Director:Jonathan Glazer
Writers:Jean-Claude Carrière, Milo Addica
Release Date:3 November 2004 (France) more
Genre: Drama / Mystery / Romance more
Cast: Nicole Kidman, Cameron Bright, Danny Huston, Lauren Bacall, Anne Heche …
Anna je vdovela že pred več leti, zato se končno odloči presekat neutolažljivo žalost ob izgubi edine velike ljubezni. Poročila se bo s premožnim Josephom, ki postaja ob negotovi zaročenki že precej nervozen in upa, da ju bo zaobljuba pred oltarjem vendarle zbližala, odpihnila spomin na Anninega pokojnega moža, Seana. Slavje ob napovedani poroki se ravno razvije v prešerno praznovanje, ko se na vratih pojavi desetletni deček z usodnimi besedami. On je Sean! In Anna je njegova žena. Ja, na tem mestu sem začela preklinjat. To bo limonada o reinkarnaciji, večni ljubezni in podobnih romantično pretencioznih nebulozah. Ampak po drugi strani je atmosfera zajadrala v tako skrivnostne in čustveno zariple vode, da sem na tihem še vseeno verjela v fantastično doživetje.
Pogumen projekt, ki je bil že na začetku obsojen na propad. Nicole Kidman jemlje sapo in le najbolj drzni kritiki so si upali na glas povedat, da gre za njeno najboljšo vlogo v karieri. Vlogo, ki ji je bila z veliko naklonjenostjo odsvetovana, vlogo, ki ji je obetala karierni propad. A prevelik izziv za eno najbolj grandioznih hollywoodskih zvezdnic novega vala. Glasne pritožbe nad scenarijem, cenzure in vzkliki ogorčenja nad ovekovečenjem tako škandalozne pripovedi so filmski biserček Birth potopili pod plazom negativnih kritik. Da pa ne bi izpadli preveč neprofesionalno, so Nicole Kidman vendarle nominirali za zlati globus, režiserja Jonathan Glazerja v Benetkah nominirali še za zlatega leva, poleg drugih nominacij in le par skromnih nagrad. Ampak za obstoj filma ne ve skoraj nihče. Odgovor na zakaj je preprosto prozoren. Večina publike, prežete s slabo definiranim moralizmom, je videla samo novo Lolito v obrnjeni igri spolov in ponovno padla na preizkušnji. Ja, Nicole Kidman se z malim igralskim genialcem Cameron Brightom poljubi, celo gola okopa v banji. Tisto, kar najbolj zmede s sveto preproščino obdarjene, pa se skriva v spoznanju, da drobni seksualni vzgibi niso nič v primerjavi z erotičnim nabojem, ki ga uspeta pričarat oba akterja v prostor. Čista nora ljubezen. Popolnoma upravičena z idealizmom o vstajenju ljubimca od mrtvih. Še kritiki so sklonili glave pod pritiskom. Fabula se, že tako sporno zastavljena, za povrhu še ne konča. Postavi na kocko tudi paleto hrepenenj in predstav o ljubezni in pripadnosti. Brez milosti. Maske padejo in ostane samo še maska. Ja, prav sem zapisala. Ostane samo še maska. Tista, ki jo je nemogoče sneti in ne veš, kako bi jo obrnil.
Misteriozna romantična drama spelje odličen preobrat, ki spremeni celotno poanto pripovedi, kakršno mislimo, da gledamo skoraj do konca. Film vsebuje nekaj nepozabnih prizorov. Način, kako je prikazan boj za žensko ni nobenemu drugemu podoben. Vsaj dva prizora pa zgrabita za goltanec. Najbolj neizprosen je prihranjen za famozen epilog. Za uspeh poskrbi predvsem sapo jemajoča Nicole Kidman. Bližnji posnetki obraza so njen zagotovo najmočnejši adut, s katerim se je imela tokrat priložnost izkazat v vsem igralskem razkošju, kar ga premore. Enormnem! Razkošnejšem od The Others, Eyes Wide Shut ali Dogville.
Intrigantno, duhovito, presunljivo, brilijantno posneta drama. Ena tistih redkih, ki predvsem zaradi drznosti in lucidne filozofije preprosto ni mogla uspeti. Vsaj danes še ne.
Vau. Si Ljubljančanka, ne? Ti rečejo banja. meni je tudi všeč Nic.
Kje si gledala Birth?
http://www.isohunt.com/download/18624287/birth
@Dajana:
Ja, ja … born in Ljubljana, living in Ljubljana … Kopalna kad se sliši, kot bi šlo za kakšno posebno sejno sobo … vsaj meni …
@Dejan Kaloh:
Pridno sem šla v videoteko in si ga sposodila … hihi … No, imaš pa že spodaj link do njega …
hvala, Nick Laos.
*RAZKRIVA ZAPLET*
Kako naj ne bi razmišljal o reinkarnaciji skoraj cel film zaradi začetnega prizora smrti in rojstva?
Ali je ljubezen, ki jo je gojila ona do njega, bila sploh kdaj primerno vrnjena z njegove strani? Vemo, da je on ljubil drugo.
Ta nikoli vrnjena ljubezen naj bi se potem manifestirala skozi dečka, ki je živel celo življenje v neposredni bližini in preko visenja v lobiju absorbiral vso vedenje in čutenje o njej in njenih bližnjih. Tudi on je živel na robu realnosti, vajen že domišljijskega sveta svojih staršev. V kao ključnem momentu potrditve neke ljubezni (poroka) ,ki je bil že v preteklosti izrabljen do onemoglosti in s tem zbanaliziran (večkratna poroka), se reinkarnirana projekcija njene žalosti in mita o večni ljubezni vrne kot bumerang norosti. ki zadane vse prisotne in ustvari pogoje za očiščenje.
Deček mora na nek način zbuditi pasivne in robotske starše. Ona, da bi se lahko ponovno poročila, mora zavrniti mit o večni ljubezni.
*RAZKRIVA ZAPLET*
@Nick Laos:
Ja, lepo si zaokrožil poanto štorije. Film je pometal na več področjih. Najprej poanta ljubezni, ki jo v bistvu oriše kot osebno fantazmo, za katero nikoli ne moreš vedeti, kako jo občuti drugi vzvratno. In hkrati s pojmom reinkarnacije potegne vzporednico z religijo. Vsaka vera funkcionira po enakem principu kot vera v človeka, kot oboževanje človeka ali Boga ali večnost tega in onega. Skratka nekakšen zapik, s katerim se otepaš občutka nesigurnosti in osamljenosti. Posebej intrigantno se mi je zdelo, da sta postavljena za zaljubljena tekmeca mali deček in odrasel možak. Spretno je postavil na kocko kakršno koli pedofilsko poanto. Videti v nekom nekaj pač. In pri tem ne moreš izbirat primerno. Kot ona v otroku ni videla otroka, ampak svojo bol (s fantazmičnim delom občutij), tako v komer koli vidimo pač nekaj, nekaj, kar v nas predrami hrepenenje in tiči v globoko vkoreninjeni rani. Kar je Ona pomenila bodočemu možu, je pokojni mož in kasneje deček pomenil njej. In vse je bila po eni strani utvara, po drugi strani pa edino, kar imaš. Ker ko jo je udarilo spoznanje, je izgubila v bistvu vse … tistega otroka v sebi, ki Verjame, Hrepeni … Konec se mi je zdel fenomenalen. Tisti njen izraz na obrazu v poročni obleki ne bom nikoli pozabila. Vse je pokazala. In ja, kot si zapisal, mali je bil odtujen od topline s strani staršev, Ona pa se je ravno podajala v en tak polikan odtujen zakonski odnos. Dokler jo je hranil spomin na ljubezen s pokojnim možem, se je še nekako (s sugeriranjem matere) držala na nogah, ko pa ji je bila odvzeta magija predstave o svoji ljubezni, jo je zlomilo.
Najboljša izjava v filmu je, ko mali reče, da on ni Sean, ker je Sean ni ljubil, On pa jo Ljubi … he, he … in njena reakcija!
Eden najbolj kruto neposrednih filmov o ljubezni. V bistvu edini tako direkt za moje pojme.
Meni že začetek briljanten.
Jutranji tek (kamera malo zviška) po parku, zelenice prekrite s snegom obdaja žičnata razrahljana ograja, smrt v predoru.
Koliko simbolike že v enem samem prizoru.
Se strinjam, odličen film. Kar se pa kritikov tiče; film je globok, če iščeš globino.
lp
P.S. priporoči še kakšen naslov, po možnosti bolj eksotičen.
@Nick Laos:
Se strinjam … Takoj je bilo jasno, da ne bo kar nekaj. Samo potem tista začetna reinkarnacijska varianta me je za hip prestrašila, da bo film zavozil v kakšne cenene mistične fore, ampak ni razočaral.
Saj v bistvu so ga nagrajevali, samo precej premalo in preprosto so ga utišali, ponekod tudi cenzurirali. Folk, ki ne išče globine (torej večina) je namreč podivjal, češ da fil opravičuje in spodbuja pedofilijo in kar nekaj kritikov je svoje negodovanje predvsem na tak način utemeljevalo. Prebrala sem tri take (ameriške) in, zanimivo, vse so bile avtorice … he, he … V Benetkah pa so film zelo lepo sprejeli. Na sploh v Evropi bolj odprto. Jaz osebno sploh nisem videli nič pedofilskega.
P.S. Bom. Ne vem pa točno, kaj misliš pod eksotično … verjetno tudi erotično. Kar se tega tiče bom objavila kar par filmov Francois Ozona. Tip je genij eksotike, genij erotike. Vedno me začara.
Lp
Ozon je ravno prav eksotičen. Sem si že ogledal 5×2 in Swimming pool in sta bila odlična. Boš še kakšno kritiko napisala?
Lp
Nujen ogled še Hladne kaplje na vroče kamne in Le temps qui reste (Ostanek časa) …
Bom.