Na ekranu se pojavi ženska. Tesno ob sebi drži za roko majhno deklico. Na posnetku ju vidimo v hrbet. Novinar na razburkanem terenu ženski moli mikrofon pred obraz. Gospe ponudi skromno možnost glasu. Da bi jo slišali in uslišali. Vsenaokrog se drenja množica, posnetek preskakuje na ljudi, ki plezajo čez betonski zid. Gospa nam predstavi grozljiv položaj, v katerem se je znašla. Vnaprej vemo, kaj bomo slišali. Boji se napadov talibanov. Boji se še bolj bednega in surovega življenja pod talibanskim režimom, kot ga je že vajena. Želi si pobegnit čez mejo, da bi zavarovala predvsem svojo hčer in sebe. Francija, Nemčija … Katera koli država, za katero je slišala, da obstaja na zemljevidu sveta kot demokratična tvorba. Vendar nam mama z deklico ob boku pojasni še eno pomembno podrobnost. Pravi, da je žena talibanskega bojevnika. Konec posnetka. Hrupen molk.
Na tej točki bom zastavila idiotsko vprašanje. Kako je mogoče, da ženski osebi, za katero upravičeno predvidevamo, da je bila od rojstva v skladu z religioznim pranjem možganov vzgajana v moškemu izrazito podredljivo in povsem inferiorno človeško bitje, uspe razvit toliko nepodredljive osebne volje, da beži od moža? Kar je enako, kot bi bežala od personificiranega boga “stvarnika”, kajti vsi bogovi v zgodovini človeštva so izmišljeni po meri povprečne in podpovprečne moške človeške vrste v določenem času in kraju in ne obratno! Svete knjige so zbirke patriarhalnih pravljic in hkrati učbenik vedenja in mišljenja za discipliniranje ljudstva. Zakonik, temelj za svojeglavo tolmačenje “naukov” posamezne verske oblasti pri izvajanju pritiskov in zlorabe zasužnjene populacije.
Patriarhalizem je prvinska platforma in vse ključne tradicionalne religije so patriarhalne. Tudi budizem s svojo karmično “filozofijo”, ki pravzaprav zagovarja kastno pogojena razmerja moči. In tudi v budizmu ne boste napraskali enakovrednega odnosa do ženske. Pozabite na “budinjo”. Na najnižji evolucijski stopnji je moški za žensko samo fizično močnejša zver, pred katero beži ali pa se ji podredi. Moški zase vedo, da večinoma ne premorejo nobene posebne kreposti in svojeglavosti v pozitivnem smislu besede. Brez pripadnosti klanu so precej izgubljeni. Povprečje se podredi oblasti brez posebnega upora. Enako sklepajo po sebi za ženske. Ampak vedno in povsod obstajajo izjeme! In izjeme so tiste, ki štejejo. Zato tudi v muslimanskem svetu, kjer vlada verska diktatura, obstajajo feministke. Celo tako napredne, da se borijo za svobodo pri odločitvi za nošenje hidžaba.
Če se na določeni stopnji evolucije vrli moški dovolj zgrozijo nad disfunkcionalno banalnostjo in surovim primitivizmom svoje svete knjige, si omislijo novo zavezo. Če jim sveta knjiga ne služi dovolj dobro pri plenjenju, maščevanju, zasužnjevanju in drhaljenju, si prav tako omislijo popravke v imenu kulturnih odstopanj, ki so v resnici zgolj trenutni interesi. Popravljena verzija pridobi nov naziv, na primer “paštunvali”. Paštunvali so skovali talibani in predstavlja zaostreno različico šeriatskega prava, pri čemer zaostritev nadvlade po logiki stvari najbolj občutijo ženske. Vloga žensk je zreducirana na dom ali pa truplo pod zemljo. Ob oceni, da gre pri raznih strupenih metamorfozah religij, za neokusno visoko dozo mentalnega strupa, velikokrat slišimo politično korektno izjavo, da ne gre za problem religije. Da v tej ali oni sveti knjigi ni zapisano, kar izvajajo določeni versko fanatični divjaki. Ne, ne, ne, to nismo mi. To je nekaj drugega! Vedno znova, ko izbruhne pošast, poslušamo: To ni naša kultura. To ni naša ideologija! To ni naša religija! To nismo mi!
Oh, prenehajte, prosim. Neustrezni temelji in prosluli procesi benignega umovanja pač vedno vodijo v določeno smer. Ko papež Frančišek podpre homoseksualce (nikoli pa enakopravnosti žensk), je vse v redu, čeprav se konservativni katoličani pritožujejo, da papeževo izjavljanje ni v skladu z religijo. Kar naenkrat se religija loči ne konservativne in liberalne duhovnike. Smešno. Ko talibani zaostrijo konservativno plat muslimanske kulture in tolmačenje Korana, po katerem so se tudi edino izobraževali, to ni islam. Kot da ni popolnoma vseeno, saj namen nobene religije nikoli ni bil v doslednem razumevanju ali tolmačenju česar koli. Odvisno od interesov oblasti, ki religijo uporablja za vodenje ovčic in za osebno nedotakljivost ob prisvajanju nemoralnih privilegijev povprečnega brezumnega grešnika, mar ne. Koga briga! Mene kot žensko briga najmanj na svetu. Nobena religija ni moja religija! Nobena ženska ni imela nič zraven pri ustvarjanju katere koli svete knjige in ravno to dejstvo jo postavlja mnogo bliže polju svetega. Sprenevedanja prihranite za hinavščino do otrok, dokler jim ne postane jasno, kdo so “odrasli”. Ne morem izpovedat, kako bedasto sem se počutila ob spoznavanju s svetimi knjigami v imenu razumevanja zgodovine kultur ter brezplodnih debatah o pravilnem tolmačenju nečesa. Bedasto sem se počutila šele kasneje, ob spoznanju neobstoja ustreznega tolmačenja. Ob spoznanju nepomembnosti tolmačenja samega po sebi.
Sužnjem vsake religije je za ohranjanje funkcionalnosti “manifesta” sovražno vsako intelektualno in ustvarjalno delovanje človeka. Zato je verska diktatura v skladu s patriarhalno frustracijo od nekdaj preganjala svobodomiselne intelektualce in umetnike. In verska diktatura nikoli ni bila prijazna do žensk, saj je nikoli niso predstavljali moški, ki bi lahko spoštovali sebe. Kako bi si torej zmogli domišljat, da bi jih prenašala in poslušala katera koli ženska, če ni korenito poneumljena, zatirana in celo ugrabljena.
Vrnimo se na začetek resnične zgodbe, v kateri skušajo iz Afganistana pobegnit celo nekatere ženske, ki niso poročene le s Paštuni, ampak celo s talibani. Kaj to pomeni? Pomeni nekaj, o čemer se po medijih manj rado govori. Gre za ženske, ki so redno deležne fizičnega nasilja za štirimi stenami, pred čimer jih ne ščiti nobena državna institucija in zaščitila jih ni tudi krščanska Amerika. Moški ima pravico pretepat svojo uplenjeno lastnino. Moški je v najbolj prvinski različici predvsem nasilna zverina in ne pozna drugačnega dialoga. Pleni in posiljuje. Celo življenje se vojskuje in se trudi, da bi bil sam bolj nasilen od drugih moških, ki izvajajo nasilje nad njim. To je vsa zgodba. Napada predvsem šibkejše od sebe, močnejše pa le, če je nujno. Močnejšim moškim se pokorava in frustrirano sklanja glavo. Zato se jim ženske ne smilijo pretirano, saj se človek na infantilni ravni razvoja smili predvsem sebi. Ženska predstavlja njegov plen, edino osebo, ki mu mora izkazovat spoštovanje, ko se ves ranjen in ponižan vrne domov s fronte!
Talibani tudi povsem konkretno ženske še vedno plenijo. Ugrabljajo. Ne osvajajo jih in romantično zavajajo kot tisti številni zahodni moški, ki si ne upajo pokazat pravega obraza, dokler ženska ni uplenjena, želijo si pa ženo in otroke. Za talibana je ženska uporabna trofeja, ki pa na žalost lahko hodi, govori ali celo ugaja kakšnemu drugemu moškemu. Če torej ženska pobegne talibanu, ga osramoti, čemur sledi huda kazen.
V kolikor zahodne države ne bodo pomagale afganistanskim ženskam pri begu, bodo ene izmed pohabljenih žrtev divjakov. Namreč tudi v času prisotnosti ZDA so določene ženske uspele pobegnit iz Afganistana. Ženske z opečenim obrazom, porezanimi ušesi ali iztaknjenimi očmi. Kako so lahko moški tako neumni, da pohabijo lastno ženo?! Za razumevanje je treba preklopit na dovolj sveto preprosto “pamet”. Tam se skriva resnica. Vsaka žena, ki beži, je kurba. Na razpolago drugim moškim, ker je pobegnila lastniku. Pohabljenje je zagotovilo, da je noben drug moški ne bo želel. Važno, da trofeja ne pobegne.
Ženske, ki ta trenutek berete moj prispevek, ste zelo dobro seznanjene z enakim moškim principom v našem, domnevno precej bolj kulturno razvitem prostoru. Gotovo vas je moški brez sramu že diskreditiral, češ da ste neumne, če ste se izkazale v nečem pametnejše od njega. Zagotovo vas je nahrulil, da ste nesposobne, ali da vas nihče ne mara, če ste patriarhaliziranemu kretenu servirale kakšno utemeljeno kritiko. Gotovo vas je kakšen moški frustrirano ozmerjal, da ste grde, če je dobil občutek, da ne gojite posebnega interesa v njegove neobstoječe “čare”. Brez sramu se vas je lotil v prepričanju, da boste z občutki ponižanja nasedle žalitvam, in v prepričanju, da moški grdobi ne boste vrnile milo za drago. Večina teh moških je imelo prav. Niste jim vrnile! Raje ste bile tiho. Tudi ob prepirih z lastnimi možmi ste ob pravem trenutku utihnile. Kateri pa je tisti pravi trenutek?! Takrat, ko ste instinktivno posumile, da boste fasale prvo klofuto! Da vaš dragi mož ni ravno vrhunec socializacije in pristnega samospoštovanja.
Ko se zgodi prvič, je konec. Že njihovo gromko histerično dretje, ki preglasi zvok vašega blagega ženskega glasu, namesto argumentiranega dialoga, ste zaznale kot svarilo. Pripravljenost na nasilje. Zato ste raje utihnile. Potolažile ste se z izgovorom, da se vam ne ljubi prepirat in tako ste lahko svojega partnerja ohranjale v navidezni boljši luči, kot si v resnici zasluži. Omogočale ste mu občutek superiornosti! Pazile ste, da se za silo kultiviran divjak ne bi počutil kastriranega. Na skrivaj ste se posmehovale freudizmom, a v praksi upoštevale nasvete. In vaši sinovi spet niso odrasli. Dobrikale ste se primitivnim šefom, prijateljem, možem in vsem po spisku, da ste za nagrado prejele le košček miru, iluzijo o ljubezni ali slabše plačano delo. Stran ste se obračale, ko so se bolj pogumne ženske od vas zoperstavljale prazni nadvladi in doživele kazen, a hkrati ste jim zavidale suverenost, krepost in vsebino, pa ste jih zato bolj sovražile kot lastne može, tudi če so vam že scali po možganih. Potuhnile ste se in osramočene trpele. Zatekle ste se v iluzijo, da ni tako hudo in bo že bolje. Morda bo treba obiskat psihoterapevta ali rodit še enega otroka. Pika!
Talibani so večinoma paštunski bojevniki, Paštuni pa tvorijo večinsko pleme v etnično raznolikem Afganistanu. Talibani so se radikalizirali v času sovjetske okupacije Afganistana, ko so pribežali v Pakistan. Niso padli z neba, ampak vendarle izvorno pripadajo večinski etnični skupini Afganistana, predvsem na ruralnem območju, kjer prevladuje precej bolj konservativna mentaliteta kot v mestih. Tudi v času prisotnosti ZDA, ki je bila očitno v zadnjih desetih letih prisotna iz “neznanega” razloga, so se afganistanske ženske sprehajale naokrog v burkah. Predvsem med Paštuni so bile ženske, ki so neuspešno bežale ali bile posiljene, deležne šeriatskih sodb po zakonu zinah, ki brutalno kaznuje prešuštvo. Ženske v Afganistanu zato raje ne prijavljajo posilstev, ker jim sodniki tudi v primeru posilstva sodijo za prešuštvo. Saj veste. Zapeljivke pač. Tudi beg od doma je lahko interpretiran kot poskus prešuštva, saj brez domačega moškega spremstva ženska izziva druge moške. Položaj žensk v Afganistanu nikoli ni bila prioritetna skrb nikogar, še najmanj ZDA ali Evrope. Seveda so se nekatere mestne ženske predvsem iz drugih etničnih skupin (npr. Tadžikov) izobraževale in celo službovale. Vendar radost napredka ni dosegla večine.
Tragikomično izpade konstantno izjavljanje zahodnih medijev, kako nenavadno hitro so talibani prevzeli Afganistan. Jah, to je pa res nenavadno, če je do kosti skorumpirana afganistanska oblast pobegnila. Gotovo ne brez zajetnega kapitala. Res nenavadno, če se je celo Amerika tako na hitro pobrala iz Afganistana, da niso predhodno evakuirali niti ožjih afganistanskih sodelavcev, kot da spremljamo delovanje osnovnošolskega krožka. In vse tiho je bilo. Kitajska je tako hitro pristavila lonček, da nismo dohajali scenarija. Ženske niso le glavne žrtve zlaganih vojn in navideznih diplomatskih zapletov, ki so le kulisa za navadno lopovščino mafijskih združb na oblasti ali v vlogi okupatorja, ampak so tudi glavne žrtve manipulativnega moraliziranja in zlagane socialne politike.
Zato me nikakor ne čudi, da tudi s strani levičarjev ne slišim nikakršnih pozivov k posebni organizaciji pomoči afganistanskim begunkam! Najbolj pogumnim ženskam z otroki ali brez na begu. Mlajši neporočeni moški lahko namreč pobegnejo precej lažje, saj nad njimi ne prežijo oblastni očetje in možje. Ženske, če ne bežijo z možem ob boku in otroki, praktično nimajo šans, da se rešijo. Neenakovreden položaj je spet moškim v gromko sramoto.
Kaj boste storili, gospod Biden?! Beg vseh afganistanskih žensk ali celo talibanskih žena je tvegan pogum, ob kakršnem se lahko poskrijejo vse vojske v zgodovini človeštva.
Objavljeno v spletnem mediju Portal+, dne: 22. 8. 2021