Živim v družbi, ki skoraj ne zaznava, da se morajo prebivalci že skoraj tri mesece po deveti uri zvečer spokat z ulic domov, kot se za otroke spodobi. Policijska ura, ki po interpretaciji aktualne vlade ni policijska ura, traja brez utemeljenega razloga in pretiranega razburjenja javnosti. Saj itak nimamo kam. Že prej nismo imeli kam. Že desetletje in več se ob večernih pohodih po ulicah “čudim”, kakšno mrtvo mesto duhov je postala domnevna prestolnica, če odštejem poletni vdor turistov.
Ker je večina državljanov vajena samo sprehodov v naravi, uživanja precenjene kave v enem izmed barov, ki so si vsi enaki, in pohodov v trgovinske centre, ki so nam jih zgradili v preobilju, je torej večini državljanov vladala policijska ura že vsaj petnajst let. Nekaj let po osamosvojitvi smo postajali vedno bolj izropana žrtev neoliberalnih okupatorskih nebuloz na ekonomski, kulturni in mentalni ravni. Aleš Hojs je ukrep domačega aresta dobro pojasnil. Če bi ukinili policijsko uro, bi nekateri otroci pohajkovali naokrog in nagajali vladi. Protestniki! Eh, protestniki pa ne tvorijo zgledne večine tega naroda, mar ne? Verjetno gre samo za peščico razvajenih delinkventov. Ne predstavljajo standardizirane podobe slovenskega naroda, ki bi se glede na možnosti po osamosvojitvi verjetno lahko klasificiral za najbolj uspešno dolgočasen, zapečkarski, nezanimiv, neustvarjalen in vsakemu biču podredljiv narod na Zahodu.
Nič čudnega, da je v Sloveniji završalo od splošnega ogorčenja, ko so po internetu zaokrožili užitkarski posnetki mladeniča, ki je povezan s podjetjem Majbert Pharm – z zmagovalcem na državnem razpisu za nabavo antigenskih hitrih testov. Da sta Luka Lah in Klemen Nicoletti že iskala priložnosti v politični stranki (SDS), ni bila neznanka. Vsak kapitalist se zaveda, da potrebuje asistenco države za svoje rabote. Tako z vidika vpliva na zakonodajo kot z vidika neposredne pomoči in vzajemnega poslovanja. Manjše ali večje ribe turbokapitalistov so brez podpore držav bosi, nesposobni in brez ficka! Da je bila cena hitrih testov sumljivo nizka, je bilo tudi očitno. A kdo bi se pritoževal nad dobro ceno, mar ne?! Pretekli izjemni piramidni poslovni podvigi predstavnikov Majbert Pharm tudi niso bili javnosti neznanka, ampak zakaj bi od komisij ali ministrov pričakovali, da znajo uporabljat internet! Zakaj bi sploh pričakovali, da jih takšne informacije brigajo?
Veliki poslovneži nikoli niso v kazenskem pregonu, ker zavajajo, izkoriščajo in legalno ropajo populacijo v stiski. Ravno obratno! Učijo nas, da dober poslovnež prepozna priložnost za dobiček ravno v krizi. Kje bi bil Donald Trump danes, če njegov prednik ne bi zlorabil patriarhalno ustvarjene krize, ki že celo zgodovino potiska ženske na socialnem dnu v prostitucijo – v bordel ali prisilno poroko? Kapital si je pač izboril z ustanavljanjem bordelov. Nekje je treba začet. Poskrbimo vendar za potomce, da bodo lažje živeli! Naš sin bo postal nepremičninar. Morda bo postal celo predsednik ZDA! Nič hudega, če bo primitiven, zabit in pokvarjen. To je vendar dokaj stalna definicija večine populacije na Zemlji. Jeff Bezos je tudi začel kot akviziter in se trudil prodat knjige, lopate, škarjice za nohte … vse je eno in isto … neko robo pač. Bogatel je z borzno špekulacijo in zdaj kopiči kapital v prazno, manipulira z davki in povsem legalno izkorišča in tepta številne delavce kot častni psihopat stoletja. To mu omogoča pravna država!
Razumem četico mladih slovenskih podjetnikov, da izražajo začudenje, ker za svoje podvige niso javno pohvaljeni. Kaj neki je narobe? Je narobe, če so v nekem blokovskem naselju, medtem ko so celo otroštvo spremljali jamrajoče starše ob vsakem zapravljenem kovancu, sanjali, da bodo mami kupili hišo? Kakšno moralo neki lahko mladini prodamo, ne da bi nam pokazali fakiča?! Ravno zdaj spremljamo absurdno burko, kako se slovenski sindikat in socialni levičarski politiki ganljivo zavzemajo, da bi lahko ostareli državljani čim dlje delali, čeprav vemo, da nočejo v zaslužen pokoj kvečjemu zaradi mizerne pokojnine. Logično, da današnja mladina, ki ji grozi ceneno prisilno delo ali brezposelnost, začenja oponašat uspešne poslovneže. Ne vem, če ste opazili, ampak Slovenija že postaja država, ki uvaja prisilno delo na eni strani in prisilno upokojevanje na drugi. Ste dojeli navidezni paradoks?!
Dokaj sveži lastniki podjetja Majbert Pharm bi lahko uživali blažen mir kot že toliko tipičnih uspešnih poslovnežev pred njimi. Ampak zgodilo se je nekaj, česar slovenski narod za razliko od duhamornega življenja v slogu hore legalis še ni vajen. Eden od mladeničev se je po vzoru resničnostnih šovov odločil promovirat svoj domnevno razkošen in blazno kul lajfstajl. Ful dogaja! V enem izmed dnevnih posnetkov pod naslovom Daily God (od smeha se mi je zaletelo) je predvajal tudi veselje biznismenov po “bolano” dobrem poslu, ki so ga sklenili z Ministrstvom za zdravje. In zdaj, o šele zdaj je v Sloveniji završalo od gneva! Kaj si pa smrkavci mislijo, da so. Cele dneve in noči žurirajo, se vlačijo po Mehiki in Dubaju, trapajo kozlarije, divjajo s prestižnimi avtomobili, se zapijajo, razkazujejo bicepse in dekolteje, se oblačijo kot zvodniki in kurbe in se nam bahajo pred nosom! Kam smo padli?!
Gromka reakcija splošne javnosti je bila precej bolj usmerjena v obnašanje tolpe kot v naravo njihovega poslovanja. Grmelo je od POP TV do javne televizije z jasnim sporočilom. Nič hudega, če so fantje na tak ali drugačen način nagrabili veliko denarja. Ampak faloti nam predvajajo žur, namesto da bi se v slogu starih biznismenov norčevali iz nas z nakladanjem, kako brezmejno garajo od jutra do jutra in trpijo hude muke odgovornega upravljanja z zajetnim kapitalom. Muke, ki so prezaposlenim lenuhom za mizerno plačo povsem neznane. Huh! To pa je škandal! Zato je butalcem tudi voditeljica oddaje Tarča najprej postregla s podrobnim zasliševanjem Klemna Nicolettija, kje točno, kdaj, koliko časa in kako so se za(je)bavali. Nasršeno zasliševanje je izpadlo patetično in precej bolj banalno od banalij, ob kakršnih smo se lahko krohotali ob ogledu posnetkov “božjega lajfstajla”.
Škoda, ker Nicoletti novinarke ni poslal k vragu, čeprav ne bi bilo pametno. Saj veste … Če vas je kdaj zagrenjena neprofesionalna učiteljica zalotila, ko ste ga na šolskem dvorišču biksali, in vas je pred celotnim razredom hrulila, sramotila in vam grozila, ste se morali pač izgovarjat na vse pretege in po potrebi lažno kesat, da bi vas zoprna babura vsaj pogojno pustila pri miru. Bi bil posel kaj manj sporen, če fantje in dekleta ne bi žurirali? Bi morali pred kamerami po bolnem poslu z ministrom za zdravje nazdravit s plastičnim lončkom postane vode, da bi slovenska javnost pomirjeno še naprej prenašala svoje v suženjstvo zakleto duhamorno življenje?
Novinarji Tarče so v nadaljevanju vendarle predstavili najbolj ključen del problema. Spremljali smo do vratu zapetega, retorično spodobnega in na videz umirjenega poslovneža Janka Jenka. Poslovni kaliber, ki obvlada manire za javnost in lahko od danes na jutri investira milijonček v domnevno mizeren biznis. Poln dobrote in razumevanja do nadarjenih začetnikov! On razume uličarje, ki sanjajo o jahtah, koktejlih, kilah koke in tropu klasičnega modela starlet ob bazenu. Verjame tudi v sposobnost nekdanjega partnerja svoje žurerske hčere, ki je nekoč oropal banko. Pogumen mladenič! Strinjam se, da je rop banke zahtevnejši podvig od malokurčnega izrabljanja legaliziranih zločinov v ležerni spregi s politiki in vplivnimi gospodarstveniki. Fantje so se na raznorazne načine trudili obogatet in premožen gospod s primernim obnašanjem pred kamerami je nagradil njihovo prizadevnost. Gospod ve, kako se pomaga mlajšim generacijam na poti do uspeha. Ste zdaj zadovoljni s predstavo?
Mladi poslovneži so samo fantje, ki sanjajo sanje, s kakršnimi nam perejo možgane vsebinsko prazni neoliberalni politikanti in psevdougledni biznismeni. Vsak ambiciozen materialist se zaveda, da je tisti uspeh iz Nič, ki ga po navodilih propagirajo skrbno izbrani nerazgledani novinarji, zgolj neizpovedan del zgodbe. Novopečeni podjetnik pač mora v divjini poiskat sponzorja za svoj Nič in mu glavo potunkat globoko v danko. To je igra neoliberalne idile klientelistično nesvobodnega trga, kjer mnogo več od izjemnih talentov in obče koristi poslovnih idej štejejo lobiranje, brezvestnost in prilagodljivost. Mladi poslovnež z visokimi ambicijami hitro spozna še naslednjo lekcijo. V praksi ne obstaja premožnež, ki bi mu uspelo brez prestopanja mej legalnega. Med nelegalnim in legaliziranim moralnim zločinom pa tudi ni nobene razlike.
V promocijskem spotu z naslovom The best Daily routine for Forex trader je Luka Lah razsvetlil občinstvo. Če želite postat finančno uspešni – neodvisno od vrste biznisa – morate razmišljat in delovat enako kot finančno najbolj uspešni biznismeni. Nauk smo slišali že neštetokrat, tudi če nismo hoteli poslušat. Kot najbolj zlajnana popevka, ki ti jo nabijajo v glavo za vsakim vogalom. Popolnoma se strinjam z Lahom in menim, da dovolj dobro dojema zadeve. Upam, da bo širši javnosti predstavil še veliko posnetkov z mentalno prazno srhljivko poslovno ambicioznega načina razmišljanja in življenja na kičastih razglednicah. Cinično bom uživala ob pomisleku na zgrožene frise občinstva, ki se sicer klanja okravatanim leporečnim čvekalom, ki so za razliko od kakšnega narcističnega bahača bolj pazljivi, kaj pokažejo javnosti in česa ne.
Koliko časa bo ljudem še uspevalo naivno verjet, da je primer Majbert Pharm eksces. In madžarski homofobni politik, ki je nag bežal s homoseksualnih orgij, je eksces. In Bezos je eksces. In Trump je eksces. In Belfort je eksces, a vreden hollywoodskega hita, v katerem skrajno antipatičen nakladač Belfort izpade privlačen kot zvezdnik Leonardo DiCaprio. Vsa korupcija na zasebnem in državnem nivoju je serija ekscesov. Domače in globalne ekscese bi lahko naštevala do naslednjega leta, ker niso eksces, ampak pravilo igre neoliberalne mentalitete in režima.
Čar neoliberalne diktature je predvsem v tem, da posamezniku ne dopusti zadovoljstva z ekonomsko zmernostjo. Za zmerno finančno idilo, ki zaposlenega, samozaposlenega ali lastnika manjšega podjetja zgolj toliko pomiri, da ne bi kronično drhtel od strahu pred eksistenčnim kolapsom, se posamezniku v vsakem primeru rapidno krčijo prosti čas, ustvarjalne ambicije in volja do česar koli izven predložene rutine. Vpreženi in robotizirani ste! Zato začne vsak suženj brez vpliva na trg dela in produkcijo slej ko prej sanjat o odrešilnem bogastvu, medtem ko se neprestano rolajo oglasi z bolj ali manj odkritim sporočilom: “Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!”
Objavljeno v spletnem mediju Portal Plus, dne: 10.1.2021
Mater Simona,
tole je bilo nekaj najbolj pronicljivega in udarnega kar si napisala. Izrekam ti spoštovanje.