Sredi afere, v kateri igra osrednjo vlogo članica stranke SD in zdaj že skoraj bivša ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, ki in ker jo je lastna stranka minirala in izčlanila, da bi se ustavilo razkrivanje korupcijskega delovanja pri nakupu bodoče sodne stavbe, so se najmočnejši funkcionarji v stranki Levica očitno odločili, da bodo tudi oni dokončno pometli s svojim v javnosti zelo prepoznavnim funkcionarjem in poslancem, ki v nobenem primeru ni kdor koli, ampak je ravno Miha Kordiš!
Ob spremljanju medijskega nastopa vodje poslanske skupine Levica Mateja Tašnerja Vatovca sem lahko le z odprtimi usti zijala, kako je sploh možno, da se ob vseh neumnostih in prozornih demagogijah politikov, ki smo jih že vajeni, še lahko pojavi takšen prebitek dna od dna! Brez sramu! Dno nikoli ni dovolj globoko, da ne bi moglo presenetit z globinami. Kaj smo pravzaprav videli in slišali!
Poslanec Levice Matej Tašner Vatovec je pred številnimi mikrofoni in kamerami v retoričnem slogu Tanje Fajon javkal, da stranka izključuje Miho Kordiša iz vseh delovnih teles in strankarske orbite nasploh, ker naj bi skušal v stranki vsiljivo zaposlit svojo kadrovsko izbiro, ki so se ji očitno ostali funkcionarji stranke upirali. To je razglašal poslanec Levice Matej Tašner Vatovec, ki je v stranko neovirano angažiral tudi svojo ženo, ki se je zaposlila na ministrstvu za delo in socialne zadeve, ki mu ministruje Luka Mesec in za katero sicer mnogi v državi še nikoli niso slišali, kaj šele da bi bili seznanjeni s kakšnimi njenimi relevantnimi sposobnostmi in dosežki. Določeni patroni v stranki so se – kot izgleda – trudili bit blazno piarovsko pametni in se jim je zdela zelo dobra ideja, da skušajo ravno v danem trenutku zajahat gnev javnosti zaradi škodljivega političnega kadrovanja, pri čemer so se šepavo trudili predstavit kot stranka, ki redno in natančno pometa z oporečnimi kadri v lastnih vrstah, ki skušajo domnevno koruptivno in nasilno kadrovat. Presodili so, da naj bi bil takšen način in trenutek zelo ugoden, da se dokončno znebijo Mihe Kordiša! In tako prekleto pametni, da človek ne more verjet absurdnosti prizora, so dosegli predvsem to, da so se pač dokončno predstavili kot zgledna nadomestna stranka SD v aktualni koaliciji, kar pomeni konec Levice. Pa kdo neki jih bo še volil? Zakaj neki bi potrebovali še eno sredinsko neoliberalno stranko v parlamentu?
Funkcionarji Levice, ki se želijo znebit Mihe Kordiša, so presodili, da javnosti in predvsem svoji bazi volivcev ni treba niti približno pojasnit vsebine spora! Bolje za njih, da ne! Zakaj je Miha Kordiš tako žgoče lobiral za kader po svoji izbiri in zakaj so se na drugi strani tisti, ki Kordišu režejo glavo, tako žgoče upirali izboru?! Kakšna so ideološka načela, interesi in stremljenja kadra Mihe Kordiša in kakšna na drugi strani in zakaj? Kadrovanje v politiki je namreč vedno politično! Kordiš se je na zahrbten medijski linč “kolegov” odzval po predvidevanjih z izjavo, da gre za poskus discipliniranja in utišanja. Točno tako marš poslancev Levice tudi izgleda. Zavezniško kadrovanje je sicer povsem običajno, državljani pa besnimo v primerih kadrovanja prijateljev in sorodnikov, ki so očitno povsem nekompetentni, nesposobni ali celo zelo škodljivi! To se imenuje negativna selekcija! Zato je vedno za državljane pomembna vsebina enega ali drugega kadra glede na volilne preference. Poslanci Levice, ki se želijo Mihe Kordiša znebit, pa so nastopili in pred kamere poslali Mateja Tašnerja Vatovca kot najbolj odvratni bullyji v šoli, ki zahrbtno zabijajo nož v hrbet kolegu. Brez vsebinskih pojasnil se je še dodatno okrepil tisti vtis, ki bremeni stranko Levica že ves mandat po precejšnjem volilnem porazu na zadnjih volitvah, iz česar se preočitno niso ničesar naučili! Še naprej marljivo postajajo navadna neoliberalna kooperativna sredinska stranka, ki se skuša v skladu z levičarstvom pred volivci šlepat le na cenen populizem identitetnih politik in demagoško slalomirat le z bobnanjem drobnih socialnih korekcij, a brez resnih pobud k sistemskim spremembam v skladu z njihovim izvornim programom!
Namesto resnih sistemskih sprememb le še asistirajo sistemski neoliberalni politiki z bučnim bahanjem, kako so izborili 30€ povišice za eno izkoriščano skupino, pa 10€ povišice za drugo podplačano skupino, pa da bodo v stotih letih zgradili par tisoč socialnih stanovanj za mlade, kar pomeni, da bi zgradili mali geto, ki bo le pljunek v morje, namesto da bi se lotili resne stanovanjske reforme v smer neprofitne politike, ki ne pomeni le stigmatizirane getoizirane politike gradnje peščice socialnih stanovanj, medtem ko trg v miru požira državljanom osnovno pravico do doma, nepremičnine z ozemljem v paketu pa so na brutalni razprodaji premožnim tujcem in peščici premožnih domačinov. Malo površinske agende “Free Palestina” na eni strani in hkrati hinavsko sodelovanje v vojni Nata proti Rusiji naj bi bilo dovolj, da se ta stranka obdrži v parlamentu. Vse bolj se zdi, da se je stranka povsem sprijaznila, da igra le vlogo podpornega kolesa neoliberalni sredini, dokler je ne požre velika stranka GS, kot je že za dober dan požrla stranko Marijana Šarca in Alenke Bratušek in oba predsednika nagradila s funkcijo. Zdi se, kot da tudi v Levici le nekaj poslancev skrbi predvsem za to, kam bodo v prihodnosti počili svojo rit in kdo jim bo serviral plačo, ko stranke ne bo več. Predstava javnega miniranja Mihe Kordiša je izpadla kot predstava za Roberta Goloba. Poglej, predsednik vlade, kako smo kooperativni in pridni. Znebili se bomo najvidnejšega predstavnika socialističnega jedra stranke in koalicija bo idilično sodelovala še naprej. Poglej, predsednik vlade, mi smo tisti, ki lahko nadomestimo SD. Pridni bomo, res bomo pridni. Znebili se bomo tovarišijskih razgrajačev. Svoj program bomo vrgli med odplake, da bo le za nas pet v prihodnosti na mizi kaj za “pusta hrusta”.
Miha Kordiš namreč ni kdor koli v stranki, ampak najvidnejši predstavnik socialističnega jedra stranke že od samega začetka ustanovitve takoimenovane Iniciative za demokratični socializem. Levica je sicer že za dober dan nategnila volivce, ko se je povsem svojevoljno iz Združene levice preimenovala v stranko Levica, ker se je znebila več od prej pridruženih strank in aktivističnih skupin (Delvaska stranka, Solidarnost, gibanje za UTD itd.). Spin je izvedla predvsem Iniciativa za demokratični socializem, mimo volje volivcev, s čimer so izvedli nekaj podobnega kot Zdravko Počivalšek s svojimi podaniki v stranki SMC! In o tem spinu se nikoli v medijih ni prav nič bučno razpravljalo. Ma, niti potiho ne, kaj šele bučno. Stranka Levica se je s časom preočitno razklala na dva pola, ki še bolj preočitno vedno težje sobivata in sodelujeta. Na eni strani struja pod Luko Mescem, ki je postajal vedno bolj kooperativen z enim in edinim režimom na Zahodu, na drugi strani pa socialistična tovarišija Mihe Koridiša. Problem je v tem, da je ravno tovarišija Mihe Kordiša tisto ideloško in programsko jedro stranke, ki predstavlja volilno bazo Levice. Levico volijo volivci, ki volijo demokratični socializem (pridevnik demokratični je sicer idiotski, ker je socializem, v kolikor gre res za socializem, demokratičen sam po sebi, ampak pridevnik je nujen zaradi demagoškega poneumljanja po ameriško, po katerem razlike med socializmom in komunizmom v bebavih in nerazgledanih glavah kapitalistične umetne državne tvorbe ni). Levica si v aktualni javno naznanjeni preobrazbi očitno domišlja, da bo lahko pridobivala volivce neoliberalnih psevdosredinskih strank, ki bodo Levici namenjali glasove, ker vsake toliko časa bučno agitira za 10€ povišice minimalne plače, magari ob inflacijskem divjanju, ob kakršnem se sistemsko seveda odvija vse po načrtu interesov kapitala, ki ne siromaši vedno bolj le revnega sloja, ampak tudi briše srednji sloj in ga preobraža v revni sloj. Levica v aktualni koaliciji ni vrgla na mizo še nobenega resnega predloga za reformo sistema na podlagi svoje programske predloge. Ukinitev dodatnega zavarovanja, pri čemer vsi plačujejo zavarovanje še vedno v približno enakih stroških in še vedno proporcionalno najrevnejši plačujejo največ, najbogatejši pa najmanj, pač ni resna zdravstvena reforma v imenu socialne države enakovrednih možnosti in močne strukture javno dostopnih dobrin in storitev. Pač, drobni popravki, ki zvodenijo v sistemskem morju, še preden bi zaživeli.
Na tem mestu ne bi polemizirala o zgodovini delovanja Mihe Kordiša in s čim ga je kdaj po mnenju nekaterih volivcev usral in kdaj je bil edini v stranki, ki je kričal za pravo stvar. To se mi na tem mestu zdi povsem nepomembno, ko gre za vprašanje zahrbtnega rušenja pola stranke Levice, ki pač edini predstavlja izvorno socialistično jedro. Nepomembno se mi zdi v trenutku, ko stranka Levica ruši Kordiša z banalijami o gorečem lobiranju enega kadra po njegovi volji, pri čemer potuhnjeno molčijo, kaj naj bi ta kader sploh predstavljal in za kaj naj bi se zavzemal, da je prišlo do tako burnega spora. Nepomembno se mi zdi posebej razpravljat o liku Mihe Kordiša v trenutku, ko stranka Levica nima očitno nič bolj relevantnega v roki od jamranja, da naj bi bil Kordiš verbalno nesramen. Ob takih flancarjenjih lahko padem le v smeh in poskušam izigravat bebca, kakršnega delajo iz mene, in vprašam: “Ojoj, a šele zdaj ste spoznali gorečnost in verbalno ostrino Mihe Kordiša, ali vas je šele zdaj začela motit, kajti nekoč je bila Kordiševa aktivistično besna retorika dobrodošla!” Nehajte nas zajebavat v glavo s takšnimi sodobnimi purističnimi demagoškimi krilaticami!
Mihe Kordiša najkasneje po zadnji izvolitvi nove predsednice stranke praktično ni na spregled. Par mescev naj bi bil tudi na bolniški. Ko se je Luka Mesec umikal z vodstvene pozicije, naj bi imel Miha Kordiš v stranki precej večjo podporo od Aste Vrečko, a je vseeno zmagala. Izvolitev Aste Vrečko in konec vedno bolj diplomatsko in retorično zverziranega Luke Mesca na čelu stranke je iz stranke Levica ustvarilo imidž povsem benigne obrobne skupinice s temu primerno omledno predsednico. Vrečko deluje skrajno birokratsko in nas redno uspava z enako sterilno nenavdihujočo retoriko, s kakršno mlati prazno slamo tudi o nesprejemljivem obnašanju Kordiša, kot da bi bila le neka zoprna in skrajno dolgočasna tovarišica v 3. c razredu. Levica se je preočitno umaknila v zadnjo vrsto parterja in le še plava s tokom. Pa lahko noč “Levica”.