otrok ji z veseljem prepusti, ker se mu res ne ljubi ukvarjat s temi potratnimi malenkostmi, čeprav ji v ključnih vzgjnih elementih definitivno odvzame položaj in zarobanti kot pametna glava družine. To je kliše po tradicionalno šovinistično mačistični formi družine, kjer je copatastost moža, ki skrbi za finance in s tem nagrajuje ženo, ponujena za okras, v uteho ženskemu neenakopravnemu položaju, pri čemer je logično, da se on kurba naokrog, ker če bi se ona, bi ostala na cesti v copatah sama in z gnilim paradižnikom v roki. Če tisti pok denarja, ki mu ga ukrade, jo on dobi na delu in bi že vzel nazaj, če bi hotel … hehehehe … Ta baba še enega bankovca ne uspe izmaknit, tako butasta mora bit, da Soprano lahko izpade pameten. In nikoli v zameno ne dobi niti enega dobrega fuka, lahko je vesela, da sploh kdaj pogoltne viagro zanjo. Take večplastne osebnosti niso nikakršna noviteta. Gre za kliše mačistično tradicionalno impotentnega in zarukanega primerka.
Chrisa je lahko očarala vsaka osnovnošolka, ker je postavljen kot petkrat bolj butast od Soprana.
Mafijska alfa samica je mafijska alfa samica!!! To ni bil lik ženske kraljice, ki obvlada Soprana, ker bi bilo tak lik težko uvesti, ker bi bilo težko prepričat, da si tak lik sploh želi obvladat Soprana … hehe … Tista samica je ultra kul že zato, ker ni zgolj kurba, psihično bolna ali totalno zaostala in po katoliško pokorna kot žena, je pa iz enakega gnezda, kot je Soprano sam. Soprano se očara nad samim seboj v ženski obliki in mi smo očarani, ker je on, tako očarljiv, očaran nad sabo. Trpi pa prav nič zelo.
In ja, seveda, absolutno vidim prevlado bednih moških nad še bednejšimi ženskami in zapis je nastal ravno zato, ker je srhljivo, da tega dejstva ne bi spregledal kateri koli gledalec, še posebej če je še mlad in manj izurjen v pomenih kakovostnih odnosov, seksa in vrednosti eksistenčnih ambicij na sploh.
nevarnokorenjeizvesolja,tvoje ugotovitve name vplivajo kot bi me kdo polil z mrzlo vodo.kaj potem narediti, da bosta sapiens homo sapiens in sapiens homo sapienska konkretno pofukljiva.simona veš mogoče ti? ali sploh kdorkoli?
@Gabieter:
Primerjanje moči Soprano tipa človeka z naravo moči Bergmana, Godarda ali Allena je naravnost škandalozno za pojem človeka. In potrjuje poanto mojega zapisa. Moč napadalnega orangutana ni premosorazmerna z močjo Dostojevskega. Očitno ima lahko taka nadaljevanka še bolj sramotne učinke v sporočilu na publiko, kot sem si sploh uspela zamislit z zapisom. Smeh. Trpek.
@Mamlaz:
Vsak predlog dobrodošel … hehe … Ampak Horatio ni tako zelo zanimiv in vpliven, nič bolj kot ostali liki teh serij iz iste kategorije. Čeprav bi se dalo marsikaj zapisat, samo ne zdaj, ko imam dva zapisa zapored na to tematiko.
@grim reaper:
Nima res. Pavšalno.
@gger:
Ja, imaš prav. Materiala na to temo je še za ogromno zapisov in zato sem tudi zapisala, da gre za tranzicijo moškega in ženske pri redefiniciji odnosov izpod tradicionalnega umevanja. In s tem zapisom obravnavam ravno to luknjo zmede, ki jo mediji v svrho discipliniranja in ponumljanja ljudstva spretno izkoriščajo.
@sex in the city:
Zate je bistven podatek v zvezi z mano, da me TI ne fukaš.
@nevarnokorenjeizvesolja:
Vse, kar lahko dodam na tvoj komentar, je samo … Podpišem!
recimo…jaz rada gledam Umore na podeželju. kakšen neki je potemtakem moj profil potencialne gledalke?
🙂
PS z upoštevanjem, da se mi Barnaby zdi celo en zlo uredu dedc.
Simonca Reboljeva, ki bojda spi s Platonom ob postelji in verjame v velekonspiriteto medijskega inžineringa – do tega zaključka sem prišel sam s preprostem algoritmom: Simonca Rebolj ne fuka > množica je prazna > Sex in the city ne fukari z njo. Kar pa še ne pomeni, da čebuljice ne boš pokazala enkrat v prihodnosti.
grimer, če potrebuješ empiriko, pojdi štet prostaške vulgarizme v Simonimem zapisu. 🙂 Sedaj mi preprosto moraš verjeti, ali še kar vztrajaš pri svojem?
Dobro Rebolj 🙄 A Dr. House ni že preveč zabredel? Pošteno? Je za njega še rešitev? 😕
Brez wo_man no hu_man!
@mica:
“recimo…jaz rada gledam Umore na podeželju. kakšen neki je potemtakem moj profil potencialne gledalke?”
Podeželski?
“PS z upoštevanjem, da se mi Barnaby zdi celo en zlo uredu dedc”
Res podeželski … hehe …
@štulič:
“Dobro Rebolj A Dr. House ni že preveč zabredel? Pošteno? Je za njega še rešitev?”
A on potrebuje rešitev?
“Brez wo_man no hu_man!”
So?
@sex in the city:
Zakaj si ga rajš ne vržeš na roko??? Bo pomagal! Vsaj za pet minut. Obljubljam.
So. 🙄 ? Jane says: I’m Jane, you’re Tarzan!
http://www.youtube.com/watch?v=Ay1flWS1BRw
tole je pa dopadlo. pa sem zgolj preletel. bom še.
hvala simona za idiliko. ampak barnaby vseeno vsaj vzbuja skomine
🙂
Simonca, kakorkoli obrnem, si pa največja faca na Siolu, čeprav se s teboje ne strinjam niti v %.
@štulič:
Hmmmm … Sem mislila, da gre takole:
“I’m Jane, who the fuck are you?!”
“Ehhhhh … mmmm … Jane too? … No, no … Eeeee … mmmmm …I mean …
“Tarzan?!”
“Yeah! Yeah! Of course! Tar … Tez …”
“Taaarzan!”
“Yeah, yeah! Of course … yeah!”
@LanChill(o)e:
Fajn.
@mica:
Ja, mogoče skomine za asistenco pri peki lazanje.
@Neverjetno:
Thanx! In ni panike. Strinjanje ali nestrinjanje me itak ne briga. Zanimivo je samo zakaj in čemu na ljubo se kdo strinja ali ne strinja.
Kje pa je mama od tonija, a ni ona najbolj kul faca tam?
Simona: Dej povej, a se ti jaz zdim sproščena punca? Te nadaljevanki poznam tako mimogrede, nepoglobljeno. Ma ne vem zakaj ta Toni ne bi smel biti ženskam všeč? A ni prikupno zmeden?
Za moškega ni niti pomembno kako izgleda,ampak kaj govori,oz. naklada. Ne vem, ali zna Toni dobro nakladati? Če zna potem je lahko vsaka njegova. Dr. House je dober tip. Kako to, da je tista premlada? Meni se ne zdi, če je stara več kot 15 potem je v redu, vsaj pred zakonom. Bom raje nehala, da ne bom preveč sproščena.
Vanja in Simona, sem dobil prijazno opozorilo, da sem na tem blogu pogrešan (nice feeling, hehe, hvala). Žal nisem imel priložnosti, da se prej javim in ponegiram presumpcijo, da sem aroganten in maščevalen prasec, saj sem bil en teden brez dostopa do interneta, meaning: službeno potovanje in pijančevanje, katerega posledica je mavec na nogi (in ne, nisem agent 007). No ja, lahko bi bilo še slabše: lahko bi me ugrabili reptili, recimo.
Zapisa in komentarjev sicer še nisem utegnil prebrat, se pa trenutno, tako pohabljen in strašno tečen, identificiram z dr. Housom.
Zdaj pa nogo v luft, pa upam, da se kmalu komentiramo!
Nekaj je narobe z ljudmi v slovenskih medijih…vsi po vrsti ste prekleto zatezeni….
@sex in the city: štet dotičnih besednih zvez nisem šel, ker ne čutim po temu nobene osnovne potrebe. Zatorej ti preprosto (ali kompleksno) ne morem verjeti, but have no fear, zaradi tega ne bom ponoči nič slabše spal.
Tebi je pa že Simona dala nek nasvet-je pomagalo?
Lp
M
@Simona.No,no,no..no! Veš. Jane je malo bolj sofisticirano in lepo vzgojeno dekle, z angleškega podeželja. (premalo risank ?) 😕
Well!
http://www.youtube.com/watch?v=YnYNlzsESD8
Ja, ženske. Ko človek tole prebira se resno vpraša, za kva vas mamo, oziroma za kva mate nas.
……….
@milan:
Ja, ona je primerek matere, ki je uničila ubogega Tonyja, da ni mogel postat boljši človek. Služi za mušter, da Carmela izpade toliko večja carica.
@jasna:
Srednje sproščena. Si pa prikupno zmedena … hehe … Tony pa ni zmeden prikupno, ampak retardirano. In ja, seveda je lahko všeč mnogim ženska. Retardirano zmedenim … hehe …
Ne govori “vsaka”. Nakladanje je orožje za temu primerne punce. Da ta floskula najbolj slovi, so poskrbeli moški, ker so jo zrekamirali svoji frustraciji v prid. Za ta nivo pa lahko vržem ven ekvivalentno floskulo, da ženski še nakdladat ni treba, da dobi vsakega moškega. Samo kupi ga. Pa še poceni je. Premlada ne po zakonu, ampak po morali.
@beatnik:
Oooo, lepo, da si se oglasil. Tisto z maščevanjem je bilo mišljeno bolj kot hec, da si me zamenjal raje za Gartnerja … hehe … Sem se pa zares spraševala, kaj je s tabo. Me veseli, da ti je crknil internet in ne kaj bolj omembe vrednega … hehe … In … kam neki je brcala tvoja noga … Hmmm … Po eni strani mi je všeč, da si v Dr. House feelingu, po drugi pa ne … hehe …
@veter14:
Ja, razen tebe. A ni fajn. Si nekaj posebnega.
@štulič:
Jane je žival. Angleška že mogoče, a vseeno žival. Moj psiček je yorkshirski … hehe … simpatičen in vulgaren. Dekco natepava kar v pričo obiskov in Jehovovo pričo na vratih je poscal po nogi (resno! edinega človeka). Ne vem, kaj naj naredim.
@andre:
Saj nas nimate oziroma vas nimamo … hehe … Samo izgleda tako … kdaj pa kdaj.
Ubogi pesek! 🙁 A pa ga kdaj spustiš h kakšni york.. šir… york…ški…ski. Nu. Black&White princeski?
@štulič:
Njemu je super. Spustim, a raje natepava sosedovega mopsa in enega višavca. Imel je tudi deklico … yorkshirke ni šlivil nobene, se je pa zapalil na neko maltežanko, ki se je odselila in jo je opazno pogrešal, od takrat naprej tripa samo še na fantke. No, zdaj bo kmalu dopolnil trinajst let in se že počasi umirja. Ampak zelo počasi … hehe …
ko smo že pri psih, simona, ali bi ti mogoče vedela, zakaj me psi sovražijo in so napadalni do mene. še takšno ščene se me spravi gristi v hlačnico. mene je pa zelo strah. zadnjič mi je en ogromen pes rinil gobec v rit (dobesedno), občutek sem imel kot, da se utapljam.
djubre: si si ze sam odgovoril, strah.
.::PiPi::.
can`t resist myself : press : @ djubre: LOL, to je ista fora kot na ig-blogu.
ne, na gartnerjevem ni bila fora in tudi tule ni fora.
okej, pol se pa opravičujem,
upam da boš fobijo uspešno rešil.
Lp
Soprana sploh nikoli nisem gledala (pizda, kje jaz živim), tako da bi bila primerjava teh dveh serij z moje strani neumesna. Dr. House je pa zakon, čeprav na glavnega igralca nikoli nisem gledala s takšnega seksualnega vidika, kakor si ti predstavila. House je pameten, hladnokrven in aroganten. Aroganten je do podrejenih smrkavih sodelavcev, zmerja jih, podcenjuje, ne vem kaj še, čeprav dobro ve, da jih potrebuje. Potrebuje jih, da dokazuje pred njimi svoje neizpodbitno znanje in da se mu zaradi njihovih prebliskov oz. predlogov prižge tista dokončna in odločilna žarnica, zaradi katere izpade vseved oz. rešitelj. Zanimivo je, da si kljub omenjenim lastnostim, zaradi katerih je osovražen, obenem sodelavci tako močno želijo njegovega odobravanja in potrditve. Predstavlja jim popoln vzor in počasi začenjajo verjeti, da so sami sebi zadosti, tako kot je on sam sebi. Res je, tako so že obsedeni z njim, da ga želijo ustaviti, ker je vedno korak naprej. Kar je ženskih vlog (direktorica, tista “dohtarca”) pa itak padajo na Housovo hladnost, če jih še tako prizadene, jih vseeno privlači in ga obožujejo. Ta občutek mi je v realnem življenju še kako znan.
Lp
zdaj lahko samo ugibam, kje je bil alias… spet je zdrava pamet premagala trenutek lucidnosti, četudi zgrešene.
Ja, ženske bi imele takoj doma tipa, ki ima vedno prav in je sploh najbolj zajedljiv človek na svetu. VUSHDE.
WTF ?! ene čudne filozofske razprave
enostavno:
tony soprano je res da idiot, ampak je glavca! sicer se pa postavite v njegovo vlogo: mt te mentalno jebe v glavo od rojstva, v sluzbi ima same mutavce, “nečak” mu je bil đanki, paulie ma pamet kot zlata ribica, sil si je pa itak skos potihoma želel priti na prestol, in v vseh sezonah nism niti 1x zaznal, da bi sil kej pametnga svetoval tony-u, ker naj bi bil kao consiglieri al kvaj ze ugl. svetovalec, samo vodil je svoj pofukan pornoklub najbl dobickonosn je Žid ter tisti peder Vito. Njegov bratranec mu je nakopal same pizdarije ko je ustrelil Philovega brata, in tu se je ves ta NY-NJ boj zacel. Najbolj ga je prizadelo to, da je Pussy bil “rat”, in to se vidi skozi cel show.. sploh pa tiste scene z ribami, ali pa sanje… skoda ker je Jackie umrl ze na zacetku.. aja pa se imel je retardiranega sina.
zdej njegova osebnost je pa problem, ja. dost zakomplicirana oseba. prijazen, hinavski, laznljivi, ljubeci, custveni, strogi, grobi in se bi lahko nasteval..
men osebno ni vsec – najvecji car je pa itak Paulie xD pa ceprav sem ze rekel da ni glih brihten, ampak njegove mimike in obnasanje.. to je neprecenljivo 😉
tip je v real life že bil v mafiji in ma že kartoteko in kar nekej “prekrškov”, he’s da MAN!
Me je tema kar potegnila, kljub temu, da sem jo prebral s kar nekaj časovne distance od nastanka in sem zraven takoj vklopil vse moje nemajhne kapacitete za pretirano poenostavljanje in hitre sodbe.
Najprej o očitnem. V prvi vrsti je celotno dogajanje podrejeno funkciji in to pri obeh. Toni mora vedno obvladat situacijo, biti kot ora, najboljši ta hip, boljši kot drugi v dani situaciji, če hoče ostat šef mafijske družine. Greg pa mora vedno prebijati obstoječe okvirje, vključno z vezmi, če hoče ostati odličen in ne samo povprečen zdravnik. Toni ima pri tem določene težave, verjetno ne dosti drugače kot kak bolj rahločuten menežder v Monsantu, Greg pa se bori z osamljenostjo, ki je posledica trganja vezi pri prebijanju okvirjev.
Pri tem je lahko komu seksi tudi sama funkcija oz. način bivanja, ki ga ta kar določa, ne glede na trebušček ali poraščeno strnišče. V enem primeru pač Alfa Romeo, človek ki mora vedno vsako situacijo obrniti sebi v prid, v drugem človek, ki se ne ustraši iti mimo omega, ven iz obstoječih okvirjev, tudi za visoko ceno.
Ampak druga stran te privlačnosti je tudi nezmožnost uspešnega razmerja. To, da Toni fuka, ni kaj posebne obravnave vrednega, prej morda, da ne fuka edinih dveh žensk, s katerima je v nekje približno v nečem zvezi podobnega, ampak samo tiste mimobežne. Kar je čisto razumljivo tistim, za katere je mimobežni fuk vrhunec medspolnih odnosov. Zanimivo je tudi, da si Ay Carmela to želi in sanja, podobna situacija pa je recimo v Eyes wide shut. Prevara pa naj bi bila, po socbio razlagah lahko zato zanemarljiva, ženske naj bi oprostile mimobežni fuk, ne pa navezanosti na drugo moški pa ravno obratno. Tako imamo še vedno (ne)srečno družino in ne spodobi se, da bi situacijo postavljali na glavo.
House, ki fuka, pa bi se spremenil v Darka Rundeka, potreba po širših okvirjih bi ga vlekla vedno drugam, vezi pa bi ga utesnjevale, če bi njegovo ekspanzivnost kdo sploh lahko zdržal in tu ni nič mimobežnega, je morda samo kratkotrajno ali minljivo.
Tak je okvir, v katerega potem šele vtikamo osebnostne lastnosti, če jih je kje kaj in v katerem že brez tega piše: če želiš zadeti kaj bližjega, ciljaj nižje.
Pri dr. House verjetno veste: Primeri reševanja njegovih problemov so bili pobrani iz Discoverijevih serij: s tem, da je tam mnogo več ljudi te probleme reševalo mnogo več časa.
Torej človek je res res pameten. 🙂