POLITIČNO URAVNOTEŽENI in ZAMRZNJENI V ČASU
Ni se mi uspelo dokopat, niti se mi ni ljubilo posebej trudit, do imen, ki so odgovorna za letošnji izbor povabljenih izvajalcev na EMO 2011. Najbolj omembe vreden podatek sicer, ki ga mediji nikoli ne izpostavljajo, zaradi česar je občutek odgovornosti na strani formalno odgovornih toliko bolj v nedogled neznosno nizek, čeprav se ponudi idealna priložnost za treniranje posmehovanja našim nenadkredljivim strokovnjakom, dragim prijateljem, ki vlečejo honorarje še postrani za uprizarjanje svojega diletantizma. Obstaja namreč dno. Spodnja meja sprejemljivega okusa, pri čemer naj bo Aleš Klinar še tako fejst gostilniški frend, ampak partizanske žlindre z agropopom iz prejšnjega stoletja na odru ne bi smeli niti v najbolj morastih sanjah ugledat sploh. Ta neznosna slovenska politična uravnoteženost v zlu. Ti neznosni neokusni klišejski slovenski prizori zamrznjenih v času. Bee Gees po slovensko se imenuje Feliks Langus. Neka Hannah Mancini in še dva frajerja, ki vadijo disko ritme iz prejšnjega stoletja. Fiuuuuu iz Amerike v Slovenijo, hej, ne boš verjel, tam prideš na oder in celo pred kamere s klubskimi štancami iz kamene dobe. Obljubljena dežela. Zelo skladno z notranjo politično klimo. Občutek enak kot pri ogledu večernega dnevnika. Nekaj časa spremljaš prizore iz sveta. Novodobni facebook aktivisti se združujejo, rušijo plesnive absolutistične prestolnike, hrepenijo po koščku svobodnejše mentalitete, nočejo bit več samo futer kvazidemokraciji tam globoko za pornokuliso zahoda, kamor ne smejo kukat, Gadafi se prvič poti, Obami pred ekranom sivijo lasje in se sprašuje, s čim bo pa zdaj futral filmske zvezde, Steve Jobs umira, ojej, delnice Appla padajo itd. In rez. Zdaj sledijo prispevki iz Slovenije o najbolj Aktualnih dogodkih iz arhiva. Zona somraka šov tajm. Kdo je večji komunist po srcu? Žlindra s kalamari ali partizani? Je Janez Janša prodajal orožje ali Danilo Türk podpiral politikantsko tolerirane morilce? Ponosni Borut Pahor se z otroško naivnim nasmeškom, ki bi ga bojda morali s toplim srcem sprejemat in razumet, hvalisa z novim prijateljem Gadafijem, ne da bi se mu sanjalo, v katerem stoletju živimo. Z agropartizani že dolgo ne več. A kako bi lahko kaj takega vedel slovenski predsednik vlade?! Obama mu ni povedal. Ni vedel, da bi bilo potrebno. Jebi ga. In od kod neki bi se našim “strokovnjakom” popularne glasbe, ki ne morejo in nočejo v penzijo, sanjalo o popularni glasbi, in našim novinarjem, koga ima sploh smisel kaj vprašat na določeno temo, kaj sploh vprašat koga o čemer koli, da bi dobili kaj več omembe vrednih sporočil od prozornega kvaziuravnoteženega infantilnega kvantanja, kakršnega nam je demonstrirala žirija na EMI. Sindrom kronično simpatičnih zamrznjencev v času preprosto ne izbira prostora in priložnosti, ampak seva na vse strani, kar naprej in povsod. Ja, tudi na sveč(a)no proslavo ob Prešernoven prazniku kulture, kjer se poklonimo ignoriranim takoimenovanim kulturnikom s sterilnim milijonkrat slišanim govorom že v prejšnjem stoletju in s slabo predstavo, ki se šlepa na preživet slog sarkazma brez trohice refleksije, trohice nadgradnje že zdavnaj prežvečenega in izpljunjenega. Poklon cvetoberu intelektualnega napredka, ki se ga nikjer več ne sliši in ne vidi. Ne zinejo ne bele ne črne. In prav veseli so, da je tako, ker očitno nimajo kaj povedat, vsaj novega ne. Zamrznjeni v času. Mrtvi. Zaprimo zaveso.
KOREKTNA ŽIRIJA in VODITELJ IZVEN KATEGORIJE
No, ampak nekako je vendarle uspelo spravit na oder nekaj približkov, ki bi lahko spominjali na izvajalce aktualnega stoletja. A vseeno je zmagovalec letošnje EME kvečjemu Klemen Slakonja, kar je težko razumet. Končno voditelj šova, ki prikoraka na oder prepričljivo sproščen, a ne zato, ker bi bil kronično infantilen, kot smo sicer vajeni v imenu slovenskega duhovičenja, ki rezultira v neokusnem retardiranem spakovanju, pačenju in stresanju tretjerazrednih vicev, ki smo se jim še v vrtcu pozabili smejat, ampak zato, ker ima očitno stvari na profesionalnem nivoju dovolj pod kontrolo. Malo duhoviči, poje, pleše, vse vsaj dovolj dobro in večkrat odlično, da napolni dvorano z nečim, čemur bi lahko rekli polno dobro vzdušje. Predvsem pa premore nekaj elegance. Da je še čeden moški, namesto nečesa nedefinirinega ali pretenciozno kmetavzlarsko alternativnega, nezavedajoče se kmetavzlarske matrice pod lobanjo, pomeni pa že totalni medijski kulturni šok za slovensko televizijo. Da ne bo pomote. O Klemnu Slakonji tako presežnega mnenja nisem imela, ko je dobil priložnost za vodenje razvedrilne oddaje NLP. Bilo je dobro, vendar od voditelja, ki gosti razne bojda zanimive osebnosti, pričakujem več smisla za zanimiv vsebinski diskurz. Seveda ga dobim od Tjaše Železnik še mnogo manj in ravno v tem je problem, niti mi nikoli ni bilo jasno, zakaj bi kaj več od nje sploh kdo pričakoval. V naši kotlini preprosto ni smisla za presojo, kam kaj paše in kdaj kdo lahko razpre krila ob določeni priložnosti in kdaj ne. Kdor se izkaže v frizerstvu, pri nas zlahka pomeni, da se blamira še po filmih, v gledališču, malo zapoje, vodi oddaje. Skratka mistri in misice za vse, ki so za-nič. Da so prjatli iz vogalne gostilne, je bistvo vrhunca intelektualne, poznavalske, strokovne … presoje. Povsod! Mentaliteta pač.
Zato ni čudno, da se zdi povsem normalno zagledat v žiriji Mojco Mavec, strokovnjakinjo za ESC, ker je v kameni dobi vodila prenose in nas dolgočasila s svojimi kronično prijaznimi opazkami, ki z nastopi niso imeli nobene omembe vredne zveze. Darja Švajger, sicer upravičena ikona stare slovenske popevke, a je ostala pač zamrznjena v času. In vidno izmozgana hrvaška starleta, ki je že zdavnaj lahko spoznala, da čim prestopi mejo Balkana, na primer na oder ESC, njenih v kameni dobi že preživetih fukiš for na prvo žogo nihče ne opazi, razen če se mu ljubi potrenirat grimaso zavijanja z očmi. Medtem ko se po svetu že vsi v šovbiznisu ubijajo z magari mejno bizarnimi idejami, kako nabildat kurce občinstva, ko vendar naga pred kamere skoči že vsaka dobro ohranjena ali sveže preparirana babica, balkanske dive še vedno hopsajo in “skinevajo krpice” kot vsaka tretjerazredna plesačica na vasi za občinstvo treh redno nažganih luzerjev za šankom. Zanimivo pri tem je, da omenjenega sranja s potečenim rokom še naši južni nekdanji bratje ne jebejo več kaj dosti, razen če Bregović uprizarja depresijo nad tragikomičnim kariernim nazadovanjem, smo pa slovenski “evropski” osamosvojenci še vedno tako navdušeni, da smo pripravljeni celo plačat za cenene predstave ranga žblj.
PONOSNI ZMAGOVALCI
No, še dobro, da žirija res ni imela težke naloge pri izboru. Ni ji bilo treba počet nič drugega od stresanja priskutno neprepričjivih pohval vsakemu pogumnemu izvajalcu, ki se je znašel ali izgubil na odru. Slovenska tradicija kronične prijaznosti za vsako ceno, ki omogoča, da se vsi amaterji, dragi prijatelji, počutijo kolikor toliko udobno, podobno, kot mamica pohvali sinkota za vsako nebulozo, če hoče mir v familiji in je prepričana, da bo sinko v družinskem poslu nekako preživel, pa mu bo prihranjeno grenko spoznanje o svojih neverjetnih dosežkih, če le ne bo pomotoma pokukal čez plot lastnega vrtička. Bruh!
Izbor je bil neverjetno pisan. Na eni strani paletica nepogrešljivih zamrznjenih v času, nekaj primerkov plagiatorjev, ki so poskušali ujet ritem današnje dobe, in nekaj primerkov relativno izvirnih, ki so poskušali ujet ritem današnje dobe, vendar ponudili slabše zvarke s svojega siceršnjega kariernega spiska. Pač predstavili so nov komad. Trudili so se Leeloojamais, Tabu, Nina Pušlar, Maja Keuc in April. V superfinale sta si nepresenetljivo izborili mesto plagiatorki, ker sta bili opazno boljši v razumevanju koncepta prostora in časa, kamor naj bi poslali predstavnika, od tistih, ki so se trudili z izvirnostjo oziroma z nečim, kar spominja na izvirnost.
April pri nas radi imenujejo slovenska Lady Gaga, a je v resnici kvečjemu slovenska September – švedska popevkarica s slovenskimi koreninami, ki se je prebila nekam v zadnjo vrsto svetovne prepoznavnosti. Česar že s svojim “mesečnim” psevdonimom niti ne skriva. Lepo. Po imidžu bi ji pa lahko, ja, rekli Lady Gaga za revne, kot jo je duhovito označil blogerski kolega. Vsekakor primeren komad za Eurosong, komad, ki se zaveda enega izmed današnjih svetovnih trendov znotraj popularne glasbe in ki dovolj učinkovito potegne na prvo žogo in bi lahko temu primerno visoko kotiral z uvrstitvijo. Če! Če bi ji dovolili izvedbo v angleščini, sicer ni šans, ker September v češčini tudi noben še tako kreteneoiden Slovenec ne bi poslušal in pika, prav tako je ne bo nihče na svetu v slovenščini. Jezik ima svojo melodijo in temu primerna pravila igre. Laibach v nemščini kjer koli in kadar koli, lanskoletna nemška zmagovalka Lena z indie pop komadom Satellite samo v angleščini kjer koli in kadar koli. Je slovenskim poznavalcem in strokovnjakom, ki krojijo pravila igre na EMI jasno, zakaj, ali so v službi kakšnega patriotskega društva s petimi člani, ki se trudi, da za Slovenijo v svetu nihče nikoli ne bi niti slišal, kaj šele, da bi jih zanimal ta neprecenljiv eksotični jezik, zaradi katerega je bojda mali narod preživel? Who gives a fuck?! Mr. Nobody!
Tudi imidž pevke April je naravnost obupen. Bolj obupen od imidža pevke Tine iz poprock skupine Tabu, ki si prav tako očitno domišlja, da je bit nekaj posebnega med tistimi, ki stojijo poleg v premeru enega metra, že dovolj. Ne, pa ni. Če hočeš bit nekaj posebnega, je priporočljiva prepričljivost. Zato Tina ne funkcionira kot poprock idolka Pink in April je daleč od poante Lady Gaga, daleč od poante česar koli, ker tako izgleda vsaka maškarca na cesti, če se ni imela časa ubadat z vprašanjem, kaj neki bo za pusta, hoče pa na žur, kjer se pričakuje pustna oprava. Nakup v prvi trafiki, kar je pač na izbiro, ni za na oder, ampak za na vrtno zabavo. In ja. Publika na ESC ocenjuje tudi vizualni vtis na odru. Avtomatsko. Niti slučajno ne mislim delit klobasanja z dovtipi o evrovizijskem cirkusu in maškaradi, ker za razliko od večine naših veleumnih poznavalcev spremljam tudi cirkus na podelitvi Grammyjev in mi je jasno, da se je Eurosong že zlil s svetovnom trendom. Na podelitvi Grammyjev je cirkusa nekaj več, kot ga je bilo nekoč, na Eurosongu pa nekaj manj in se lepo ravno pogliha v okvirni poanti vzdušja in pričakovanih smernic v bolj profesionalnih ali pa do amaterskih kontekstov. Kako neki bi kaj takega opazili naši poznavalci, če moram zasledit v enem izmed časopisov, da še en poznavalec, ki bojda skrbi že leta za spletno stran Evrovizije, omenja San Remo za zgled, pri čemer naj bi Slovenija letos na EMI ponujala preveč novodobnega ritma, kar San Remo ne bi nikoli dopustil, pravi pametnjakovič, ki lahko s takim pristopom v glavi obdrži službo samo v Sloveniji. Poznavalci Eurosonga pri nas mislijo, da je namen EME enak namenu lokalne italijanske zabave – sicer propadle nacionalne festivalske zabave v Italiji, ki je zanimiva samo še v primeru, če se Placebo po pomoti znajdejo tam in jezni razbijejo oder ter odhrumijo domov s fakiči proti publiki. Italija že leta užaljena ne tekmuje več na ESC ravno zato, ker nihče več ni šlivil njihove lokalne sanremske folklore. Podobno, kot mi vzdržujemo festival tradicionalne slovenske popevke na Gradu. Nič narobe … dokler velepoznavalcem popscene ni jasno, o čem sploh govorijo. In so za nebuloze še plačani. In dokler poznavalski mediji ne zastrupljajo javnosti s posredovanjem nebuloz slovenskih poznavalcev z raznoraznih področij, ki take stresajo, da jim človek ne bi zameril le, če bi bili na tripu. Ampak žal tako zabavno življenje slovenskih poznavalcev in strokovnjakov ponavadi ni.
Maja Keuc je brez dvoma vrhunska vokalistka z močno prezenco na odru. Tista, ki vendarle dvigne kakšno kocino ali dve pokonci. Mogoče celo kakšnega kurca. Kapo dol. Bila je favoritka in naši priznani etablirani strokovnjaki so se res hudo potrudili, da so zajebali njen nastop, kolikor je sploh mogoče. Po poslušanju kratkega posnetka iz oddaje Spet doma se mi je pesem zdela kar dobra, sprejemljiva, še posebej ker je Maja vokalno in interpretativno dovolj nepresenetljivo odlična. Ampak tri minute tega komada za minuto obetavnosti je pogreb, ki spet prezentira zamrznjenost v času, ko je lahko še Darja Švajger zasedla mesto med prvimi desetimi. Ja, in Nuša Derenda enako, Alenka Godec bi pa lahko, če bi dobila priložnost. Vse samo zato, ker se prijatelji vlašiči, grabnarji in klinčiji nočejo in nočejo penzionirat. Da bi se ponovno rodili in zaživeli v 21. stoletju očitno upanja ni več, a niti ni pričakovano pri nas. Komad je tako razvlečeno klišejski, da niti kopiranje “dramaturgije” Christine Aguilere, recimo komada Fighter, ne pomaga. Seveda nas slovenski promotorji slavčkov s slovenske popevke še vedno utrujajo z enim in istim driblanjem tipkovnic iz časov Evrovizije, ko je našla svojih 5 minut slave še Tereza Kesovija. In to še ni vse. Poseben produkcijski dosežek je, da aranžma uspe večinoma utopit Majin vokal in je pravzaprav ne slišimo prav dobro. Veliko hrupa, malo muzike in Majin trud, da ji uspe mestoma prebit zvočni zid, ki so ji ga nastavili. Zakaj? Da bi dokazali, kako je dobra uvrstitev na Evroviziji za Slovence res nemogoča, tudi če pošljemo izvajalca presežne kvalitete v svetovnem merilu in bi bili tako bolj pomirjeni za pretekle nezaslišane upravičene poraze, ki so jih komponirali isti naši večni prijatelji, eni in edini za koritom? Patetično. Poskus umora Maje Keuc na odru še ni končan. Stajling je bil dober, za mali oder. Na velikem bo potrebna večja estetska učinkovitost. Ampak koreografija! Ker so Maestro naši preizkušeni vrhunski plesalci, so po mnenju naših poznavalcev primerni za na vsako pasjo procesijo. Naj poskakujejo ob predsedniku vlade po svetu, na seniku ali pa ob Maji Keuc. Naj odhiphopajo svoje še v Filharmoniji. Kako slovensko predvidljivo in dolgočasno. Kapo dol našim hiphoparjem, vendar za njih na odru ob Maji Keuc in ob tem komadu mesta ni. Povsem brez potrebe se fanta smešita izven konteksta. Namesto, da bi se fokusirali na izvajalko, nas moti motoviljenje dveh hiphoparjev, ki zganjata cirkus totalno izven konteksta, kot da sta se izgubila, zgrešila oder, pozabila nastopit ob April in začela posiljevat naslednjo žrtev na spisku. Za popizdit brez smisla za primerne in neprimerne koncepte.
PONOS V SVETU
Vsekakor je letošnji izbor najboljši do zdaj. Recimo vsaj takšen, da se nam ni treba nastopa že vnaprej sramovat, ker je pevka dobra in karizmatična. Vendar bi bili nujni popravki pri aranžmaju, ker sicer Maja Keuc lahko na velikem odru sploh ne pride do izraza. Pomembna je tudi njena psihična pripravljenost. Slovenska verzija Bitke talentov ne nudi nikakršnega usposabljanja pevcev pri spopadanju s pritiski in nastopov je malo, še manj priprav. V primerjavi z ameriško in britansko verzijo, kjer lahko spremljaš, kako nastaja zvezda od sramežljivega kljukca do relativno samozavestne persone, ki obvlada oder in že vleče za nos fene v dvorani z raznimi dovolj drago prodanimi cenenimi triki. Ker tega usposabljanja pri nas ni, je Maja Keuc že v finalu Bitke talentov od bojevite vznesenosti padla na odru in tokrat ni zmogla kontrolirat smeha brezmejne sreče, zato je komaj zimprovizirala zmagovalni nastop. Najhuje od vsega pa je, da se je po muki gledalcem za spodrsljaj še opravičila. Veliki odri pač izpljunejo “girl next door” prikupno zmedenost in psihično neobvladljivost. Publika odpusti spodrsljaje in se jim zdijo celo simpatični le tistim, ki že prepričajo, da znajo čustveno preklapljat, ko je to potrebno in si kdaj samo privoščijo malo sproščenosti. V taisti koš spada tudi obnašanje pred mikrofonom in izbor nakladanja. Nakladanje v več intervjujih, kdaj vse je glas nagajal ali ga je celo zmanjkalo, ni dobra popotnica. Predvsem za osebno paranojo bodoče pevske zvezde ne. Če je paranoja prevelika, garantiram, da se bo Maja dva dni pred velikim nastopom nezaželeno hudo prehladila. Tako velik oder, kot je eurosongov, je šok že za izvajalce z dolgo kilometrino nastopanja po gajbicah za jabolka, kaj šele za novinca pred kamerami.
Vso srečo. Tokrat vsaj ni že v izhodišču popolnoma nemogoče, da bi se Slovenije pomotoma dotaknila.
Odlično napisano. Tako prekleto prav imaš.
nimam pojma o marsičem, o velikih in malih odrih, o koreogerafijah, in christini aguilera, recimo.
bi pa poudaril neznosno strinjanje s tistim, kar je tudi meni padlo v oko. žirija. zelo rad bi, v kakšne sadomazohistične seanse dobil počasen posnetek mojce mavec, ki bi ga predvajal soprisotnemu v počasen posnetku, ko začne odpirati usta. počasi bi se zadeva stopnjevala, soprisotni bi se tresel, skušal bi se iztrgati iz trakov, medtem, ko bi slišal njeno govorjenje v počasnem posnetku in gledal mene z neprebojnimi slušalkami na ušesih. že prenehanje njenega govorjenja bi soprisotnega pripeljalo do orgazma. tolikšno zgoščenost debilizmov je težko anjti, občutek je pa še bolj mučen, ker ženska rada na dolgo govori. saj ne rečem, da sta ob kronični prijaznosti, večni severinini hvaležnosti in švajgerinem omenjanju odličnega vokala, omenjeni kaj bolje izpadli. švajgerjeva se vsaj zna obnašati, kot da ni retardinho, prepotenten učenček 8. razreda v prvi klopi, ki ima venomer roko v zraku, pove pa vedno samo priliznjene retardiranosti, na žalost preveč.
isto sem opazil glede paranoje maje keuc. wow, tole bo še zanimivo spremljati. enako bi se izrazil, da je škoda treh minut smrajenja ozračaja z nepotrebnimi filerji za eno minuto žura.
scenska postavitev ej bila v redu, trud po sodobnem, ampak venomer isti ples očitno robotizirane publike za vsak komad, je zadevo naredil po domače patetično.
in tako pridemo do ugotovitve, da je res bil glavni car klemen slakonja. tu se strinjam v vseh točkah, ki si jih poudarila od nlp-ja do sem naprej.
tanja železnik? ani rtv poln tanj železnik, ki tam zdolgočasene sedijo v maniri za svoejga otroka nezainteresirane mamice, ki mu trikrat na dan prinese za jest? mislim. tista ženska iz nedeljskega popoldneva denimo je podoben princip. gledajo s svojimi prisrčnimi vleikimi očmi, in sprašujejo bedasta vprašanja, tako, da si ga lahko dedki drkajo med riganjem in prdenjem. what-tha-fuck. tista scetlolasa voditeljica dnevnika je ravno tako sterilna, jasna kuljaj je pa zgodbica zase. imamo pa še razne borise kopitarje in sicer sorazmerno simpatičnega romiha, da si lahko babice drkajo pičko s populjenim plevelom za nohti. tragedija, kaj so takrat naredili z majo martino merljak, ki se mi je sicer zdela predtem zelo privlačna ženska in se mi še vedno zdi privlačna.
hud problem s tistimi, ki hočejo iti v korak s časom, je pa to, da nimajo filinga. ena novinarka na mmc-ju že dvesto let trobi o treh indie bandih, ker so pač v koraku s časom. prevaja fraze iz nme-ja, kar izpade patetično okorno. če pride aktualen badn, je koncert slab, ker so mladostniki popivali na pločnikih v bližini. tisti, ki so zamrznjeni v času, se potem v svojem svetem prav še bolj zamrznejo. tale effejeva nova oddaja, ki kao promovira sveže bande in odpira nove scene. what-tha-fuck? model sedi v smešni obleki v sceni iz sedemdesetih, dribla svojo italijanščono (človek dejansko vse sproti prevede iz italijanščine v slovneščino in obratno, kar se vleče v pizdo materino) in ne hosti nič sodobnega. ok, zna pripeljati solidnega izvajalca, ampak obvezno, če je do pasu zamrznjen v času.
da ne govorimo o forumu portala, ko dobiš bann, če debilu v štirih doktoratih razložiš, da nočeš romov na svojem dvorišču, da nisi zaljubljen vanje, da pa je res iti z vilami nadnje in sploh razmišljati v tej smeri popolnoma debilno, poveš za zravne še, da je debil z zamrznjenimi, v času in sodobnosti, možgani.
“*omenjeni kaj bolje izpadli”
veliko bolje
Vsekakor je dosežek,
napisati tako dolg članek o tako postranski stvari, kot je neka Ema. Čestitam.
A poslušati vsako leto identično pljuvanje, čez voditelje, čez nastopajoče, čez aranžmane, čez Mojco Mavec, ne nazadnje čez glasovalce brez okusa, je pa tumač. Pa naj prihodnje leto vodi, organizira in sedi v žiriji kar Simona sama. Da bo končno enkrat vendarle zadovoljna. In da bomo poslušalci imeli mir.
Samo opazka, Maja Keuc so že na veliko začeli spraševati ali se ji zdi, da je prava zmagovalka, kaj meni o April, skratka na nek način se je sesuvanje po slovensko že začelo. Ker mi pač nismo prijazni. Civilizirano prijazni, ne mi obožujemo sesuvanje, ker je najbolj varna varianta, tako v vsakem slučaju izpadeš kritičen, pameten, pronicljiv. Tako, da pač sprašujemo 18. letnico, med tem ko si še niti ni opomogla od sreče nad zmago, …se ti zdi, da si prava, si prava….si dovolj dobra??? Zbujamo ji dvom namesto, da bi jo častili….kar bi bila najboljša psihična priprava za nastop na velikem odru. Podobno se nabildajo egi igralcev…ob pohvalah čaščenju, od tod potem tudi suverenost pred kamerami, pred publiko, ker imajo občutek, da zaslužijo, da so tam kjer so (četudi zahlinijo kakšno skromnost pred publiko)Pri nas pa pošiljamo na oder otroka, ki mu bomo poprej dodobra zjebali ego, in uh zjeban ego je smrt za seksapil-ki ga naša Maja kljub rosnim letom kar premore. Tako, da se zna zgoditi, da nam bo rožica, ne glede na hud potencial, ovenela. Držim pa pesti,da se to ne bo zgodilo.
In še en komentar…lansko leto smo izbrali Žlindro, obup…vendar pa smo jih potem zasramovali, popljuvali in letos celo ne povabili na Emo. od Žlindre naprej se jaz niti ne jezim, če nas zamenjajo za Slovaško, vendar pa so principi principi -zmagali o, obstajajo neka pravila in neko dostojanstvo, ki izbranim zmagovalcem pač gredo. To tako je. In če zmaga hud kič, in če nam je jasno do kod sega okus ljudstva, pač spremenimo način glasovanja, da ne bo vedno odločal ljudski glas. (čeprav pri nas ljudi glas odloča celo o meji s hrvaško ali o reprodukciji samskih žensk)
Odlično napisano. Se popolnoma strinjam!
Prav žal mi je, da tako slabo, tako neopravičljivo površno spremljam takšno predstavo kot je EMA. Zaslužila bi si več pozornosti. 🙂 Nimam, kot ponavadi, posebnih pripomb na zapis oziroma analizo oziroma avtopsijo prireditve. Simona Rebolj pač zadevo prežveči tako kot je treba. Tako da ni težav s prebavo. Sam se edino sprašujem ali obstaja kaj prida spodobne alternative. Prav rad bi videl, kaj je še stalo v vrsti za izbor. Sicer je zelo verjetno, da Rock pocarye, 80’s disco bende in podobne modele takšne komisije izberejo zaradi raznolikosti, ne zaradi kvalitete oziroma možnosti, da bi s svojim cirkusom kam prišli. Ne mislim seveda, da nimamo nekaj izvrstnih vokalistov, dvomim pa, da vsi po vrsti sanjajo o nekih Ema-h!
Način izbora seveda nikoli ne bo čisto »taprav« zato mi je ta čisto dovolj dober. Tudi komisija mi je v redu. No edino namesto Mojce bi tja del kakšno Vido Petrovčič ali Boštjana Romiha! Severina se mi zdi kar v redu. Je samozavestna baba in posnela je fajn enajstminutni film. Švajgerca je pa itak strokovnjak za petje. Edino bi svetoval, da namesto, da o vsakem posebej gvorijo kako dobro poje in izgleda, da bi dvigovali tablice z ocenami kot na Zlatem cekinu. Potem bi pa b’lo!
Vendar pa, kakorkoli že. Rock Pocaryi so si spet pridobili nekaj veseličarskih špilov po slovenskih vasicah in kakšen od ostalih tudi mogoče. Mi pa bomo zdaj dva meseca poslušali naš megahit in po trikratnem poslušanju vsak dan nam bo počasi sedla v uho in zadnje dni, ko bomo poznali že tudi kazakstansko in litvansko pesem bomo že bolj strpni do svoje pevke in bomo ponosno ugotavljali, da pa niti ni tako po hudičevo slaba.
Še bolj pa se mi zdi zanimivo kako v takšnem, kot je nekdo omenil, postranskem dogodku, zaživijo vse težave in lastnosti našega ljudstva slovenskega. Kot razberem iz komentarjev (ne samo na temu blogu!! ) se je vse pred, med in po »spektaklu« dogajalo tipično slovensko. Zaničevanje, fovšija, sesuvanje, podtikanje. In komentator se tako čudi, da se to dogaja, da še sam vse sesuje. Tipično slovensko?
Ja, zakaj hudiča bi pa potem kdo želel, da bi bilo drugače?!
Ja…tudi mene je Klemen lepo presenetil s svojim vodenjem. Dobro. Ne glede na NLP, pa je mogoče potreboval neskočno dolgo sedenje pred kamerami, da je njegov nastop rezultiral v takšnega, karšnega pač je. Vseeno se sprašujem kam bi lahko televizijsko zabavljaštvo še lahko šlo, ker je tudi njegov nastop bil pravzaprav zelo trendovski za našo rtv – samo da okusen.
Bistvo o plagiatorstvu je pravo, samo da mene April nikakor ni prepričala. Komad tudi ne. V tem smislu mi je bila bolj všeč Nina, ki je poskušala plagiatirat Kylie s svojim “milim” nastopom in “šik” sproščeno eleganco. Takih nastopov je bilo na ESC malo oziroma se jih sploh ne spomnim, komadov na temo April pa milijon. Res pa je, da bi morala Nina nastop še bolj podpreti, tudi aranžmajsko, da bi lahko “prebila”.
Maja Keuc si definitivno zasluži mesto na slovenski glasbeni sceni. Njen vokal je za tako mlado punco neverjetno zrel, čeprav ji pripisujem še več kapacitet, ki jih bo še izkoristila. Komad je za petje izredno težek in zdi se mi, da sama premore toliko samorefleksije, da ve, kaj počne, tudi s takim aranžmajem. Mislim, da je bolj problem v dobrem ozvočenju, ki si ga na ESC lahko privoščijo, saj je trenutno aranžma res preglasen in se njenih spodnjih tonov nič ne sliši. Če to popravijo, bo perlica. Moja opazka pri njenem petju je predvsem izgovorjava. To bo morala še popravit, ker ji zaradi slabe artikulacije lahko marsikdaj umanjka interpretacija.
Drugače pa držim pesti!
vanja, slovenec ne ve, če bi svojemu privoščil propad, trepetal zanj ali čim večkrat na itnernet napisal, da je ta in oni slovenec. povzdiguje in tlači, strah ga je. isto je reimo pri srbih, ampak srbi imajo pogum, da kaznujejo. včasih.
dare: a sva gledala isti pornič? ker tisto je bilo celo za pornič navadno sranje.
Končno sem si ne Tubi le ogledal to vašo Vanilijo.
“In iz inata v sebi se upiram znova tebi le…” -WTF?-
In od kdaj je “vanilija”?
Me not like. Soliden glas, vse drugo pa za bruhat. Da o ostalih nastopajočih ne govorim. Zdaj sem se spomnil, zakaj zadnjih 10 let ne gledam tega sranja.
Komad je beden, pevka pa v redu. Je pa jasno, da bojo dve šlagerpjevačici in ena kokoška lahko izbrale samo nekaj, kar je ustreza šlageraškemu okusu in formi.
Da ne pomislim na to, da se je ta trio adijo imenoval kar “strokovna žirija”. Čeprav je res, da je bila to prva komisija, ki je svoje odločitve nekako poskušala tudi pojasniti pred javnostjo – seveda so bejbe popušile, saj nimajo pojma: če zna Mici obuti čevlje in čeprav že celo življenje dela na traku v Alpini ali pa v trgovini s čevlji, zaradi tega še ni kompetentna strokovnjakinja za čevlje. Čeprav se mi zdi tak pristop zadovoljiv, vendar pa bi od strokovnjakov pričakoval kaj več od kvazikorektnih floskul ala, mlada pevka, lepa balada in dobra energija… Po moje je bilo kar nekaj komadov enakovrednih, vendar ni bilo nikjer nobenega pravega pojasnila. Zakaj aprilsko strašilo oziroma Kevčeva, ne pa Leeloojamais ali Tabu?
Pravzaprav mi ni jasno, čemu kar dve komisiji: najprej ena, ki je pošiljala vabila, nato pa še ena, da bo delala slab vtis. Še manj mi je jasno, kako so izbrali Severino (razen, da smo tako dobili tri stvari za iste solde: flešbek na bobra, žirantko in za bonus še Evrovizijsko šlagerpjevačico), zadeve bi lahko po tej isti logiki za naslednje leto še poenostavili: zastopa naj nas kar Severina, Max Modic pa naj posname promocijski videospot (naslov: Janez u grmiču). Načeloma nočem biti nacionalist in Severina je včasih bila celo pevka pa tudi tukaj je delovala še kar pametno (in plastično, na odru pa je naše gladko posekala v vseh kategorijah, ki se tičejo nastopa) – dokler ni spregovorila; tolmačenje je tudi sicer dodalo oddaji še nek povsem nedoločen presežnik, katerega zaenkrat še ne znam opredeliti (na vsake toliko se mi je zazdelo, da se bo zdaj zdaj v prenos iz Libije vključila še Karmen Švegelj), vendar tokrat mislim na vsebino…
@afnaa:
Tnx in se strinjam, da imam prav … hehe …
@nidurun:
Mojca Mavec je le eden izmed tipičnih primerkov izrabe prodajanja kronične simpatičnosti za lažjo pot k uspehu in podpori na Slovenskem. V ta koš po logiki stvari spada tudi tista odmevna kraja intelektualnega materiala. To je posledica prioritetne smernice, da bi naredil vse, kar je potrebno, da bi bil pozitivno sprejet in podprt. Ker lastna kreativnost in doseganje lastne rasti nikoli prioriteta bila ni, zmanjka sape, zmanjka materiala za ugajanje in slej ko prej pridejo na vrsto kakršne koli priročne poteze, da bi se obdržal na gladini. Plagiatorstvo je le ena izmed možnosti. Simpl. Polaganje računov vedno pride, ampak ključno vprašanje je, ali se kaj naučimo iz vsega skupaj, ali smo sposobni prepoznavat kaj bolj pravo kvaliteto v primerjavi z blefom za osebni blagor kvazi uspeha. Rezultat je precej slab, ker Mavčeva ni izjemen primer in predvsem ni bila zadnji primer kot izjema. Pri nas je to še vedno prepogost pojav. Tudi Vojnović na primer. Isti sindrom in popolnoma ista poanta zgodbe na primer.
In ja. Tjaša Železnik je tudi posledica istega slovenskega sindroma. Simpatična punca, ki vedno reče in naredi vse, kar je treba za trenutno vsesplošno razpoloženje, a ne. To so plagiatorji v bistvu stvari. njih kot osebnosti sploh ni. In Slovenci imamo radi neosebnosti, enostavno identifikacijo s povprečnimi, prijaznimi in “pozitivnimi”, ki vsebinsko nič ne dosežejo, kaj šele presežejo, ampak so vseeno nadpovprečno ljubljeni in potrjevani. Hrepenenje vsakega povprečnega mentalnega lenuha na vasi pač.
In Effe je isto sranje. Oddaja, ki je nihče na svetu ne bi gledal niti 10 sekund. Gre pa za prototip osebka, ki bi bil rad ljubljen in nekaj več, čeprav nič nekaj več ne ponudi. Ravno nasprotno. Kvečjemu manj. To je zmagovalec resničnostnih šovov v Sloveniji!!! Naš sosed, ki ga imamo najraje, ker se ne “duva” in nas ne spravlja v slabo počutje, saj lahko vsak trenutek vsak na ulici reče, hej, to bi pa tudi jaz znal in zmogel, če bi hotel in bi me sploh zanimalo. Hehe …
@Rado:
Vsak pojav je postranska zadeva toliko, kot jo kdo na postranski način zmore umevat. Aspekt postranskega človeka je postranskega pomena tudi pri tistem, kar na prvi vtis deluje zelo pomembno, ker je njegovo umevanje pomembnega pojava milo rečeno postranskega pomena.
Ne vem, zakaj se ukvarjaš s konzumiranjem bojda enega in istega pljuvanja. Jaz se ne. Raje sama napišem pohvale voditelju, če menim, da si zasluži in kritike tistega, kar menim, da si tako zasluži, kar tudi argumentiram. Mislim, da si spet tukaj zgrešil blog, in prišel samo malo pozdravit Simono, ki je ne moreš pogrešat, pa če bi te z lopato po glavi.
@Vanja:
Kar si izpostavila, je še en poseben slovenski sindrom, ja, ki bi zaslužil poseben zapis.
Ker osebno menim, da je to že posledica predhodnega slabega, zgrešenega in manipulativnega načina delovanja. Nikoli ne bo nič bolje, dokler se v načinu delovanja ne bo začelo ravnat drugače. Zato se s tabo delno ne strinjam. Namreč nikjer in nikoli ne boš mogel na silo doseči, da bodo ljudje kar koli in kogar koli podpirali samo zato, ker je naš! To je premalo.
Veliko pametnjakovičev zato zavaja ljudi, ki predstavlja določene zglede iz tujine, češ, poglejte, kako oni pordpirajo tega in onega svojega, mi pa tega ne! Pri tem seveda izpustijo najbolj pomemben del, zakaj sploh uni tam tistega podpirajo?!! zakaj ne podpirajo koga drugega njihovega na primer.
Če namreč slediš dogodkom ali celo prebiraš biografije raznih zvezdnikov, zlahka zaslediš polno boja z negativnimi odzivi in preprekami na poti do uspeha. Ampak!!! Na samo poti do uspeha tega občinstvo ni videlo in slišalo, ker so se s temi preprekami ukvarjali v zakulisju in se ustzrezno pripravljali, izpopolnjevali itd!!! Pri nas pa priprave in vse možne hibe z napakami vred prezentirajo kar na odru!
Zato sem tudi izpostavila britanske in ameriške bitke talentov, kjer prikažejo le košček tega, kar se sicer vsem v vzponu dogaja v zakulisju! In ta veleslavni najbolj nesramen kritik Simon Cowell ni ena oseba pač, ampak je glas milijonih. Feni namreč niso socialna služba, ampak hočejo zase samo čim boljše produkte, kar koli že to pomeni, za kar tudi plačujejo s svojo naklonjenostjo in konkretno, ko kupujejo njihove produkte. Right? Torej feni pričakujejo, da bodo v službi psihiatrov, socialnih delavcev in vsega, kar je potrebno za dober produkt, drugi – tisti v zakulisju!
Ko pridejo izvajalci do velikega odra, pa se njihova bitka z morebitnimi negativnimi odzivi nikjer na svetu še ne konča, ampak traja kot korektor celo kariero na drugi ravni. Zato si mora vsak izvajalec s svojimi menedžerji razčistit v glavi, kdo je ciljna publika in kaj sploh hoče dosegat. Na podlagi tega se nauči lažje premagovat pritiske, če se zaveda, kaj sploh hoče bit! To, kar pri nas klobasajo, kako drugod izvajalci uživajo samo podporo, so navadne laži, ki oddaljujejo od bistva stvari, da se pri nas protežira amaterje in amaterizem, ki za svoj zaslužek hočejo vzpostavit vsesplošno klimo podpore, da bi se obdržali in zatirali boljše od sebe. Neka Britney Spears v ZDA je dnevno pljuvana in sramočena!!!!! Dela pa glasbo za svojo ciljno publiko, ki jo podpira. In če se orientiraš samo na to skupino, lahko opaziš, da tudi ta štancarka v svojem žanru in konceptu kar naprej nekaj nadgrajuje in dodeluje, da bi ohranila naklonjenost. Ko pa je imela zaenkurc koncert, so jo tudi njeni lastni štanc feni raztrgali, ker jih ne briga njeno slabo psihično počutje in ji niso pripravljeni plačevat psihiatra za nič!!! Jap?
Na Hrvaškem so bojda vedno podpirali svoje izvajalce. Ja, kdo koga se vprašajmo in kdaj? Namreč podpirali so tiste in takrat, ki so bilio v svojih ciljih res dobri, trdim. Ko so zaspali na patriotskih lovorikah, se je njihova pop scena začela sesuvat in danes so na podnu, kar opažajo tudi sami. Zato tudi njihovi komadi na ESC že leta niso omembe vredni, medtem ko so nekoč vedno izstopali in se uvrščali zelo dobro. Kakor je doma, je povsod!!! Ker ven buta samo tisto, kar je pač res.
Maja Keuc ima v Sloveniji izredno močno podporo. Ni res, da je nima, zato se je tudi predvidevala zmaga. Ampak ima jo v tistem, v čemer je res dobra. Res je dober vokal, res ima prezenco na odru (žal pa ne za odrom – vsaj zaenkrat). Vendar sem že po Slovenija ima talent napovedala možen slab scenarij, da jo primerjo v roke diletanti in iz njene kariere ne bo moglo bit nič obetavnega. Medtem ko nadarjen Peter Vode na primer vztraja v svojem, si je priskrbel svoj studio, se nadalje izobražuje, se je Maja pač prodala obkoritnikom. To je njena odločitev!!! Ni prišla na EMO s komadom svoje skupine Papir. Očitno si ne upa. Očitno meni, da niso dovolj dobri. Niti si ni poiskala kreativne pdopore kje drugod, ampak se je vrgla v roke RTV lobiju. Rezultat je logično in predvidljivo slab – slab komad pač. Ja, seveda, komad je slabši od komada April v popolnoma drugem žanru.
Okej. Lahko ga bodo popravili v aranžmaju, časa je dovolj, punca bo baje pela v angleščini, kar je razumna odločitev, ampak hej!!! Nikjer na svetu in nikoli nobena publika ne bo podpirala tistega, kar nočejo. Za Majo osebno niti še ne vem, kaj bi rada. Kateri ciljni publiki se sploh približuje. Rokerski s svojo skupino? Hoče publiko od Saške Lendero, hoče publiko od Nuše Derende? Mislim, da ne ve. Samo rada bi vsem ugajala. Takim se ponavadi zgodi, da ne ugaja več nikomur več, ker se ne ukvarja z bistvom stvari. In to je, da dela dobro tisto, kar se odloči delat!!! Da je najprej osebnost, potem pa ustvarjalec, ker brez osebnosti ne moreš bit kvaliteten ustvarjalec. Misliš, da se je Hendrix sekiral, ker ga mame, ki so poslušale Abbo, niso marale in so ga zaničevale? Ne, niso sekiral, ker se mu ni bilo treba. Delal je tako dobro, da je imel zaslužene podpore več kot dovolj, zato bo za vedno obveljal za TOP glasbenika, neodvisno od tega, kdo podpira njegove stvaritve in kdo ne. Zanimiva čarovnija, a ne.
@trajna:
Tnx. Me veseli.
@Dare:
Haha … Še najbolje bi bilo, da bi šel Romih na oder v duetu z Vido Petrovčič, v žirijo Predin, Saška Lendero in Zmago Jelinčič, prireditev pa bi vodila Severina (brez simultanega prevoda). Bilo bi tako pristno, brez sprenevedanja.
@Sašec:
Seveda je komadov tipa aktualni od April na milijon, zato pa v mojem zapisu sodi v kategorijo plagiatorjev. Ampak žal nič manj od Maje tokrat. Bistvo je samo v tem, da taki komadi v milijonih različicah danes tudi imajo milijone poslušalcev, ker delajo na refren učinku. Za v avto, diskoteko itd. In ja, Ninin komad je boljši od komada April, se strinjam, ampak ni bil tako efektiven na prvo žogo. Ni bil tako dober v svojem konceptu in nivoju cilja, kot se je predstavila lani na primer. Nina je lanskoletna oškodovanja za zmago, ki je bila letos v enakem konceptu pač slabša v smislu komada in koreografije, imidža. Škoda.
Dvomim, da Maja ve, kaj počne s takim aranžmajem, sicer ga ne bi dopustila. Ampak predala se je vlašičem in grabnarju, tako kot že nekaj zelo talentiranih pevk, ki so jih utopili in svoje zaslužili, kolikor pač lahko glede na svoje sposobnosti. Na primer Eva Černe. Tako obetavna vokalistka in prezenca, pa lej, kaj so ji naredili. Par gnilih komadov (taisti prjatli) in adijo. Z Majo, če se ne bo spustila v sodelovanje s kvalitetnimi personami, bo isto, pa če je najboljša pevka na svetu. Strinjam se, da so letos možnosti za dobro uvrstitev večje kot kdaj koli. Ampak samo zaradi Maje, če bodo popravili aranžma. Ostalo je pa šit od šita iz prejšnjega stoletja z nekaj kraje Christine Aguilere in Maji kar malo zamerim, da se to sploh gre.
@filmoljub:
No, saj bo pela zdaj v angleščini na ESC baje. In komad bo imel čisto drug tekst z naslovom No one … hehe …
@zirosi:
Good point, ja. Sem prebrala že na tvojem blogu.
Ja, saj pravim, da se strinjam z bistvom plagiatorstva, samo se meni zdi, da bi se Nina letos na ESC (z vsem naštetim) lahko bolje odrezala kot npr. April.
Ja, mogoče se motim, ampak če sem v intervjuju prav zasledil, je dobila več komadov na izbiro in izbrala je slednjega. Meni ne deluje, da bi ji lahko “poturili” karkoli. Ko govorim o samorefleksiji mislim na to, da se zaveda volumna in sposobnosti svojega glasu… Ambiciozno se je odločila, da bo šla na EMO, saj je, tako verjamem, računala na glas publike še iz časov Talenta. Za komad je izbrala frajerje, ki so pri koritu in komad, ki po stilu pač paše na barvo njenega glasu. Saj je že neštetokrat povedala, da jo zanima predvsem tujina in šolanje v tujini. Ko jo bo tam nekdo slišal(pa ne mislim samo na pop), jo bo pohopsal….zato jo jaz težko primerjam z Evo, ki pa je bila ob ambicioznih staršev, premlada, bolj ali ne porinjena k frajerjem ob koritu in niti ni izbirala…
Se pa strinjam kar si napisala glede pritiska velikih odrov popolnoma.
@Sašec:
Jaz pa mislim, da ne. Preprosto že zato, ker ima April bolj keči refren, ki ubije v možgane na prvo uho in bolj cika na disko hit, popevanje in miganje v avtu … whatever. Poskočnice ali pa balade največkrat zmagajo na ESC, dve skrajnosti na ziher. Letošnjemu komadu od Nine manjka tisti zarazni vrhunec. Če je na primer pri Majinem komadu kompliciranje nujno, ker ne cilja na klubsko vibro, je pa pri teh štancah za v disko nujen jasen ritem in udaren refren brez kompliciranja.
Ne vem, od koga in kakšne komade je dobila na izbiro. Nisem zasledila. Niti kdo je izbiral ponudbe za komade. Povsem možno, da je bila, glede na izbor, to najboljša varianta. Ampak v primerjavi s čim in zakaj ravno ta izbor? Če ji ne morejo podturit kar koli, mi ni jasno, zakaj je sprejela to?
Valjda, da se zaveda volumna in sposobnosti svojega glasu. Vsak se zaveda, kar koli dela dobro oziroma če doseže kvaliteto. To začutiš takoj in vsak dvom, ki obstaja na poti, prekleto opaziš, ko ga presežeš. Zato pa so na primer tudi naši cukrarniški vrhunski umetniki vztrajali s svojim delom, četudi so od lakote in bolesti prerano umrli in niso dobili priznanja od zaostalega kmetavzlarskega okolja, ki jih ni zmoglo razumet ali pa sprejet. Težko je ignorirat tisto, kar je vrednota v tebi in daš lahko največ od sebe. In to vedno čutiš. Na tem mestu, menim, da je refleksija avtomatska. Ne more bit nekdo dober v nečem, ne da bi se tega zavedal.
Z Evo sem primerjala situacijo za opis situacije. V tej situaciji je štos enak. Res tudi Eva ni izbirala, je bila porinjena h koritu, ofkors, ampak, če je tako drugače, zakaj pa Maja ni izbrala kaj drugega, ampak pobrala drek iz istega korita????? Saj je še soavtor njenega komada isti?! Pa je Maja dlje vsaj delno na sceni s svojim bendom, tako da morda pa koga le pozna, ki je že kakšno noto narisal? Eva je bila čisti novinec na sceni. So Majo porinili k temu koritu? Je bil to pogoj za nastop na EMI, ki ga je sprejela??? Za Evo se mi zdi bolj razumljivo, da se je znašla, kjer se je znašla, saj je bila proizvod RTV (Spet doma), Maja pa ne!
Nisem pa nikoli zasledila nič o Evinih ambicioznih starših, ki bi jo v kar koli silili, tako da o tem ne vem nič. In ni se mi zdelo, da si ne bi želela bit pevka. Ne vem tudi, zakaj naj bi bila Eva premlada. Misliš, da se ti je zdela premlada (kot je bil Michael Jackson premlad, star nekih osem let, celo življenje … hehe) ali misliš konkretno po letih? Starejša od Justina Biberja in še marsikoga je bila … Meni se je zdela prav fejst, sposobna in nadarjena punca, ki pa ni imela nikogar omembe vrednega za seboj, ne v smislu dobrih komadov, ne v smislu dobrega menedžerja, nobene primerne podpore. Nula.
In ja, vem, da namerava Maja na šolanje v tujini. Vse dobro ji želim in odločitev se mi zdi vsekakor prava, ampak to nima veze s temo o EMI in z nastopom na ESC. Verjamem, da bi bilo super, če bi bil njen nastop na ESC dober – nje vreden, nekaj s čimer bi se lahko pohvalila in s čimer bi njena kvaliteta prišla do izraza. Saj to je tudi tujina, kamor se odpravlja na šolanje. Več publike bo imela tiste tri minute kot v kateri koli šoli in posnetka z ESC ne bo mogla izbrisat z youtubea nikoli več.
simona: ja. začne se že v osnovni šoli. vsakdo se skrije za nekom ali nečim. vrsta se dopolnjuje in daljša. ves čas skriti v vrsti, ki se vleče nekam daleč. in na koncu ni več človeka, ki bi videl, kdo je zadnji v vrsti, niti človeka, ki bi videl kdo je prvi.
pa še rahko izven teme. mogoče se spomniš, da sem gartnerju na začetku tiste solate o raperjih zalimal link do spodnejga izvajalca. no, zgoraj omenjeni blogerski kolega mi je posredoval prvi video istega izvajalca in informacijo, da je baje njegov najljubši raper eminem. hehe. poba je še najstnik in začenja reševati črnsko čast.
http://www.youtube.com/watch?v=XSbZidsgMfw
Je pa še nekaj zanimivega, da vse te naše šlagerašice delujejo, skrajno enofunkcijsko: kot da lahko samo stojijo in žvečijo, ne znese pa jim, da bi poleg prežvekovanja tudi hodile. Vseeno namreč ni nobena tako superiorna (niti glasovno (menda so izumili mikrofone tako, da se za učinek ni potrebno dreti in nosljati) niti vizualno), da bi lahko samo odpela in šla (pri čemer bi vseeno potrebovala tudi prepričljivo dober komad). Zato je Severina s svojim nastopom tako hudo podučila: smešen komad, povprečno petje, vendar pa zraven lahko tudi skače in se pokaže, medtem, ko je višek vizualnega “performensa” naših to, da jim pihne pod kiklo.
Glej, ne vem, samo domnevam kako je Maja sprejela komade, glede na to, da je v intervjuju rekla, da ji je bilo ponujenih več komadov in da je pač sprejela tega. Mislim si, da je bila to pač najboljša izbira in zato na tem mestu poudarjam samorefleksijo vokala, ker si je verjetno mislila, da bo s tem komadom pač najdlje prišla, glede na to, da je njena želja bila, da gre na EMO še letos in pokasira mogoče kakšen glas tudi od koga, ki je zanjo glasoval pri Talentih. Računica, po mojem. Vprašanje pa je, ali verjameva da ima punca okus. Jaz mislim, da ga na splošno ima, glede na njene interpretacije. Ali se je pri izbiri spraševala o splošni etiki njenega (mogoče tudi) življenjskega poklica? Dvomim. Vseeno pa je verjetno gledala, da se ne bo na EMI in ESC totalno zblamirala.
Po kakšnih kuloarjih pa je prišla do tega komada, pa ne vem.
Če se ji računica ne izide – se pa strinjam, kot si napisala je lahko šit. Ampak tudi če bo njen nastop na ESC povprečen, mislim, da zanjo upanje glede tujine ostaja.
Ja, seveda, da nisem mislil dobesedno na leta…hehehe. Saj si prav napisla…ja starši so pa bili toliko ambiciozni, da so jo glede na to, da je noben ni zares profesionalno usmerjal, umerjali pač sami. Na vsak nastop jo je peljal oče in podobno. Nisem pa mislil, da so ji roko zvijal, da gre na oder…heheh
citiram:”Misliš, da se je Hendrix sekiral, ker ga mame, ki so poslušale Abbo, niso marale in so ga zaničevale? Ne, niso sekiral, ker se mu ni bilo treba.”
He,he, Hendrix je bil že dve leti mrtev, preden so mame lahko poslušale Abbo.
Sicer pa odlično napisano
@Nidurun:
Je z liričnega vidika opazno, da je Eminem lahko dobra inspiracija, zgled, whatever. Res je tako, da so vedno pojmi privlaka tako sistematično urejeni in predvidljivi, če jih opaziš seveda. Povezanost ni odvisna od fizične prisotnosti. Pojmi funkcionirajo zase.
Vendar, ne glede na to, da je fant na začetku in ni slabo, pa je Eminemova odlika v presežku od začetka bila, da je znal sproducirat vsaj 3 v enem. Njegove interpretacije so izpovedno krvave. Besede interpretira z natančno harmonično dramaturgijo v slogu rapanja in moči, ki jo stisne v njih, plus glasbeno je natančno v sozvočju. Sicer bi se zlahka preizkušal v poeziji kot taki.
Ob vseh linkih primerov sem tam pod Glej jih raperji pozabila na najbolj zgovorne primerke Eminemove moči. Samo poglej ta reality show v pesmi, ta kratek film, ta videospot, ki ne potrebuje videospota, to glasbo v besedi, to besedo v glasbi (priporočam za prvič branje, da je lažje sledit), skratka … komad, za kakršnega bi si Morrison, ikona pesnikov med rockerji, samo želel, da bi ga sproduciral, Tarantino bi se pa lahko zamislil, zakaj ob vsej krvi ni dovolj krvav v bistvu stvari emocije:
http://www.youtube.com/watch?v=TNXYvidMaTM
V ta koš spada tudi druga verzija izraza, kjer lepo pokaže, kako ni konec, dokler ni konec. Brez zadnjega dela verzov ganljiva pesem očetovskega čustvenega kiča ne bi bila, kar je:
http://www.youtube.com/watch?v=WYlp5EjU7uo&feature=related
In ljubezenska pesem par ekselons:
http://www.youtube.com/watch?v=mXQliaF9LXE&feature=related
Temu se reče pa refleksija, ki jo izkaže nekje v drugi polovici komada z whoppy, whoppydoo … za crknit od smeha, ampak, zakaj. Ker čutiš, da je zares, iskreno. In to se pozna skozi besede in tudi interpretacijo!!!
Bistvo, da lahko sploh kaj takega dosežeš od sebe, je pa v tem (refleksija):
http://www.youtube.com/watch?v=NHvLIDAKJjU&feature=related
Gre za state of mind, za katerega dobiš priložnost, da ga začutiš, če hočeš. Ne samo za to, kaj hočeš povedat. In to manjka temu fantu. Pomembno se mi zdi pa zato, ker bi na začetku prej pričakovala manj obrtne izpiljenosti in več tistega popolnoma neprevidnega, prvinskega izbruha. Skratka, več emocij od pameti. Je pa obratno.
@Sašec:
Ja, sej, je računica. Samo da osebno nad načinom izpeljane računice pač nisem najbolj navdušena. Se pa strinjam, da bo vse, če bodo zadevo izpilili, lahko še zelo okej izpadlo ali pa vsaj dovolj. In ja, valjda, da upanje za tujino ostaja. Dobra pevka je in pika. O tem nihče ne dvomi.
No, starši Eve niso usmerjali profesionalno, ker je niso mogli. Alyo je na primer usmerjala mama, ker je bila njena menedžerka in tekste ji je pisala. Nič ne vidim slabega v tem, če dobro funkcionira.
Jah, hvala bogu, da so punco starši peljali na kakšen koncert. Lepo, da so skrbni. Osebno tudi pri Petru Vodetu nisem videla nobenega problema, da oče sodeluje in ga spodbuja, če lahko. Kaj je s tem narobe? Sem pa videla, da marsikaj ne štima pri starših v zvezi s tistim dečkom, ki je imitiral Jacksona in so noro divjali, da bi prišel naprej. Predvsem zato, ker dečko ni pokazal nikakršne izvirnosti in raznolikosti, ampak predvsem ambicijo (oponašajmo Jacksona pač, ker je popularno ravno mrtev), ki je bila med njim in starši vidno zabrisana. Skratka, osebno nisem avtomatsko zelena, čim vidim kakšnega starša zraven kakšnega mladega upa. Hej, pri Mitji Petkovšku je bil oče celo njegov trener. Super. Če dobro funkcionira in na željo vseh vpletenih.
@cenanzen:
Ups, ja, res je. No, še dobro, da je bil mrtev, še preden so začele Abbe sekat. Okej, menjam Abbo za Sinatro in vse tiste tolpe njihovih prijateljev in priležnic po radijskih postajah.
Ja, se strinjam z vsem…samo da se je od vseh naštetih, ki so jim pomagali starši, pač najslabše izšlo Evi…
@Sašec:
Haha … Ja, se strinjam nazaj, očitno res.
se strinjam, ja, eminem funkcionira kot celota, z vsek stranic kot čustvena in reflektivna bomba v primerjavi s tylerjem. v bistvu neke primerjave med njima niti nisme poskušal vzpostaviti, samo zdelo se mi je zanimivo izpostaviti tega poba, ker je mlad (čeprav vemo, kaj vse to lahko pomeni, hehe), ker je mesen in ker ima neko refleksijo. vseeno bi ti tale komadek zalimal, ki je verjetno bližje temu, kar si omenila, da pogrešaš pri njem. poslušaj:
http://www.youtube.com/watch?v=PFTLouiUFjI
hvala za nove linke eminema. sem z užitkom poslušal in se strinjam z opombami, ki gradijo te stranice, v katerih eminem razbija. tisti konec z davljenjem prodajalca pa mislim, da predstavlja jedro eminemovega večnega upora vsem in sebi, ki ga nadgrajuje z refleksijo (zadnji komad). dejstvo je, da tyler, čeprav je eminemov fan menda, gradi iz drugačne osebnosti in drugačne polti (kar seveda ni mišljeno) in ga seveda čaka še daljša pot.
drugačne polti kot simbola socialno-kulturnega ozadja.
@Nidurun:
Vem, da nisi poskušal direktne primerjave izpostavit, ampak primerjava lahko služi, ker zgled z vsebinskega aspekta v pristopu do pisanja pesmi je razviden. S čimer seveda ni nič narobe, prej pohvalno, ker kaže znake, da zmore. V drugih aspektih interpretacije, glasbe, aranžmaja itd. bi se dalo pa samo za hitrejše in lažje pojasnilo, kaj bi rada povedala, potegnit tudi druge vzporednice. Mogoče celo s Trickyjem v eni kategoriji njegovega izvajanja, ki stavi na minimalistično glasbeno podlago in pripovedni efekt same barve glasu.
To, da je mlad, sem že replicirala. Poanta replike na to je v tem, da pri mladem izvajalcu lahko predvidevam njegov možen razvoj glede na razvidne prioritete. Zato sem posebej omenila, da zasledim več pameti kot emocij, a bi pričakovala drugače. Ker je njegova produkcija zavidljivo kakovostna, besedila so dobra v primerjavi z morjem plitkih reparjev, ampak tistega emocionalnega faktorja, ki besedam daje moč in glasbo ter glasbi glasbo, pa ni. In to plat medalje se da s časom veliko težje še razvit kot pameten, obrtno izpiljen pristop k produkciji. Ker gre za zelo osebno motiviran potencial. Za osnovno definicijo nadarjenosti – v kakšno smer gre. Hočem reči, da je bil Eminem in njemu podobni z zgodnjo Infinite plato produkcijsko slab. Ampak ni motilo, ker je bila prepoznavna njegova nadarjenost in sila, ki jo je vložil v svoj koncept, ki je bil seveda prav tako bolj nekontroliran kot pametno kontroliran. Torej je bilo jasno, kaj lahko pričakujemo v bodočnosti. Njegov power, lirično in izvedbeno sposobnost, samo še tehnično plat bo treba izpilit, na kar je precej bolj enostavno računat, kot pa da bo izvajalec v svojem bistvu stvari same poante nadarjenosti, značajskega nagiba itd. postal boljši ali se celo nagradil, ker človek v okviru, v bistvu stvari, je, kar je.
Tyler, kot sem do zdaj po nekaj linkih lahko opazila, ne gradi iz drugačne osebnosti, ampak gradi na eni osebnosti, na kakršni je nekoč gradil tudi Eminem. Le, da je on že kmalu štartal s tremi osebnostmi (Slim Shady, Marshall Mathers, Eminem). Dobili smo vase zaprtega depresivnega zlorabljenega temnega osebno izpovednega otroka, ki hodi po robu preobrazbe v psihopata (to je to, na čemer Tyler gradi), drugo plat medalje, ki se izrazi v narcisoidnem ekshibicionističnem klovnu – cirkusantu, ki masko izrablja, da lahko komunicira in se izrazi ter oboje v enem – Eminem – to je proizvod spoliranega imidža, cirkusa, kakor funkcionira znotraj glasbene industrije.
Tayler je obetaven. Vendar osebno njegovo izvajanje dojemam bolj kot literarni večer. Lahko bi rekla, da si človek v bistvu želi bit samo pesnik in ima svoj učinkovit stil branja lastne poezije (pri čemer sicer večina pesnikov šepa in je v prezentaciji brez identite … pri nas na primer je bil še najbolj blizu dobrega interpreta lastne poezije Dane Zajc, kar pomeni, da si slišal tudi zvočno podlago in ta ni bila skregana z vzdušjem njegove poezije, četudi je konkretno bilo ni, skratka, Dane je zvok svoje poezije tudi slišal, tišino je slišal).
No, v Tylerjevih literarnih prezentacijah je glasba izredno minimalistična, lahko bi rekli, da operira le s spremljajočo zvočno podlago, ki prezentira tisto, kar sliši v svojih pesmih. In to je na ravni zvoka, ne glasbe! Kar pomeni, da ga bom poslušala toliko časa in tolikokrat, kolikor se mi bodo zdele njegove pesmi vredne večkratnega branja oziroma poslušanja. Niti minute več. Njegovo vzdušje se mi bo zdelo vredno absorbirat tolikokrat, kolikor bo lahko meni v užitek uporabno. In če se za Tryckyja ve, da je vzpostavil prebrisano klimo, ki večino ljudi asociira na seksualno poželenje v raznih možnih tudi ekstremno morbidnih variacijah, kar garantira željo po večkratni uporabi, menim, da je meja verjetnosti za željo po uporabi pri Tylerju precej ožje segmentirana zaenkrat (v smislu ciljne publike, ki so lahko v njegovem primeru samo globoko depresivni s potenciranimi znaki aseksualnega mazohizma). Zankrat je on na poti ustvarjalca, ki bo zlahka požel naklonjeno kritiko, a poslušal ga ne bo več kot dvakrat niti najbolj navdušen kritik (če ni globoko depresiven s potenciranimi znaki aseksualnega mazohizma, kar ne more bit, ker bi sicer izgubil službo … hehe).
Polt, pa menim, da nima pri tem nič omembe vrednega zraven. Ker v kulturnem in eksistencialnem smislu med vsem tremi izvajalci ni omembe vredne razlike. Vsi izhajajo iz geto sfere odraščanja, z vsemi možnimi eksistencialnimi neugodnostmi, ki jih lahko takšne okoliščine prinašajo – omenjen črnc, mulat in belec. Edino Eminem je nadoknadil manjko rasističnih problemov z rasističnim problemom, ki ga je imel na svoji karierni poti ravno zato, ker je bil belec. Odraščajoč med črnci in kasneje v kulturno determiniranem črnskem biznisu je bil namreč nigger on oziroma v afroameriškem prevodu white trash. Tyler se pa nikakor ne loteva nobene vsebinsko specifične smernice, ki bi ga od drugih dveh ločila le na podlagi črne polti.
sem razumel odgovor na njegovo mladost, prejle sem samo obnovil, zakaj med drugim sem ga izpostavil.
kar se tiče druge osebnosti … ciljal sem ravno na to razliko oz. dodatno komponento, “drugo plat medalje, ki se izrazi v narcisoidnem ekshibicionističnem klovnu – cirkusantu, ki masko izrablja, da lahko komunicira in se izrazi ter oboje v enem – Eminem – to je proizvod spoliranega imidža, cirkusa, kakor funkcionira znotraj glasbene industrije. ” tako površno sem videl zadevo kot razliko v osebnostih, s katero se ločita v štartu v osnovi ustvarjanja. zdelo se mi je, da je tyler manj samozavesten in oster do drugih, in je za to nagnjen k bolj infantilnim raperskih izživljanjem nad drugimi.
večina pesnikov res šepa v prezentaciji. eni prepustijo druigm interpretacijo, eni ne berejo, številni pa se na žalost (delno) še naprej mučijo. zajca moram nekje slišati. to, kar si napisala o prezentaciji tylera, se mi zdi zelo zanimivo. mislim, čutim to med poslušanjem, ampak nekako nisem znal ozavestiti. okej, bom bolj pozoren. kul, kul. mislim, da sem globoko depresivem s potenciranimi znaki aseksualneha mazohizma. mislim, rabil sem čas (dokler se nisem dokopal do te potlačene plati sebe), da sem padel vanj, zdaj bi ga pa lahko ves čas vrtel. razumem, kar si napisala. v sloveniji dvomim, da bi marsikje izgubil službo.
polt. mislim, da sme ciljal na nekaj drugega, nek specifični vzorec mišljenja, ki se pri tej ali oni kulturi pojavlja. kot da bi jaz in nek slovenec imela iste probleme, ampak bi v nekem segmentu drugače delovala. meni recimo ni jasno, da ko srečaš nekoga na ulici, da ne moreš izražat navdušenja, da ni v navadi rokovati se in se pogovarjati. medtem, ko je podobno ekstrovertiranemu slovencu to jasno. in to je izključno kulturna razlika. tako ima recimo tyler za razliko od eminema nekakšen črnski imaginarij. recimo prasice, katerih naklonjenost lahko dobiš z denarjem. tako recimo malo drugače misli od eminema o ženskah.
Blazno me fascinira to vsesplošno navduševanje nad Majo Keuc in primerjave z nekaterimi top pop pevkami zadnjega desetletja ali več. Veste kaj je razlika med njimi in Majo?! Da, imajo omenjene pevke posnet že kakšen album. Njihovi albumu po večini niso bili tako slabi, da bi jih vrgli v smeti, celo nasprotno ustvarile so precejšne število hitov. Super in zaželjeno je, da se človeka pohvali, da ima dober glas a takšno navdušenje za pevko, k v svoji glasbeni karieri ni naredila še praktično nič je povsem pretirano. Mislite, da v Evropi ni nobene pevke s takim glasom kot ga ima ona?!
Maja je prišla v finale zaradi favoriziranje žirije, katere članice niso imele jajc, da bi odločile drugače, kot so, o izboru finalistk, kazale vse predhodno opravljene ankete o tem, kdo si zasluži zmago (btw: še vedno čakam razvrstitev 10 sklad po točkah strokovne žirije. Verjetno tega ne bom nikoli dočakala, ker pač sploh niso točkovali vseh komadov, nenazadnje v 3 min (od trenutka, ko jim je Klemen rekel naj ocenijo, do razglasitve finalistk), kolikor so imele časa to ni bilo mogoče). Če je kdaj bila “kuhinja” na EMI je bila na letošnjem izboru. Maja ima glas čisto fini, čeravno ne tako odličen kot jodla večina Slovencev, pesem je pa katastrofa in si nikakor ni zaslužila mesta v finalu. Ker, če je na Evroviziji najbolj pomemben glas bi prosila nekoga, da bi razloži zakaj Malta ni že ne vem kolikorat zmagala?! Po večini jih namreč zastopajo odlične pevke.
@Polona:
A tako kot mene sploh ne fascinira tvoja dolgočasnost in populistična argumentacija?
Če koga zanima … tole je pesem, s katero bo letos na Eurosongu nastopila lanska zmagovalka Lena – Taken by a stranger. Nemci (no, Lenin proteže Stefan Raab) so naredili iz tega en cel šov. Lena je odpela več pesmi (mislim, da šest, nato se so se tri uvrstile v finale – kar dve oddaji za to, mislim, super!), nemška publika pa je glasovala za svojega favorita. Zmagala je tale, na nek način zanimiva pesmica, čisto nasprotje lanski zmagovalki: neposkočna, manj na prvo žogo, mogoče celo preveč neizrazita.
Pesem se lahko sliši na njenem pejdžu:
http://www.lena-meyer-landrut.com/
@Nidurun:
“mislim, da sme ciljal na nekaj drugega, nek specifični vzorec mišljenja, ki se pri tej ali oni kulturi pojavlja. kot da bi jaz in nek slovenec imela iste probleme, ampak bi v nekem segmentu drugače delovala.”
Ja, že. Ampak saj sem pojasnila, da v teh treh primerih ne gre za različni kulturni vzorec, saj vsi izhajajo iz istega kulturnega okolja, še težave v odnosu do lika matere si delijo, no. Vsaj v omembe vrednem smislu razlik ni. Zato ne razumem, kaj misliš. Prej bi bilo možno zagovarjat gensko pogojeno tezo na podlagi rase, če že. Če bi se tega lotil.
@Polona:
Res je. Maja ni naredila še nič, no, razen nastopov s svojo skupino Papir, ki pa ni presežek. Zato se jo hvali lahko kot obetaven potencial na podlagi vokala in prezence. In res je, da se vse to lahko uniči. Če bo sodelovala s takimi, kot se je spravila v primeru EME … hehe … je jaz prav gotovo ne bom poslušala, ker je pevk z odličnim glasom, pa tudi boljšimi komadi več kot dovolj na svetovni sceni. In ja, seveda je tudi v Evropi sigurno veliko vrhunskih pevk, ki se želi prebit kam v višave. Maji konkurira vsaj 50% ženskega črnskega prebivalstva … hehe … tako da je njena prednost morda v tem, da ni črnka.
Žirija na EMI je sigurno glavni del točkovanja opravila že pred prireditvijo na generalki, kjer je tudi prisostvovala, sicer bi bilo časa za točkovanje res premalo.
Osebno ne mislim, da je šlo za kuhinjo, vsaj v tem drugem planu ne, ker konkurenca ni bila bohve kva. Tako da bi šlo lahko za kuhinjo v prvem planu, s konstruiranjem predvidoma slabe konkurence. Na primer.
Ne vem pa, kdo se tebi zdi, da bi si na EMI zmago zaslužil bolj.
@mgerencer:
Kva?!!! Tile Nemci so pa hecni. Okej, da so priredili cel spektakel, me ne čudi, ker oni so nori na ESC itak. Mislim, da so edina evropska država, ki že samo prireditev prenaša na velikih platnih kar sredi mesta na trgu in novoletna gužva je zagarantirana. Ampak da so tako navdušeni nad tem, da so končno zmagali, da pošiljajo kar spet Leno … no, ta je pa hecna.
Pesmica je pa izredno zanimiva, ja. Moderna, keči, posebna. Kot je Lena izredno zanimiva izvajalka. Res nekaj takega, kar ni na ameriškem trgu. Ima specifičen erotični fluid. Je pa tale komad, ki je meni osebno bolj všeč od lanske zmagovalke, že kar malo prespecifičen za ESC. Satellite je bila ravno prav poskočnica, da se je prijelo tudi ubožnih na posluhu, pa tudi tisti s posluhom niso imeli nič proti, tale je pa že bolj specialen. Ampak super, super. Pogumno.
Mene pa fascinira (negativno) to, da se poplava komentarjev na vseh živih portalih, kako je Maja oh in sploh in kako si je zaslužila zmago, hkrati pa vsi ti v komentarjih še zapišejo, da komad je pa za en drek?? Zdaj pa mene resno skrbi, da imamo Slovenci rahlo premalo možganskih celic in nekako nismo sposobni doumeti, kaj je predpogoj za dober komad, da to niti slučajno ni dober vokal, pač pa v prvi vrsti dober komad (dobra melodija) in dobra produkcija, šele nato pride na vrsto glas. In pa da za hit komad ni potreben dober vokal – za to imamo n dokaz na svetovni glasbeni sceni, kjer redkokateri hit poje dober vokalist ali vokalistka – pač pa dober komad, če je zraven še dober vokal, toliko bolje, vendar tudi brez dobrega vokala ni nobene škode. Da pa se razumemo, vsi seveda znajo peti, vendar pa je razlika med znati peti in biti dober pevec. En tak zelo dober primer poraznega vokala in precejšnjega uspeha je Cheryl Cole, kateri pa seveda ne moremo oporekati, da zna peti. Je pa njen vokal šibek za popizdit, pa tudi razpona nima nobenega. Ampak hej, musko ima pa dobro, če ti je tak stil všeč in mnogim zgleda je.
Hočem reči, da je Maja lahko najboljša pevka na svetu, pa se poserjem na njo, dokler bo imela za en kurac komade. In tudi vsi tisti, ki zdaj tako ploskajo, se bodo tudi posrali na njo, če bo imela za en kurac komade in jih nikjer ne bo, ko bo treba kupiti album ali pa oditi na koncert. Zakaj? Ja ker ima za en kurac komade, a ne?
@mina:
To je res že leta zaskrbljujoč sindrom na slovenski sceni. Ta sindrom pa dobro služi temu, ob kar sem se obregnila v zapisu, da se pri nas pri koritu drenjajo še vedno avtorji komadov, ki so za časom in preprosto slabi. V kolikor je prioritetni interes usmerjen v to, da se prijatelje obdrži na frontalnih položajih, da naprej služijo z gnilimi komadi, ki jih pišejo novim in novim izvajalcem že desetletja, je treba vso pozornost preusmerjat v poveličevanje izjemnih vokalov, kot da bi bilo to edinstveno, kar šteje. Na tak način so potopili že nešteto izvajalcev, ki si sami niso znali porihtat kariere. Zato je za Dežana bolje, da se sprehaja po Angliji z novimi ambicijami, Eva Černe bo morda postala kuharica, Nina Strnad obuja stare plesnive priredbe itd.
Zato se strinjam tudi v rahlem razočaranju, da se je Maja prav tako vrgla za EMO tem manipulantom, ki lahko manipulirajo na tako prozoren način samo v Sloveniji. Prednost tega komada v primerjavi na primer z Dežanovim, ki so ga spackali za ESC (isti naši strokovnjaki seveda) in iz njega ustvarili tudi odrsko spako kvazi latino loverja, komad je bil pa tako slab, da mu ni bilo pomoči, je ta Majina balada pač balada, s katero bi lahko vseeno nekaj več naredila, če bodo popravili aranžma tako, da bo bolj izstopala ona. Ker za razliko od nekega Dežan primerka, ima Maja že relativno dobro izgrajeno osebno prezenco na odru (ne pa tudi za odrom). Recimo temu, da je na njenem nastopu nekaj osebno prepričljivega in karizmatičnega. dežani in Rebeke namreč še tega niso imeli in so se zelo patetično valjali po odru, kot bi se izgubili v času, prostoru in prezentirali cirkus vaje iskanja lastne identitete. Kot otroci, ki se še sprašujejo, kaj bi postali, ko bodo veliki in nam uprizarjajo štoraste verzije gasilcev, ljubimcev, kurb in pilotov. Maja vsaj to ima. Zna se postavit na oder in vsaj približnop šmirat s kamero. Včasih malo preposesivno pretirava, ampak ni hujšega.
Ej ej simonca, ti lahko pišeš kilometerske komentarje o glasbi in vmes lahko uštuliš Gadafija in kogar češ, da pa v isto obdobje porineš Hendrixa in Abbo je vse jasno kolk maš pojma o muski.In v zagovor potem napišeš samo, da menjaš Abbo z Sinatro. Bravo. To si že pred časom dokazala z vzdigovanjem Annie Lennox v nebesa a očitno to ženšče nisi nikoli poslušala na koncertu ali pa vsaj gledala kakšen dvd koncert.Tako kot fuša v živo ona, je April za njo ultra mega diva.
@biloxi:
Johohohoj … kako se ljubi Gartnerjevim in Jacksonovim fenom sploh smetit po mojem blogu s takimi naivnimi bedastočami, no.
V zapisu ne bi nič porinila skupaj, kar skupaj ne paše. Komentiram pa hitro in počez. Tako v komentarjih kot v zapisih pa je v mojem primeru najpomembnejše razumevanje poante. Torej bralne pismenosti, torej tistega, v čemer so Slovenci sramotno na dnu lestvice.
Pa tudi Hendrix in Abba pač nista vsak v svojem stoletju, ampak je razlike v pičlih treh letih. Ker je Hendrix umrl na vrhuncu še tekoče slave, je imel milijone aktivnih fenov, ko so tri leta po njegovi smrti Abba že tudi imeli milijone fenovskih gospodinj na svoji strani. In v tej poanti je za zgolj formalno časovno usklajenost zamenjava s Sinatro povsem ustrezna, v poanti pa primerjava z Abbo še vedno boljša, ker so Abba posegali tudi po hipijski bazi, ki je bila sicer bolj ustrezno hipijsko oblečena, kot resnično hipijevska. In to, o čemer cviliš ves trapast, pač nič ne govori o tem, koliko ima kdo pojma o muziki. Ne si domišljat, da če ti Iztok zapiše točno premiero nekega filma, da ima kaj pojma o filmu.
Me pa skrbi zate. Le bledo se spomnim neke diskusije v povezavi z Annie Lennox nekoč. Pa ne da še od takrat mulo kuhaš, ker pojma o pojmu nimaš?! Mogoče preveč v nebo kuješ razne klovne tipa Michael Jackson, pa ti škodi. Priporočam, da nikogar ne kuješ v nebesa, boš ostal bolj priseben. In res se ne nameravam pogovarjat s tabo o fušanju kogar koli na nekem nedefiniranem koncertu, kjer si bil verjetno edini … hehe …
Hvala za zabavo.
No, in na koncu se izkaže, da je April ful lušna in seveda, cel kup komentarjev, da če bi bila pa taka kot včeraj zvečer, bi pa zihr zmagala, ne pa vsa namaškerana. In ja, še ena potrditev, da slovenci poslušajo z očmi in če je pevka dobra bejba, bo pač zmagala, komad gor ali dol. No hja, in zdaj, ko so ugotovili, da je April lušna, bi pa raje, da je ona zmagala.
@mina:
1. Njena luštna podoba brez maske je bil že kar precej časa pred EMO dostopen podatek, ker so jo izbrskali na youtubeu. Nabijat so začeli pa šele zdaj bolj, ampak nič ne pomaga, ker April nastopa pač grda.
2. Problem April je očitno v tem, da ni najbolj brihtna, sicer bi takoj odpustila balerino, ki se na njeni glavi preizkuša kot stilistka, in ga nehala srat. Z očmi namreč ne poslušajo le Slovenci, ampak tudi v tujini. Na ESC pa so maškare brez poante zadnja leta še ekstra nepriljubljene. April izgleda ceneno, blesavo, grdo in brez poante. Zato znotraj tega štanc disko žanra ni seksi kot štancarka http://www.youtube.com/watch?v=M-VJMeUBOFw in ne dosega poante http://www.youtube.com/watch?v=qrO4YZeyl0I, ki ji slavo pokriva predvsem cirkus z videospoti, zato tudi je Lady Gaga rekorderka na youtubeu, brez česar bi bil njen tržni uspeh 80% manjši. Ona je video in oderski performer. April pa ni ne ptič ne miš. Če se gre slučajno posebni aktivizem, ki nudi podporo grdim zakompleksanim puncam, bi morala to medijsko razbobnat. Da je lepa punca, ki bo naredila vse, da bo izpadla grda in trapasta. Potem bi se mogoče nabralo veliko ljudi, ki bi njen aktivizem podpirali in jo gledali z drugačnimi očmi – kot izvajalko z imidžem, ki nosi neko magari tako bizarno poanto … hehe …
3. Ta EMA je bila goljufija, ker niso obvestili glasovalcev, da laklo po letošnjih pravilih kasneje izvajalec na ESC nastopa v drugem jeziku. Če bi vedeli, da April ne bo zvenela na ESC kot September v češčini, bi dobila več glasov. Kajti Maja je izpadla primerna tudi zato, ker je njen slog petja dobro prenašal slovenski jezik v primerjavi z drugimi!! Kandidati na EMI bi morali izvajat pesmi v tistem jeziku, v katerem bodo peli na ESC. Če bi se to zgodilo, bi lahko April, kljub slovenski pregovorni bedastosti pri glasovanju, premagala morda celo že predhodno favorizirano Majo.
4. Majin komad sem slišala po radiu in je neposlušljiv. Po minuti niča za preklopit postajo. 30 sekund vrhunca je pretežko čakat. Komad od April pa je predvidljivo tipičen moderni radijski hit in štima. Če ga še z imidžem ne bi srala, bi lahko na ESC dosegla visoko mesto (če bi pela v angleščini), s tem imidžem pa mogoče brez potrebe le finale. Ker je katastrofa.
Pušnila bi podobno kot tile moldavijski lanskoletni klovni, ki sicer sploh niso imeli slabega disko komada za disko nivo. Celo ene izmed treh favoritov so predstavljali v raznih napovedih, dokler jih niso ljudje zagledali na odru – cenene maškare s sončnimi očali, kot naša April:
http://www.youtube.com/watch?v=ZVuWhHtQGHc
Pa menda ja ne misliš, da bi jo tako vso grdavsasto spustili na ESC? Sem zihr, da bi jo preoblekli, ampak to je manjši problem, preoblečejo jo vedno lahko. Ampak iz grozljivega, neposlušljivega komada pa ne morejo narediti nič, pa če jo 100 krat preoblečejo in stokrat komad okoli obrnejo 🙂
p.s. danes sem se dobesedno prisilila, da sem poslušala cel majin komad, prvič, upajoč, da se do konca vsaj kaj malega pozitivnega zgodi, vse kar sem dobila pa je bilo mučenje. Ok, saj so res okusi različni, ampak tako mučenje da se prebijem do konca je pa res višek. Še lanskoletni ne vem kaj so že bili so way boljši in ne morem verjet da sem to rekla. Vsaj če sodim po tem, da sem komad z lahkoto poslušala do konca, pa čeprav samo zato, da sem se zgražala 🙂
@Mina:
Ja, mislim, da bi jo grdavšasto spustili na ESC. In še bolj bi se potrdudili, kot so se za EMO. Ker ko se naši posebej potrudijo, je vse samo še slabše. Ni posluha za glasbo, ni okusa. Spomni se, kaj so naredili iz Dežana, Omarja ali Rebeke. Našim pametnjakovičem bi morala država plačevat, da ne bi nič delali, ker je škode preveč, ko se tako prekleto trudijo. In April je vedno grozna, zato bi lahko pričakovala samo, da bo grozna še bolj. Tako kot je bila na EMI bolj grozna od nastopa na Spet doma, bi bila na ESC pač najbolj grozna.
No, pri žlindri in kalamarih sem osebno trpela absolutno tako preveč, da se tudi zgražat nisem zmogla več. Tisto je bil pogreb zadnjega sledu patriotizma v moji psihi. Majin komad dotrpim podobno kot pretrpim Švajgerco, ko mi radostno odpoje štiklc iz prejšnjega stoletja, samo da pri Maji pomaga, če pokaže še nogo. Komad bi lahko popravili z boljšim aranžmajem, s kakšno električno kitaro … pa … v bistvu bi ga lahko naredili na novo … haha … Psychopath bi morali pomagat, da bi ven prišlo nekaj ravno prav.
He he, jaz zdaj čakam na tisto ang. verzijo pa v moderno spremenjen aranžma. Morda pa bo kaj. Se spomnim tisto od Karmen Stavec, ki je bila čisto zadnja?, potem so pa naslednje leto naredili rock izvedbo in je bil komad kar naenkrat dober, samo, žal, eno leto prepozno. Drugače pa ja, naši znajo kar konkretno pogršati, samo jaz sem imela vedno občutek, da pogršajo, ker nastopajoči nimajo (si ne upajo) imeti nobene besede zraven. Tale April pa zgleda ena taka odločna. Mah kaj pa vem, nekaj bluzim, ker se kar ne morem sprijazniti s tole Vanilijo, jebemu 😀
@mina:
Se strinjam, ja, da so bili nastopajoči brez imidža, kar pomeni brez osebnosti, zato so se prepustili brezosebnim wannabe stilistom. Ampak April je pa odločna preveč, če je tole rezultat njene odločnosti … če ni tudi ona samo prepuščen proizvod baletni wannabe stilistki. Joj, kako je pri nas vse mogoče, ukvarjaš se lahko z vsem, kar ti pade na pamet, samo to je pogoj, da pojma o pojmu nimaš o področju, kjer brkljaš.
A ne? Jaz tudi že dolgo ugotavljam (in to me pogosto spravlja v popizditis), da pri nas po tekočem traku ful ljudi ne obvlada posla, ki ga dela, pa naj bo to zabavljaštvo, državna uprava, banke, ali pa privat firme. Ja, morda pa je to razlog, da jaz nisem zvezda 🙂
Ker se mi zdi, da precej paše v kontekst tega bloga … Pred kratkim sem se po naključju (ja, seveda se moram vedno in povsod distancirati od raje, heh) znašla na avdiciji za Slovenija ima talent, kot gledalka, da ne bo pomote. Po tem, ko je peklenska vročina v Drami poskrbela, da so se skisali še tisti možgani, ki že na začetku niso bili povsem skisani, je na oder priskakljalo neko dekle, po videzu je sumljivo spominjala na Mojco Mavec. V obleki, posuti s pikami, povedala je, da pik ni preštela (haha!). Potem je zapela svojo prikupno in poskočno Stupid Kupid (ali nekaj podobnega), vmes se je, seveda še vedno skrajno prikupno zibala v kolenih in prestopala z noge na nogo. Na koncu nastopa je nekdo od žiranotov (mislim, da je bil Katelic) rekel, da je sicer ona blazno simaptična, da je bil nastop blazno simpatičen, da je pesem blazno simpatična. Da pa ne ve, če je simpatičnost dovolj. Iz publike so se takrat zaslišali glasni kriki: “Jaaaaaa, jaaaaa, jaaaaaaa!”