Da so moški najbolj zadovoljni, ko ženska crkuje zaradi njih, seveda ni nikakršna enigma. Če je mlado dekle vsaj malo pozorno na odzive fantičev, hitro spozna, da si na primer z jamranjem o menstrualnih težavah, glavobolih in z drugimi izlivi bolesti lahko “pridela” večjo pozornost.
“Moški imajo eno roko” je zapisala Manca Košir v prispevku Razlika za umret. Ja, res, ampak ker jim matere odsekajo drugo. Iz sebičnosti in grabežljivosti za dušo svojega potomca, ker so svojo zafrčkale ob moškem. Naslednice tako dobijo polmoškega ob bok in spet ponavljajo vzorec. In tega ne zabriše pet belih oblek, pet zlatih prstanov, noben oltar in podoben pravljičarski balast, ki se je konec koncev uveljavil v imenu zasužnjevanja žensk. “Kar je bog združil, naj človek ne loči!” so začeli blebetat, ko je ženska vstopila v hram moškega, v katerem eksistenčno odvisna ni imela nobene omembe vredne pravice. Zanimivo, da danes še vedno noče bit svobodna celostna osebnost, ampak igra na karte, v kakršne je bila nekoč prisiljena za malo pozornosti. Umira za moškega, namesto da bi živela zase in si pridobila spoštovanje, ker je pripravljena živet zase in posledično za druge, ne pa samo čakat, da jo bo kdo vzel v naročje kot cmeravo nedoraslo dete in vzkliknil “Zdaj si pa moja! Zdaj me ljubiš dovolj”! Horor, in ne pravljica o princu in princeski!
Obstaja en brihten budistični izrek, ki gre takole: “Poročate se iz strahu, družite se iz ljubezni!”
EMANCIPIRANA ŽENSKA ali ZGOLJ Z MOŠKIM V TRANZICIJI
Feminizem je prinesel ženski nekaj koristi, formalnih pravic, na žalost pa tudi nekaj škode. Veliko možnosti, da se kosa z moškimi na vseh terenih, ki so nekdaj veljali za ločena področja. Ženska se je logično na svojem določenem terenu počutila zapostavljeno, nespoštovano in manjvredno. Vse skupaj je vplivalo na pojmovanje ljubezni, na barvo odnosa med moškim in žensko v kali, na barvo čustvovanja in razumevanja drug drugega. Moški je svoje pomanjkljivosti skril za umetno vzpostavljeno nadvlado nad žensko, ženska pa svoje frustracije zdravila s pomočjo iluzij in manipulativnih tehnik podtalnega uravnavanja moškega obnašanja (če ga je imela poln kufer, je pač obolevala, namišljeno ali na koncu celo zares, hodila v cerkev in se prepričevala, da ima njeno nezadovoljstvo v pokorščini in občutku manjvrednosti globlje vrednotne temelje v onstranstvu itd. …). Feminizem ženski ni odprl pravih vrat do tistega, kar je v resnici želela in zmotno pripisovala mišljenju, da bi morala moškemu parirat na vseh dotedaj “njegovih” področjih na njegov način. Ne, danes se lomi na vseh poljih delovanja, od službenih obveznosti do popolne skrbi za domača opravila in otroke, manipulativne tehnike izsiljevanj po pozornosti pa ostajajo enake, saj pravega spoštovanja do ženske še vedno ni zaznat, niti si ga ženska ne zna na ustrezno učinkovit način izborit. Začne in konča se na domačem pragu. Zato lahko izza vsakega vogala slišimo kakšen stavek iz ust moških v slogu: “No, saj imajo, kar so hotele, pa se ne nehajo pritoževat čez moške!”, “No, saj sem rekel, dobile so, kar so hotele, zdaj pa spoznavajo, kako lepo jim je bilo za štedilnikom in cele dneve doma z otroci!”, “Pa kaj še hočejo, saj bi se danes morali že moški začet borit za svoje pravice???!!!” ….
Ker sem tip ženske, h kateri moški radi pristopajo, a po preudarnem “moškem” razmisleku prav tako radi odstopajo, dobim za nagrado kar nekaj primerkov, ki z veseljem klepetajo z mano o svojih intimnih zadevah. Firbčni so, kaj si mislim o tem in onem. Da se z mano raje ne bi poročili, se itak odločijo že predhodno, tako se lahko neobremenjeno smukajo v moji družbi in še računajo na kakšno pestro seksualno avanturo, celo če so vezani s kakšno mojo kolegico. Vezanost je eno, nič nujno radostnega ali zanimivega, sladko življenje pa drugo. In tako mi je že dolgo nazaj nek znanec pribil, da imamo ženske večjo sposobnost avtosugestije in si kar nahaluciniramo neke predstave o zvezi z moškim. Njegova filozofija se je glasila, da je to še ostanek iz časov, ko smo bile podjarmljene in smo tako lažje prenašale svojo zasužnjeno pozicijo … Ohoho!!!! Zavedajo se tega! Jasno jim je!!! Izjava me je vznemirila, saj sem okrog sebe že dolgo opazovala točno takšne simptome pri ženskah. Totalno pomanjkanje razumnega pogleda na svoje ljubezenske pogrebščine, medtem ko so si moški okrog mene zelo natančno in togo popredalčkali pričakovanja glede na prilagojenost družbenim normam in poleg vsega še po potrebi polnili svoji stalni družici glavo z lažnivimi bedastočami in svoj čas razporedili za prijatelje, hobije, službo, družino in po potrebi še ljubico – izven družbene norme. Doma so bili pač vezani z nadomestkom matere. Veliko bolje so znali jasno pokazat zahtevo: “Tako bo, ali pa grem!” Tega stavka v resnici sploh ni bilo treba izgovorit, saj se je ženski strah po izgubi tarče poželenja (Velike Ljubezni interpretirano seveda) avtomatično uklanjal namigovanim pogojem, za večino hudih čustvenih prizadetosti ali celo prevar pa so uporabljale sistem avtosugestije – nič ne vidim, nič ne slišim ali avtosugestije – ni tako kot izgleda, ampak v ozadju tiči polno sprejemljivih izgovorov za dejansko sranje.
Fame, da moškim ni do pogovora, se mi zdijo popolnoma za lase privlečene. Še kako jim je do pogovorov, ni jim samo do verbalnega prekopicevanja, ko ženska ne upa jasno in glasno predstavit, kaj bi rada. Ni jim do halucinatorskih razgovorov okrog nekih višjih smislov, ki so v resnici samo zakrinkavanje lastnih globoko vkoreninjenih kompleksov in strahov pred “ostati sama”! Radi se pogovarjajo, ampak gredo raje na pir s prijatelji kot polušajo negodovanje ženske, ki čepi samo doma in čaka, kdaj se vrne On, potem pa spet ovinkari in psihologizira, da bi dobila od njega nadomestilo za tisto, kar ni njegov problem!
Je pa problem žensk. Ker ni emancipirana, ampak se prekopicuje v nekakšni tranziciji. Znotraj družine ne upa postavit jasnih pričakovanj, bluzi o brezpogojni ljubezni in se tako lovi v lasten klopčič iluzij, ne zna vzgojit svojega sina v odraslo samozavestno osebnost, še manj hčere v kar koli podobnega samosvoji osebnosti. Ljubezen v tem primeru ne predstavlja nič drugega kot družinsko varnost, kamor si pride On napolnit baterije k ženi, kot si je nekdaj hodil odpočit in zblefirat ugodnosti k popustljivi mami, ki danes po moderno fantazira o permisivni vzgoji, ker vzgajat sploh ne zmore in ne zna. Moški seveda ostane brez ene roke in bo izsiljeval ženske, dokler jih bo le lahko, kajti on lahko ostane tudi alfa samec verzija in se vrača na kosilo in na likanje k mamici. Če hoče bit katera njegova žena, pa naj bo pod temi in temi pogoji, če že hoče. Koza! So na rapolago. Lahko se jo najde, ki se je pripravljena izčrpavat, da le ne ostane sama. Najde se, ki je pripravljena popestrit življenje moškemu z dokazovanjem svoje brezpogojne pripadnosti na smrt. Njemu seveda ni treba skoraj nič in vse je pod pogojem, pa prav tako ni zadovoljen, izzivi so namreč res banalni.
Ženska je po mojem mnenju v tranziciji, kajti ni se še osamosvojila, medtem ko moški še vedno računa na možnost, da se take emancipacije, kot jo ima danes, naveliča, in prosi za vrnitev na stare tire. Obeti zgledajo veliki, saj naj bi bila povprečna ženska danes utrujena, kot še nikoli ni bila, in zmedena, kot še nikoli ni bila, in nezadovoljna z moškim, kot še nikoli ni bila. V intimi je še vedno zasužnjena, še vedno ne zna udarit po mizi, ker ji moški jasno predstavi, da bo sicer za kazen ostala sama! In dokler ženska ne bo znala prepričljivo zavpit: “In?!!! Pa kaj potem?!” kot to znajo moški, bo tranzicija na poti do celostne osebe, pripravljene na vzajemen enakopraven odnos, še trajala … Tudi za moške!!! Emanicipirani povsod, samo tam, kjer bi bilo koristno, ne.
navdušena! čak, da se skoncentriram in rečem kakšno svojo jutri…moram se naspat.
Večna tema – kar se patiče mamce K jo je posod preveč. Sicer pa si napisala cel roman!
http://lordwales.blog.siol.net/
Pred letom prevedla “Ranjeno Žensko”, jungovske psihoanalitičarke Linde Leonard Schierse … o tranzicijah “ženskega” pri ženskah in moških … dobro branje za – itak – tvoje dobro pisanje. Lp.Maja
Eh ravno danes sem šla s svojim malim gledati Malo morsko deklico v Lutkovno gledališče-in sem nekako pričakovala malo drugačno, bolj sodobno, manj morasto bolj hednonistično in bolj “osvobojeno” verzijo Male morske deklice. Seveda sem bila razočarana in sem se v bistvu jezila nad celotno pravljico in njenim sporočilom. Pa tudi nad izvedbo, ki je bila, milo rečeno, “bolana”. Hans je magičen-vendar zna biti tudi škodljiv- svoji punčki bom ob pravljici podala tudi kritiko obnašanje Male morske deklice. In verjetno bi jo morala tudi svojemu fantku, ko še malo odraste.
Sicer pa se v Sloveniji ženskam zelo slabo piše, njihova sampodoba je precej na psu, če jih (nas) primerjam z zahodnjakinjami. Na sploh se v Sloveniji tudi ženstvenosti (senzualnosti) slabo piše, zaničevana je, popljuvana -zato pa vladajo Atomik Harmonik-tam ni nič ženstvenega.
@Vanja, točno to! še en namig pri knjigah. berem “Blagor ženskam” Alenke Rebula. – blago, ostro, poprano in globoko …
pa še to: Morda pa se vam tudi zakolca, ko pogledate, kdo je bil v jagodnem izboru za femme fatale leta med Slovenkami in kdo je zmagal. roko na srce, še kolcat se mi ne da…
Lp, Maja
Kaj pa vem, mislim, da je problem ženske emancipacije v tem, da ni nastala naravno, temveč, kot sem že pisal na svojem blogu, umetno, podpihnjena s strani kapitalističnega sistema v smeri vzgoja v potrošnico… Pa tudi v neprimernem času se je vse pričelo, ne glede na to, da psihologija gleda drugače. Filozofija tukaj dodaja veliko mero neprimernosti skozi life style posameznika, saj zaradi ˝grabežljivosti in dokazovanja˝ v samem sistemu umirajo vsi odnosi, ne samo moški ženska… Nedolgo nazaj sem končal ˝kariero v bančništvu˝, kjer sem v tistih letih doživel ta razcvet skozi te oči, ko vidiš, da mati sinu daje podpisati pogodbo (notarsko overjeno), pri najemanju kredita, ko jo je prosil za poroštvo, so stvari kar zaskrbljujoče. Zaupanje je vedno manjše, ljudje zaradi potrebe po dokazovanju na delovnih mestih ta občutek nosijo s seboj domov, saj to miselnost moraš živeti… Že dolgo nazaj sem videl kako v ZDA učijo učence v OŠ, da vstajajo in se na glas derejo I am The Best in I am better than all the rest, mi je postalo jasno, da bodo stvari vedno hujše vsepovsod… Ker se vedno bolj ˝pumpa˝ EGO, zaradi katerega trpi odnos s sočlovekom, saj posameznik zaradi premalo informacij in takšnega odnosa dela stvari, ki nikomur ne pašejo… In bodimo še malce realni, mislim, da obstaja ravno takšen odstotek žensk, ki ne spoštujejo moškega, kot obstaja moških, ki ne spoštujejo ženske.. Problem največkrat začutijo osebe, ki se seznanjajo z možnostjo drugačnosti (skozi knjige ali stransko opazovanje), a le te v navadnem življenju ne najdejo, ker je večina ljudi pač usmerjena, tja kamor je… Učiti ˝povprečnega˝ človeka nekaj, kar si sam ne želi je nesmiselno, saj bo pridobil informacijo, s katero ne ve kaj početi… Zato stvar mora priti naravno in ne kot ˝ukaz˝ ali pobuda od zgoraj… In kolikor opažam, je še vedno enak odstotek moških in žensk (tudi veliko moških ni emancipiranih, če smo že pri tem), ki si želijo spremembe… Malo izredno malo je ljudi, ki znajo in želijo biti sami, večina dandanes to doživlja po sili razmer ali nekih ˝kvazi˝ pametnih odločitev, ki izvirajo iz zunanjih dražljajev, medtem, ko ta želja mora priti od znotraj… Pač Človeško, vse preveč človeško….
@Človek: točno tako, se strinjam z napisanim… delam tudi v izobraževanju, kjer se prodaja veliko megle, slušatelji me gledajo kot da sem malce za kačami,ko vse to govorim, programi so v nebo vpijoči, a kaj, ko taisti delodajalec krši vse etične vsebine … sicer pa: ja, morda je smisel vsega v združevanju, širjenju te zavesti in zavedanja, o kateri govoriš. problem moški-ženska odnosa je pravgotovo širši, globalnejši. in dokler želja ne pribije od znotraj posameznika, vse zaman. lp, maja
Mal pavze:
Zakaj je moški v pradavnini privlekel žensko domov za lase in ne za noge?
Ker bi imela drugače polno muco peska…
Tole sem hotu pa quoutat, pa mi ni uspelo 🙁 :
Moški seveda ostane brez ene roke in bo izsiljeval ženske, dokler jih bo le lahko, kajti on lahko ostane tudi alfa samec verzija in se vrača na kosilo in na likanje k mamici. Če hoče bit katera njegova žena, pa naj bo pod temi in temi pogoji, če že hoče. Koza! So na rapolago. Lahko se jo najde, ki se je pripravljena izčrpavat, da le ne ostane sama. Najde se, ki je pripravljena popestrit življenje moškega z dokazovanjem svoje pripadnosti na smrt.
tebe pa res že dolg ni noben pošten nategnu….rabla bi enga obdarjenga črnca al pa vzdržljivga bosanca…to je prva stvar, k mi pade na misel ob branju tistga zgoraj…dopuščam pa možnost, da se motim…
@Ana:
Prav.
@lordwales:
Obstajajo večne teme, ja, ta je zagotovo ena izmed njih. Daleč od romana. Tole je skrajšana verzija mojega zapisa in še vedno manjka veliko, kar se potem strkolika med pojasnevanjem prek komentarjev ponavadi.
@nikja:
Aja? Nisem vedela, da si ti prevedla, čeprav sem za knjigo slišala, a se je še nisem namenila prebrat. Veliko “krivdo” za to nosi tudi silna reklama Mance Košir, ki mi gre s svojimi kičavimi instant propagandami kvazi duhovnih bukvic iz leta v leto bolj na živce. Menim, da bi predvsem penzionistično obdobje lahko uporabila bolj koristno, kot znana osebnost, ki naj bi veliko prispevala z angažiranjem pospeševanja bralne kulture in intelektualno zaznavne ravni. Žal zadnja leta prispeva predvsem k poneumljanju in “ženskim” kvakam” v tri prazne, prijateljčkovanjem alias B.Gradišnik in F. Lainščkom in patetičnim poskusom sprave med poflom in umetnostjo tipa Saška Lendero versus Gradišnik. Sama škoda. Ob tem moram dodat, da nobena mis Lendero s svojimi prozornimi izdelki, ob čemer je, kar je, ne razume, česar ne razume in si dosledno želi boljšega sveta na svoj izrazni način, ne more povzročit take škode kot kvazi pofočkana intelektualka, celo nekdanja profesorica, ki se v obdobju pričakovane večje modrosti spreminja v znanilko kokošnjakaskih puhlic tipa, volila sem Jankoviča, ker ima lepe oči. Upravičeno se je podjetnik desetletja, ki se mu sanja ne o bralni kulturi, razen da je Platon drag, norčeval iz nje.
@
@Vanja:
Se popolnoma strinjam, kar se tiče utapljanja ženstvenosti v primitivizmu. Nisem ravno pravljičarski tip in osebno sem v pravljicah večinoma videla predvsem iniciacijo malčkov v družbeno zaželeno shemo. Razen izjem. Izjema je bil v mojem primeru na primer Andersen (Deklica z vžigalicami me je na primer že v zgodnjem otroštvu oblikovala v jeznega človeka, ampak mi ni žal). Svetlana Makarovič je pri nas za moje pojme koristna in kvalitetna “pravljičarka”, ob kateri me ne bi skrbelo, da bi morala svojemu otroku pomagat pri interpretacijah, da se mu ne vcepi v glavo kaj butnskalskega. Male morske deklice se ne spomnim več v detajle, povsem pa lahko verjamem, da sam projekt ni uspel in si ga bom ogledala v kratkem.
@nikja:
Femme fatale pri nas pomeni Femme omembenevrednale. Takemu s sočutjem do “malega človeka”, kar pomeni v metamorfozi pojma danes “mentalno brezvezen človek”, prežeto slovzdušje kakšna Anja Bukovec ne more bit kos, Vesna Milek pa si je naziv priborila samo s tisto meni manj ljubo platjo, ki zadeva trapasto pubertetniško piškaško obnašanje na komercialnih “talk” šovih.
@Človek:
Feminizem v svojem prvotnem namenu itak ni zajel celotne ženske populacije in se je res lahko sploh zgodil kot upor znotraj prihajajoče sle po demokraciji civilizacijsko razvitejšega zahodnega sveta. Bil je nujno potreben enako kot upor zoper rasizem ali raztrosene oblike nacionalizma. Pravega način v bistvu ni, ker človek izkorišča in ostaja leno neumen in nasilen toliko časa, dokler se mu to dopušča pač. Seveda pa so potem sledile metamorfoze takih in drugačnih izpadov s strani žensk, ki so se skušale infiltrirat v moški svet, še preden so postavile visoko ceno svojim kvalitetam. In takle mamo zdej.
Sicer se v celoti strinjam s tvojo repliko o potrošnji in še vedno primitivnimi vzgibi znotraj vzgojnoizobraževalnega procesa. To se zgodi, ko sistem in tehnološki kvazi napredki prehitevajo evolucijo duha. Zato se pa mora kar naprej vse sesuvat, da se pridobi čas za razmislek. Uporaba je eno, pametna uporaba pa drugo. In znanje ne velja nič, če ga ne znaš konstruktivno uporabljat. Zmote, katastrofe, vojne in kiksi samo opozarjajo na neumnost, ki ni dorasla pohlepu na vseh frontah izzivov po kvazi napredku. Skratka, o rekih “hiti počasi” in razliki med vedeti, da nič ne veš ali ne vedeti, ljudje še vedno pojma nimajo.
@Enxen:
Možno, da ne živiš na tem planetu, saj večina sploh ne živi, ampak zmore kvečjem životarit iz dneva v dan. Seveda pa je zapis in razmišljanje moje in ta droben okvir tega problema ni zgrajen na mojih zgolj osebnih izkušnjah, zato tudi ne mislim, da ima vsak bralec zapisa točno take situacijske komike v vsakdanu. Poanta ni v tem.
Stopnja trdnih dokazov o zmožnostih uveljavljanja in teorija sta prevečkrat zelo različna pojma. Dejstvo o slabši plačanosti in zaposljivosti žensk je dejstvo, ki ne potrebuje nobene posebne teorije. Zgodovinsko dejstvo odvzemanja pravic ženskam s strani moškega, ki se je bohotil v moškosti na neupravičeni in neprisluženi bazi je tudi dejstvo.
Nikjer nisem trdila, da je uveljavljanje ženskega jaza premosorazmerno z enakopravnostjo. Ampak to zgolj zato, ker se enakopravnost v svojem smislu sploh ne tretira pravilno. Trgovanje z lepoto, kar si omenil, bi še najbolj spadalo v pojem enakopravnosti. Ženska v svoji ženstvenosti namreč dejansko pooseblja določene zmožnosti in atribute, ki jih moški ne. Zato pojma nimam, čemu se jih ne bi cenilo. Skratka, za dober striptiz v ugledni klimi, bi jaz kupila karto z veseljem. Prav gotovo pa ne v neki zarukani ceneni kafani med impotentnimi zapitimi bedaki, ki mečejo drobiž na oder za kurbo. Enako je s poklici, ki so nekdaj veljali za bolj ženski domet. Frizerija je postala v trenutku uglednejša in bolj cenjena, ko so moški prijeli za škarje, kuharija prav tako.
Prodajanje lepote v stilu prostitucije pa je itak ostanek zgodovinskega šovinizma in izkoriščanja, podobno kot še ni izumrla vojna in z njo povezane orožarske obrti. In evo … v tem kontekstu še tak pojem liberalizma ne vsebuje nič realno demokratičnega, ampak je prav tako v določenih porah sredstvo za doseganje nizkotnih izkoriščevalskih ciljev pod krinko liberalizma, v resnici pa zadaj tičijo le apetiti po bogatenju na račun manj privilegiranih (v smislu legalizacije celo država sama postane zvodnik).
Se strinjam, da je patološko, kar si opisal z ogledalom. Predvsem je nerealno in izven bistva. Nikoli nisem videla smisla, da bi postala manj mišičnjaško zmožna ženska rudarka. Čemu neki? In absolutno menim, da je aroganca do ženske posebnosti, kot je menstruacija na primer, naravnost kretenska in nespoštljiva. Enakopravnosti namreč ne dojemam kot izenačevanje, ampak spoštovanje razlik in dopolnjevanje!!! Kar pa ne pomeni, da bi morale ženske pristat na neenakopravno vrednotenje svojega pridonosa (odvzem častnosti dela in nepošteno plačilo), še manj podtikanja manjših intelektualnih sposobnosti (češ, ženske so samo dobre vzgojiteljice in gospodinje). Dokazano je, tudi znanstveno, da smo na nekaterih intelektualnih področjih sposobnejše ženske, na nekaterih pa moški. Da so moški bolj enosmerno miselno orientirani, ženske pa imamo večjo sposobnost povezovanja in hkratnega zaznavanja itd.
Tako da se v grobem nekako strinjava, kar se tiče sive. In res je debata za na pir.
Lp
@evil the greatest:
Ah, spet ti … s petdesetim nickom. Bi si lahko izmislil vsaj kakšno bolj izvirno puhlico, da ne bi bila zgolj milijardokrat slišana floskula. Nisi ravno the greatest evil.
Jaz pa mislim, da je tvoj zapis posledica nakopičene bolečine.Šokiraš, ker v tem vidiš moč in prikrivaš čustveno razdvojenost !
Kar si napisala je edino za scenarij dramske uprizoritev z naslovom “uteha v vlačuganju”.
Ljubezen, dom, družina…je skupno delo ,ko boš to okusila kot žena,mama, tašča,babica….boš razumela kaj je sreča in kaj strah.
@nada:
Vsak človek kopiči svojo bolečino in v tem sigurno nisem izjema, tako da se tak povod za kar koli z lahkoto vrže v obraz komur koli. Vprašanje, tudi tega teksta, pa je, kako ravnamo s svojo bolečino, kakšen odnos vzpostavimo do svoje bolečine, kako živimo z njo in predvsem kakšni so rezultati.
Uteha v vlačuganju ni slaba dramska tematika, se strinjam (čeprav že malo prežvečena), naslov pa za vsebinsko zanimivo dramo na tako temo mogoče malo preveč ceneno izzveni. Je pa zanimivo, da si za kontrapunkt družini, vlogam alias žena, mama, tašča, babica postavila vlačugo! Zelo konzervativna in precej posesivna misel v klasičnem stilu “ali si žena ali pa kurba?” Ne, hvala … ne eno ne drugo.
Za občutenje sreče in strahu ne potrebujem formalnosti, kot so tak pa tak dom, ožigosano titulo žene itd. A nisem napisala stavka “Družimo se iz ljubezni, poročamo iz strahu.” Očitno se strinjam z ugotovitvijo, ne vem pa kakšne argumente proti ima Nada.
Po vseh prebranih prispevkih na temo moški-ženska v slovenski blogosferi naj si dovolim javno predlagati, da avtorji prispevkov naredite še seznam uporabnih quantifierjev
– torej količinskih izrazov – in jih vstavljate v svoja besedila ter ta tako približate (ali odtujite) konkretni javnosti.
Prosim vas torej, da me ne silite v to, da se identificiram s trditvami kot so:
a) “Da so moški najbolj zadovoljni, ko ženska crkuje zaradi njih…” (Simona)
Bodite precizni in napišite “kakšna ženska” / zaradi mene tudi “marsikatera” ali kaj podobnega. V ta predalček namreč ne spadam 🙂 in lepo bi bilo, če bi to izvedela takoj 🙂
b) “Moški imajo pornografijo, ženske pa ginekologijo” (Dajana)
Tja, sorry. Pornografija me malce zanima, h ginekologu pa ne hodim dovolj pogosto, da bi lahko govorila o stalni ginekologiji.:-)
c)”Ženske ga obožujejo…” Cosmopolitan(Sebek)
Sebastjan: kaj je to, Cosmopolitan? Se zmeniva za dodatek “nekatere”, zaradi mene tudi “marsikatera” ipd.?
d) “Kako ugoditi ženskam” (Svet okoli mene). Ne najdem se. “določenim”? “tipičnim”? S tem bi ugodil meni, BTW.
Simona, iz splošnega na posebno preideš malce pozno (“Ker sem tip ženske…”, 5. odstavek) in ne samo, da mi je nerodno, ker se s tako tipično zvenečim opisom ne morem identificirati, celo na vztrajno vprašanje, ali ni tako, da si samo domišljam, da se ne morem identificirati, na koncu in po dolgih mukah prestrašeno odgovorim z Ne. 🙂 Namesto tega me obsedajo izrazi količine in omejenosti količine, ki jih pogrešam 🙂 Vem, kako se reče takšnim petičnežem v moderni psihologijo. Pač retentiram. 🙂
@simona: knjigo L.S.Leonard sem “vlačugala” 😀 po založbah kar dolga tri leta, dokler nisem naletela na urednico, ki se je usmilila mojega prevoda. hotela sem jo prevesti na lastno pest,ker . ker. in sem jo. uredniki pa so jo črtili, ah! pustmo: takele imamo. veš kaj, glede bolečine ipd: vsak ve zase, kako in kaj. najlažje pa je delati na podlagi enega posta psihoanalizo. zakaj pa bolečina?.. kaj pa poslanstva, kaj pa vrednote in prepričanja, pa saj pri bogu nam ni vzgib za delovanje samo bolečina? (no, to sprašujem Nado, ki ji sicer privoščim, da je našla svoj izraz v tem, kar je)… kar pa se tiče ženskih vlog, mi gre že na kozlanje, da moram izbirati ali ali. če mene vprašaš, je med svetnico in kurbo tako bogat spekter izbir, in tako zelo rada verjamem, da mi je vse in še več – dano. prav lepo se imej!… čas je, da ti pogumni fantje tamlegori dajo naziv hišne blogerice, najmanj! Maja
nikja…sma dve, ki ob istem času berema taisto knjigo 🙂 S tem, da vmešavam poleg še Fromma (poleg izpisujem določene povedi), Budjo iz predmestja prežvekujem že 3 mesce (sram me bodi), pa Blišč in bedo kurtizan se tudi lotevam na obroke…in potem še “skočim” parkrat prelistat meni najljubše strani Gale (ki je bila prebrana v najkrajšem možnem času)…vem, preveč vsega naenkrat.
Simona, a lahko na kratko recimo poveš mnenje o knjigi Ženske, ki tečejo z volkovi, če si jo prebrala.?
torej….v srednji šoli sem se “basala” z raznimi bestsellerji o M&Ž – kdo kaj zna, kdo je kje boljši, kaj pravi znanost o njenih in njegovih možganih ipd sranja. Fino, da sem dala tako literaturo skozi v prav tistem obdobju, da danes lahko segam po bolj…hm…polnovredni in okusni, ne tako pristranski. in stem doživljanje ter razumevanje slednje kar dobro povezujem z “aktualnim” življenjem.
Popolnoma normalen kaos ljubezni – knjiga, mi je odkrila marsikaj in še več, v bistvu me je lepo navdušila…upam, da ne bom imela pri Blagor ženskam občutek sladkobe…
sicer pa…osebno nimam problemov s pojmom emancipacije in njeno pojavnostjo, da bi bila pod njenim vplivom ali bi se trudila doseči ne vem kakšna stanja moči in zmag…lepo živim s svojo ženskostjo (sicer se še nisem oblikovala do te mere, katero imam v mislih, pa vendar sem na dobri poti…), moško naravo pa tudi razumem -za moje razmere- v veliki meri; sicer sem zaskrbljena nad temi interakcijami, ki so dandanes v veliko primerih prav naporne in si ne morem odgovorit, kdo bolj komplicira, kdo ima bolj zgrešene pojme o naših naravah, “poslanstvih”, vlogah, nalogah…
In kdo za vraga je pravi moški, katera je ženstvena ženska? Mislim, imam svojo razlago, pa še vedno je v procesu piljenja 😉
“….Fame, da moškim ni do pogovora, se mi zdijo popolnoma za lase privlečene. Še kako jim je do pogovorov, ni jim samo do verbalnega prekopicevanja, ko ženska ne upa jasno in glasno predstavit, kaj bi rada.” – bi se strinjala, ja, ampak poznam situacije, ko je bila ženska izredno jasna, njeno razmišljanje, odgovori so imeli kristalno sporočilno vlogo, pa je naletela na agresiven ali jebivetrski odziv…uporniški, bebav, kot znak nerazumevanja in ogroženosti….samo zato, ker pač moški ni bil sposoben razmišljat širše od svojih miselnih meja, ker pač ni imel splošne “širine” v dojemanju konstrutkivenga pogovora ali pa je bil tako vase zagledan hudič, da enostavno ni dopuščal, sprejemal njenega mnenja (mizerna ali ničeva empatija). Ni en primer…takih sem mela priložnost srečat kar veliko, in so bili tud starostno zelo raznoliki…sicer pa enako velja za ženske (vem iz kolegialnih krogov).
Predvsem sem zaskrbljena nad omejenostjo, komplexi in prepričanji.Emancipacija ne pomaga nobenemu spolu, “protivljenje”, vztrajno negiranje in uveljavljanje tega sedaj že prav strupenega indivudalizma na obeh polih pa izzove same patološke odnose..in pol smo v začaranem krogu.
Bi moral kdo od spolov popustit v nečem? Tisti, ki se lažje prilagaja, da postane bolj diplomatski?
Sicer pa se vedno najdejo lepe izjeme, kjer oba dihata globoko, sproščeno, neobremenjeno…zavedata se pomembnosti in neizbežnosti svojih narav, ne poznata igric, tekmovalnosti in napornega, brezpredmetnega dokazovanja…v stilu: pač ti si ženska, jaz sem moški 🙂 , odnos še vedno lahko vodima po človeško, mimo ideologij in “modnih muh” aktualnega časa…
zakaj že nimam resnega partnerja? 😉 V komu je problem?
gospod, ki je avtorici posta predlagal za rešitev njenih vprašanj/dvomov in razmišljanj “jako dober fuk”, je to izjavil avtomatizirano, in seveda ni edini 😆
Mene ni rešil, in tako ne more nobene, jasno. Ne vem od kod prepričanje, da sex rešuje tako globoke probleme haha Sem pa mnenja, da med drugim! ohranja zdrav um, to pa drži 😉
Žena ali kurba? Jaz sem to dilemo rešila tako, da sem oboje. Povrhu vsega sem pa še gusar in mama in imam Peter Pan kompleks. Kar se tiče moških- na splošno mi je veliko lažje z njimi kot z ženskami-pa vedarle za te moje težavice krivim patriarhat in šovinizem. Zakaj imamo tako kilave moške v Sloveniji in zakaj imamo tako pasje ženske, ki so za moškega pripravljene narediti vse, za žensko pa nimajo osnovne empatije in kolegialnosti? Pa to, da bi se imele fino med seboj brez kompliciranja in manipulacij in tekmovanj.JaZ sem ljubosumna na moške s tega vidika. ker sem gusar pogrešam oh kako pogrešam kolegialnost in sestrstvo med nami ženskami…To je nekaj kar moškim svinjsko zavidam. Penisa pa niti ne-čeprav je lušna, gobasta stvarca.
Jebenti kaka debata 🙂 Sploh nevem zakaj se ženske tako krčevito mečejo za deci, če so tako pametne in razsodne. Nema logike, po moje. Ali pa….strah samice pred prihodnostjo. Zakaj bi se drugače lispale, se delale to kar niso, si pulijo in brijejo dlake, se mučijo z raznimi kurami, pokupijo vse kar jim ponudijo…bolj ko je stvar blesava in neumna, prej jo kupijo. Včasih smo se smejali raznim potopisnim oddajam, ko so nam pokazali kaka prvobitna afriska plemena, kjer so izgledale ženske kot neke papige, nakrencane, nafarbane, poskakovale so in cvilile, samo da jih je potem kaksen bojevnik vzel v svojo kolibo. In ko danes gledam ženske…..ne vidim razlike……ja seveda, bolj so sofisticirane….pametne…filozofske 🙂
he he….ženske le dejtese kej napisat, prov fletno jebrati tole
hotimir…potemtakem so se od prazgodovine pa vse do danes največkrat “spreobrnile”, predrugačile ženske? moški so pa ostali prvinski, enaki?
samo potrpežljivo sprašujem.
sem prepričana, da so “bolj sofisticirane….pametne…filozofske” bile ženske tudi že v davnih preteklih časih…le da so take bile na skrivaj al pač bolj diskretno, ker bi v nasprotnem primeru bile zatirane…
ena izmed očitnejših razlik (razpok) je morda ta, da ste moški pripravljeni imeti “love affair” za celo življenje, mnoge ženske pa pač tega nismo sposobne, četudi bi si želele.
@ženska?
Predlog zavrnjen. Kje se mi pa ljubi s tem ukvarjat, poleg vsega moji zapisi niso na nivoju količine uporabe določenih besed, ampak je pomembno predvsem besedno povezovanje in tudi medvrstično branje.
Odgovorim lahko samo pod a), ker od drugih postavk nisem avtorica. Je pa vprašanje nenavadno. Odgovor je namreč jasen kot beli dan. Takšna ženska, ki je pripravljena crkovat za moškega, da ga le obdrži. To pa res ne potrebuje pojasnil. Torej te zanima, zakaj Ti nisi pripravljena crkovat za moškega. Pojma nimam. Ti mi povej, kdo si, če veš.
Nikjer ni zapisano, da se mora vsaka ženska s tem zapisom identificirat, saj se več kot očitno tudi sama avtorica očitno ne identificira. Zapis je namenjen v razmislek o splošni klimi, niti slučajno ni mogel zajet vsega, kar si mislim o položaju in počutju sodobne ženske, nekaj je še razloženo v komentarjih, sicer pa tvoje reolike ne razumem oziroma ne razberem, kaj bi rada. Lahko bi napisala protiutež, s čim se identificiraš ali tvoj pogled na splošno, opažanja (opažaš samo sebi enake ženske?) itd. Sicer res ne vem, kaj te matra. Ne pišem knjige o biografijah v detajle vsake posameznice na planetu.
@Maja:
Eh, ja … uredniške travme … si mislim … premalo kave popiješ, ali ne znaš izbirat kafan … he, he …
Sicer se pa strinjam, ja. Odkrito povedano težko verjamem, da ženska, ki se je resnično našla v čemer koli že, deli ženske na tako šovinističen način. Pojem vlačuge kot edini kontrapunkt družinski svetnici namreč po mojih opažanjih večinoma služi ženskam kot samouteha, da je vsaj na pravi poti, če že kakšne posebne sreče ni. V tem je konec koncev tičal dovolj uspešen teror s strani Cerkve nad žensko … Da se je uprla tako enoplastnemu dojemanju ženske, je potrebovala zelo dolgo časa … in še traja.
Sicer pa ne vem katere pogumne fante tamlegori omenjaš. Nisem zaenkrat nič opazila, razen kakšnega hruleža in poostrene ignorance … he, he … Simptomatično, a ne.
@Ana:
Na kratko. Sem prebrala, ker sem jo dobila v dar. V prepričanju, da bom navdušena, pa sem bila vse prej kot to. Arhetipska nekoristna plozanja, ki skušajo spodbudit vzdušje, da je govora o nečem veličastnem, v resnici pa je mnogo več resnice o ženskah v komercialni ameriški smešnici Razočarane gospodinje. Paradoksalno ovekovečenje ženskih kompleksov, ki ne upajo dojet, da tisto, kar je zaničevano s strani moških, pomeni zgolj strah pred taisto mogočnostjo. In za mogočnost so vzvišene besede nepotrebne, ker izzvenijo kot krinka in neprepričljivost vere v resnično vrednost svojim danostim. Scanje proti vetru.
Vloge in naloge itak ne obstajajo, pozna jih samo družbena kontrola nad masami, pri čemer drobna elita žre bonbone in počne vse tisto, kar raji zapovedujejo kot nepravilno, da bi bil mir. Zato pa imamo v demokraciji tabloide … he, he …
Seveda obstajajo moški, ki ne sprejemajo jasnih izrazov pričakovanj. Veliko jih je. Iz tega tudi izvira posledično okolišanje s strani žensk. Iz strahu pred moškim jasnim zavračanjem njihovih hrepenenj. In takrat se hišica sesuje. Kot sem napisala … On reče jasen ne, Ona pa se zavoljo strahu pred samoto skruši ob ne, ali pa previdno okoliša, da pridobiva na času, ko ji bo v glavo udarila jasna slika, s kom se gre iluzorno kompatibilnost in enakopravno spoštovanje. Ko bo moškim postal ženski Ne tako samoumeven, kot ga povprečna ženska samoumevno pričakuje in se ga boji, se bo prava emancipacija šele začela.
Seks dejansko rešuje probleme, v kolikor ga ne zaničuješ in podcenjuješ. Resnično dober seks sploh ni lahko doživet in je za žensko mnogo večjega pomena kot za moškega. In v tem je ironija. Moški se namreč ženske erotike boji, ker jo mora obvladat, da je lahko zadovoljiv ljubimec, zato seksualnost na vsakem koraku skuša poniževat in zatirat kot pomemben duhovni element. Ženske si hočejo pa pridobit pike z zanikanjem svoje seksualnosti in vedno odnesejo ta kratko na vsaj dveh frontah. Preprosto se pustijo kaznovat in celo dopustijo, da so moški izredno zanič ljubimci in taki ostanejo brez replike.
@Vanja:
Točno tako, Vanja. Zato pa pravim, da emancipacije, kjer bi bila potrebna, še nikjer ni. Še vedno borba za moško pozornost in silno pomanjkanje samozavesti in nepoznavanje svoje biti. Moška solidarnost je že zgodovinsko ustoličena šega, med ženskami pa niti najmanj, ker še ni pravega spoštovanja do lastne identitete. Ženska ne mara sebe in posledično ne mara žensk. Moških tudi ne mara, ampak podzavestno meni, da so ji blazno koristni v stilu bolje slab kot nobeden.
@Hotimir:
Ženska je po naravi estet in hrepeni po lepoti, išče, kaj lepota sploh je itd. Neumnost lepa nikoli ne more bit. Moški je lepoto začel izenačevat z neumnostjo spet iz strahu pred lastno nemočjo obvladovanja ženske erotike. Še huje od neumnic, ki kopirajo lepoto, je pojav žensk, ki so zavoljo moškega šovinizma žačele zatirat svoje slo po lepoti in izgubile igro. Jo še izgubljajo. Muza ni enako vlačuga!
@Ana:
Ženske smo še kako sposobne imet love affair celo življenje, ker nismo odvisne od dvigov in padcev. Naše erotično razpoloženje je predvsem v glavi. Ženska je bitje številnih orgazmov, moški orgazem je ciljno naravnan in takrat tudi končan. Žensko slo po zvezi z moškim celo je eno samo hrepenenje po večni “love affair” in jo konec tega občutka zelo prizadane, medtem ko moški “love affair” ne enači z idilo skupnega bivanja do groba in love affair doživlja bolj kot affair, love pa ostane tam nekje v hrepenenju po varnem domu iz otroštva in temu primerno kasneje skreirani idili pribežališča. V tem vidim tudi ključen nesporazum med žensko in moškim, ki ostaja boleče nespregovorjen na pravi način.
““love affair” za celo življenje”…čez deset let ti lahko povem, kaj si več mislim o tem, kar se mene tiče 🙂 verjetno sem še preveč sveža, da bi govorila o kakem prepričanju. še zdaleč ne no.
čeprav imam eno “bojazen” – morda pa to niti ne bi smela biti in se trudim iztrgat iz okovov družbenih meril (pa saj sem upornik – tihi, vendar se še dogaja, da me povleče tja, kamor ni najbolje zaiti). morda jo ubesedim kje drugje, kot tule…in namiguje na to love affair, ki jo je sposobna imet torej ženska in ne moški.
to se je namreč spraševal andy warhol…pa sem se potem še vprašala jaz in analizirala moje prejšnje interakcije, moj značaj, moje namere ipd… prišla sem do nekih možnih potekov…ampak ob misli nanje reagiram zaskrbljeno…
sex rešuje probleme…ja, ampak samo in samo določene, maloštevilne. sicer pa je odvisno tudi od tega, kako si sex interpetira, kako ga doživlja posameznik…tudi mimo konvencionalnih. tudi če ga ne podcenjuje, je vprašanje koliko ga daje na piedstal. pa ne v smislu “sex pač ni vse”, ampak ali mu dejansko zaupa to odrešujočo moč, da se mu tako preda in ob njem doživi….pač, kar doživi…seveda s tem klinčevim pravim moškim. ta besedna zveza pravi moški mi že ratuje tako zoprna, kot ljubezen in iskrice v očeh. boože 😀
noč
Ženske, ki tečejo z volkovi sem dobila tudi jaz v dar.
Nisem je še prebrala do konca…na čase me je začela dolgočasit. Sicer so mi dokaj blizu knjige s tem slogom, ampak pleteničenje mi začne presedat. Res je, da sem si na določenih mestih poiskala možne odgovore ali sem se pač spraševala dalje…sicer pa imam vedno v ozdaju mičken odpor do knjig, katere napišejo ženske in torej posvetijo vsebino samo ženskim vsebinam. Mišljenje, vidki so avtomatsko vedno ženski 🙂 …in mi to ni nekako uravnoteženo – je možno bit nepristranski?, pa mi pol že smrdi po “girl powerju” in stilu “Ženska, zvezda večera, zmagovalka, broka”. Zanekrat se povsem strinjam s temi vzvišenimi besedami – prav to popači bistvo, ali pa je morda tudi to zgrešeno…
Huh, babe, ve kr kličite dež
Ne resno, fino vas je brati, ampak Simona, od kod prepričanje v – moški orgazem je ciljno naravnan in takrat tudi končan? KOt pristaš tega spola se s teboj ne bom strinjal… Je res, da je to najbolj pogosta opcija in najlažja, vendar potem lahko glede naštevilo nedoživetih orgazmov pri ženskah tudi špekuliramo v smer, da je imela cerkev prav in ženska v seksu ne sme uživati?
Problem je v tem, ker ženske same ne vedo kaj bi rade. Zaenkrat se še niso odločile, če jim ta “enakopravnost” ustreza. Kot je Simona napisala so ženske bolj utrujene, zmedene, nezadovolne kot so prej bile. Jah to je prinesla enakost. Kot zgleda ni tako lahko a ne. Mnoge se še raje odločijo za tradicionalno življenje (gospodinje) druge pa se poskušajo kot moderne ženske. Mene tukaj predvsem moti to, da mnoge z sklicevanjem na enakopravnost iščejo samo ugodnosti ne pa tudi obveznosti. Dosti je tudi takih, ki bi se nekako na pol osamosvojile na pol pa bi ostale pri tradiciji. Jebeš tako, če smo enaki smo enaki pri vsem a ne in je treba pozabit na tradicijo. Govorim o tem, da so moški vedno bili lovci, no sedaj morajo biti tudi ženske lovke, kar pa mnoge vstrajno zavračajo. Bi pa nebi, nič vam ne paše, komplicirate do onemoglosti, berete super težko literaturo ki ni vredna, da jo pes poščije, pol pa naj bog ve kaj hočete. Življenje je zelo preprosto in predvsem prekratko in vedite to, da je vedno več moških, ki ne želi zapravljat svojega prekratkega življenja za babje blebetanje, grejo raje k drugi, ki manj blebeta pa manj komplicira. Če pa že nimajo druge pa gredo raje za šank, je bol pestro 🙂
mikis, nekatere se so na pol osvobodile, nekatere pa na pol ostale pri tradiciji? A ni tako najbolje, od tradicije obdržiš tisto kar je dobro-od modernizacije pa tisto kar je dobro-in poskušaš biti maksimalno zadovoljen. Od kje ti ideja, da ženske iščejo samo ugodnosti, ne pa tudi obveznosti? Menim, da je to pogojeno s karakterjem in ne s spolom.in kaj misliš s tistim…vedite, da je vse manj moških, ki želijo zapravljati svoj čas za babje blebetanje? Tudi blebetanje ni pogojeno s spolom, poznamo tudi moško blebetanje, naši politiki so v večini moški in če tisto ni blebetanje? In blebetanje za šankom….kako posvečena stvar.
Vedi Mikis, da tudi ženske izbiramo in iščemo in imamo možnost iti drugam. In moški, ki ženske podcenjujejo samo na bazi tega, da so pač “babe” in babe seveda blebetajo, ne bodo nikoli osvojili neke resnično močne in suverene ženske. Veš zakaj ne? Ker tudi sami niso močni in suvereni moški. Amapk še vedno obstaja možnost tolažbe za šankom.
evo nekaj, kar ni moje, pa bi “nanizala” tukaj, ker sem pač takoj dobila asociacijo na besedo Baba:
Zgoščena modrost za sočne ženske (in grenko-sladke moške, dodajam jaz):
Baba se ne spreneveda. Sprejme spremembo, hvaležna je za dobre stvari v svojem življenju, žaluje za tistim, kar umre ali izgubi življenjsko moč, in gre naprej. Ne določajo je družbene ali poklicne vloge. Kar počne in s kom deli življenje, so izraz nje same. Ne prenavlja se namerno, temveč improvizira, prilagaja se spremembi, odziva se na tisto, kar privabi njeno energijo.
….Babe ne živijo z lažnimi pretvezami in ne ždijo v strahu, da bi jih obsojali ali zavrnili, ne zlezejo vase, ko pride v neprijetnih pogovorih do pomembnih trenutkov. Babe ne tarnajo.
no…toliko -nekaj malega- o BABAH 😉
p.s.: poudarjanje tega blebetanja je brezpredmetno. To ni problem. Pač vedno bomo primerno svoji naravi, uporabljale bolj ali manj na tisoče besed/opisnikov za neko stanje, dogajanje, za opis občutenj ipd – pač na tak način znamo komunicirat. Da pa ne vemo, kaj bi rade? Seveda, ker imamo za kanček drugačno interpretacijo sveta in intime morda, in je vse na nas, da si stvari čimbolj olajšamo, ne moremo pač sprejeti celotne taktike in razmišljanja, ki ga tako nonšalantno radi uveljavljajo moški…najlažje je seveda it za šank, ja ali pred Tv gledat nekaj pač…(da ne bom rekla ravno nogometa, ker ga dandanes tudi vse več moških ne mara, hahaha 😀
…tisti, ki komplicirajo so vseeno na boljši poti, kot tisti, ki ne, saj se slednji zadovoljijo s prav vsem balastom, so goba vpijajoča premnogih stereotipov, družbenih zapovedi ter pričakovanj.
Sicer pa se mi zdi najpomembneje to, da vsaka zase poskrbi po svojih močeh, da ji bo v tandemu čim lažje in lepše seveda. Simona že ve, kaj si želi…miselnosti vseh pa se ne da spremenit ali jim dopovedat, da se da tudi drugače “upravljat” z nasprotnim spolom. Smo v delno globokem dreku pač (malo mi je žal, da sem otrok 21.stol, sam življenje imam še naprej rada, in to, da moški obstajajo tudi
Upam,da se vam izraz BABE ni zataknil zaradi moje omembe. Kolikor vem, smo to že ˝prerasli˝ in smo se že parkrakt pogovarjali o tem, kaj ta izraz pomeni. Bom pa še enkrat poudaril, da ta beseda zame ne pomeni žaljivke, temveč lčisto nasprotje tega- Pač beseda kot beseda, ki se mi je nekoč zataknila in je sedaj dostikrat v uporabi, predvsem v slogu – Kje so Babe?
To je bolj kot ne nek samotni krik orla, ki odmeva od gora, v upanju, da se zvok nekje zaduši in mu pokaže pot, do željenega.
@Ana, Za našim šankom nikoli ne boš nikoli slišaal pogovora o ženskah (kvečjemu zopet tisti klic, Kje so babe
), saj govoriti o vas je nesmiselno, ker bolj vas analiziramo, manj smisla dobivate. To lahko nekako primerjaš z umetnostjo, ki ni podvržena nikakršni analizi skozi psiho, saj je nad njo. Resda se mogoče to sliši že na pol malikovanje, a vseeno, če so nam že vzeli bogove, jih moramo poiskati sami….
Žal ti je da si otrok 21. stoletja? Kaj to pomeni?
preveč se sedaj opravičuješ glede besede baba. osebno je nisem razumela na prizadet način, iz ust m-jev. sploh se ne spomnim, da si prav TI to zapisal 😆
sej pravim, samo asociacija. poimenovanje žensk s strani moških name ne naredi posebnega vtisa, v smislu “joj, kako nesramno!”
bolj je domena žensk, da vas zavestno analiziramo tudi ob kozarčku pičenca, kot da bi to tako z lahkoto počeli moški
to pomeni, da je to stoletje najbolj bolano od vseg preteklih. toliko frustracij, kot jih prenaša človeštvo dandanes, še ni bilo nikoli…toliko presežkov, extremov, kretenizmov in iskanj izhoda…in to s tako hitrostjo, zmedenostjo, zaletavostjo, nebogljenostjo…plus na živce mi gre, ker se jih(nas) toliko sprašuje o smislu življenja, in nič ne odkrivamo novega. Razn recimo, da je nekaj bolj revolucionarnega pojavnost bloga 😉 Čeprav me začenja tud ta že dolgočasit …ah, jaz se preveč stvari hitro naveličam. To je moj velik problem 😐
@simona
@ana
@človek
… jaz pa bi si želela od vsakega slišati vsaj 7 točk v kaj verjamete…
danes se mi zdi, da nisem sposobna zbrati materiala niti za eno. bi mi lahko kdo od vas osvetlil to meglo?
hvala. Maja
verjamem v padce in vzpone (neizbežni,heh)
v dobre knjige
v ples (&glasbo)
ples (ja, še enkrat)
v moč komunikacije
v lastno intuicijo
v dobro stran raztresenosti in ležernosti
v usodo (karkoli si jaz razlagam pod to)
v človeka, osebo, ki je mnogo tistega, kar sama občudujem (in name hote, nehote vpliva)
simona…haaaalooooo…evil the greatest je unikaten…en in edini…to je bla pa žaljivka…da se skrivam za drugimi nicki…mislim ej…
@Ana, se ne opravičujem… Samo razlago te besede imaš proti koncu v moji temi (Greš na babe, ne pozabi…) kjer si tudi sama sodelovala…
@Maja… V kaj verjamem? Misliš na splošno ali v odnosih? V odnosih ne verjemem v nič, oz. se mi ta beseda ne zdi smiselna v tem kontekstu, na splošno pa v dve stvari –
Da je človek veliko več, kot je sedaj in da obstaja nek smisel… Meni to zadostuje…
aja? spomin mi peša, grem pogledat, kaj sem tam besedič’la 🙂
sicer pa mi je po zvočnosti beseda baba najmanj blizu 😀
človek..že kompliciraš 😀 , vprašanje nikje je simpl, odgovori pa so raznorazni. mene tudi zanima tvojih 7 al pa vsaj dve no.
Prosto po Dylan_u (važno je imenovati se Sara): You gimme a map and a key to ya do”(or). 8)
@Človek:
Ja, no, saj … najbolj pogosta opcija … pravila, izjeme pa to, saj veš … Sploh sem pa mislila bolj na samo dejstvo, ne na psihološki cilj. Dejstvo je, da cilj pri moškem seksu je izliv in takrat pade kot izpraznjena vrečka. Veliko težje se spravi še na drugo, tretjo rundo. Pri ženski je drugače. Je predisponirano veliko bolj številčno možno orgazmična. Tudi nedoživetje orgazma je lahko en sam orgazem, pri čemer vrhunec ni tako pomemben. Ženska ima namreč veliko veliko več čutnic. V primerjavi z žensko, bi lahko v bistvu rekli, da je moški kot usnje. Ima pa moški izključno hormonalno večje slo. Torej je ženska v bistvu bitje predigre veliko bolj kot moški, ki je bolj bitje izliva, izpraznjenja, cilja …
Kar se tiče Cerkve in uživanja so špekulacije težko izvedljive. Saj je med ne sme doživet orgazma in ne doživi ga, ker jo moški ne uspe pripaljat do njega, velika razlika. Cerkev pa je od nekdaj ščitila moškega pred žensko. Tako z okinčanjem superiornosti kot z opozorili pred njenim pregrešnim erotičnim zavajanjem. Da ne omenjam Adamovega rebra, iz katerega naj bi ženska nastala. Znanost je žal dokazala nasprotno. vsak moški je najprej žensk. He, he …
@Mikis:
Utrujenost, zmedo in nezadovoljstvo je prineslo izenačevanje, to je res. Ker izenačevanje nima veze z enakopravnostjo in spoštovanjem različnosti. Ženska se danes ubija na vseh frontah in ji zmanjkuje časa za vse. Brez veze. Za tiste ženstvene lastnosti pa še vedno ni dosegla, kar je prvotno želela. Enakopravno spoštovanje in pozornost.
V tem je tudi keč ugodnosti in obveznosti. V resnici imajo same obveznosti, morale pa bi uživat tudi ugodnosti, ker jim pritičejo namreč. Moškemu pa druge. Ampak ugodnost ne pomeni podjarmljenost in zasužnjenje v zameno. To je moški na svojem primeru od nekdaj razumel, pri ženski mu pa ni preveč do tega. Khm.
@Ana:
Ženska se velikokrat čuti dolžno bit blazno blebetava in globoka, tudi če to sploh ni. V tem je posebnost in razlika od moškega, ki seveda nima zgodovinsko vcepljenega razloga, da bi se počutil frustriran. Zato se moški velikokrat počuti, da imajo njegove besede nek smisel, tudi če je navadno pivsko blebetalo, medtem ko ženska rada velikopotezno besediči, tudi če nima o čem. Tako nekako. Posplošeno.
@Maja:
Največji dosežek za eno življenje se mi zdi, da verjameš vase … ne glede na provokacije, spotike in strah, ki ti ga vlivajo tisti, ki vase ne zmorejo verjet, si tega niso prislužili, in ne glede na bolečino in strah, ne glede na propad, ki je smrt v vsakem primeru. Ljudje pa večinoma verjamejo raje v vse, samo sebi si ne upajo približat. To se mi zdi ta Faustovska zgodba. Velepomembna. O drugem itak ne smemo vedeti nič, kar bi bilo vere vredno.
@evil the greatest:
Očitno si izpadel tako unikaten kot premnogi drugi. Iščeš pot nazaj na kakšen forum?
@štulič:
He, he …
V Sloveniji-(pa celo na zahodu do določene mere) je zelo močna težnja, da se ženske zatira v smislu kaj je ženski iz družbeno moralnega pogleda dovoljeno doživeti. To zatiranje prihaja tako s strani žensk(ki so sužnje-torej paznice patriarhalnega sistema)kot s strani moških. Predstavljajte si, da bi bil Hemingway Slovenec. Kaj pa Slovenka? Hmm, če bi bil slovenska ženska-bi bil kurba, prasica, keš pička, histerična feministka, ki ne pozna svojega mesta, zmešana baba, ki jo fukajo po celemu svetu. Ko sem imela en daljši pogovor s slovenskim pisateljem (in režiserjem) Moderndorferjem- sem ga spraševala o njegovem odnosu do žensk. Ker njegovi ženski liki so po mojem mnenju patetični, samo čakajo na odrešilni fuk glavnega junaka, ki seveda vedno izpade malce destruktiven oplojevalec različnih samic, ki se borijo za njegovo pozornost. In vse po vrsti umirajo za njegovo ljubezen, on pa se iz njih malce norčuje, nikoli ni “ulovljen” in na koncu odjaha v mesečino. Absolutni mačo, ki ženske ne zmore ljubiti-čeprav roko na srce-takšnih enoplastnih bitij kakršne predstavlja v svojih knjigah ne bi sama zmogla ljubiti niti v svojih najbolj “raniljivih” trenutkih. In sva malce poklepetala, spraševala sem ga kakšne ženske so mu všeč in zakaj so njegovi liki žensk vedno tako pasivni in raniljivi in blago rečeno neumni. In sem ugotovila, da je Vinko v bistvu glede žensk podoben Erazmu Pintarju. Sam je kao pustolovskega, raziskovalnega duha, v ženski pa ne išče enakovrednega partnerja, ki bi hotel svet doživeti v polni meri-tako kot on. Torej ga prepotovati, okušati na vse možne načine, od hrane do fuka-skratka doživeti svet tudi na hedonističen način. In menim, da je to precej razširjen pojav v Sloveniji, žensk, ki ne bodo pristajale na vlogo seksualne žrtve (tista, ki je podrta, tista, ki je dala)ali pa žene, ki doma skromno čuva ognjičšče, v tej deželici nima kaj iskati. Ker se bo nanjo vsul plaz kritik, ker je kurba, prasica, puhoglavka, družbeno nesprejemljiva nevarna….moški so do žensk, ki nočejo igrati te igre zelo neprizanesljivi. ker se bojijo za svoj status moškega, ker jih popade strašna panika, da bi morda samo bili kdaj na mestu ženske žrtve- da bi bili oni tisti, ki so zapuščeni, oni tisti, ki so izbrani ali zavrženi. Ne, družba mora žensko pripravljati na vlogo žrtve, če ne se bo ubogim slovenskim moškim podrl svet, in niti približno niso dovolj močni, da bi to prenesli. Se opravičujem za tole dolgo klobaso, vendar je bilo “tole” inspirirano z izpadi Fetalija, ki je by the way mlajša generacija, kao občutljiv in dovzeten za probleme okoli njega, pa vendar tipičen predstavnik ubogega, šovinističnega slovenskega moškega. Takle mamo!
sej…zato med drugim tako težko napišem kratek post. je zame kar umetnost bit jedrnta in neobsežna…ampak se niti ne trudim v tej smeri. če se me zaustavi in reče BASTA, potem se znam “umirit” in zaključit debato/monolog s kakšno v stilu: Ja, ja, kakor hočeš (sam jaz mam še vedno najbolj prav) 😉
Kakšna se ti zdi Gala? Dalijeva pregrešna muza…? V povezavi s to temo…
@Vanja:
Uf, Vanja … Zanimivo, zanimivo … Jaz sem imela vrsto daljših pogovorov z Moderndorferjem, na prijateljski bazi. Poznava se pač. In hitro se je razburkalo vse skupaj. Ne bom tračarila, ampak točno vem, o čem govoriš. Zanimivo je, da je Moderndorfer predvsem zaradi vsebinskosti v svojih romanih zelo čislan pri nas. Prav neverjetno priljubljen … he, he …, čeprav gre za precej stereotipne in preproste štorije moškega samoljubja. Tudi ne gre za romane, ki bi se slogovno gradili več let, ampak ravno za to, kar tebi, meni in nam podobnim tako ne gre po grlu, preveč simpl. Takle mamo, ja …
Ampak Fetalij ima še šanse. Osebno mislim, da je nemalo prizadet od žensk in tega nič ne skriva. Se mi pa zdi srčen človek in nemanipulativen v pristopu (kar je razlika)… ampak ja, odvisno, kam se bo prekucnil. Mlad je še dovolj, šanse ima še dovolj odprte.
@Ana:
Ne ravno srečna. Je pa ena izmed simbolov, o kakršnih si še najmanj mislim. Mislim, da ni imela moškega, ki ga je želela, na način, ki ga je želela. In to je za žensko poraz, pa če se kurba ali pa ne.
ponavadi so take “fatalke” nesrečne in neizpolnjene. bolj impresionirajo druge ženske… verjetno se sebi ni zdela mogočna (ni tega pri sebi opevala) in je predvsem trpela, težko nalogo si je zadala..zavoljo česa? hrepenela samo po eni stvari…čeprav mu je dobro ves čas držala stolček…on pa ji je pridno sledil…no, kakorkoli…
btw: do Erazma imam poseben odpor.
“…Ker njegovi ženski liki so po mojem mnenju patetični, samo čakajo na odrešilni fuk glavnega junaka,..” – torej dejansko mnogo decev razmišlja v tej smeri, samovšečno (bolja ali manj nezavedno), da so samo z lastnimi klinci rešitelji naših “nebuloz”…hrepenenj…joj, ko bi že spremenili svoj pristop. Ne odstopam od tega, da jim nismo fauš za krasnega med bedri. Odrešujoče bo verjetno tedaj, ko bodo odvrgli eno prepričanje, ob katerega se spotikamo prav vsakič…niso še boga za jajce prjeli 😀
@Ana:
Gala se predvsem proti koncu sigurno ni imela za posebej mogočno. Ljubimce si je praktično že kupovala. Bila je podpornica temu in onemu v zameno za pozornost, ki sicer krasi žensko, če ji to dejansko uspe … pridobit občutek, da igra vlogo muze v življenju določenega izbranega moškega. Dali je bil v bistvu homo … v tem osebno vidim ključ problema take zveze.
btw: Do Erazma imam tak odpor kot do vse neumnosti na svetu, ki se naduto kiti za prazen smrdljiv prdec. Torej ja.
Ker veva, v kakšni navezavi govoriva, kar se tiče Freudove teorije zavidanja kurca in s tem povezane manije določenega osebka … he, he … lahko rečem samo, da je v tem primeru Miša Molk zapisala žebljico na glavico: “Nisem “penis envy woman”, samo klitorisa mi ne odrežite, pa bo.”
…a ni prikupna misel, da je ženska vsaj enkrat v svojem življenju muza, ki ji nekaj uspe…tisto nekaj v zvezi z moškim, ki je tud sam trmoglav in neomajen (vsaj misli, da je)…ampak, da ji uspe ne na silo, temveč s tem, kar je/kar poseduje – s spretnostjo, diplomacijo, ženstvenostjo, sexualnostjo…torej, da je njemu jasno kako vse teče, kako se lahko lepo gledamo in če je pripravljen naj ji parira 😉
btw: me veseli ta misel o odporu do Erazma. Če bi lahko, bi ga linčala že zdavnaj…tako kot npr. Jurija Bradača.
Me preseneča ta Mišina simpatična izjava, heh
No, nekaj v zvezi s tem, da je klitoris en in edini dovolj, želim dopovedat tudi njemu…sicer ne, da bi se otepala krasnega, ampak, se da odlično živet tudi z našim svetim gričem.
ena btw…o preprosti moški misli, jasni, ko beli dan, z visoko sporočilnostjo…kar nevarno vse skup zame, ko je govora o: http://sion.blog.siol.net/2007/10/30/koliko-skupnih-besed-je-nasel-zorro-s-pokahontas/
dejansko RES ne maram jadikovanja v stilu, češ, poglej, kako s(m)o ženswke zapsotavljene in kako se imajo moški “lepo”.
Zakaj? Saj vendar ni potrebno, ali pač?
V bistvu sem tega jadikovanja že do vrh glave sita.
Jadikujejo tisti, ki zase pravijo, da so zelo “revni”, ko pa potrkaš, ves srečen in zadovoljen, na njihova vrata, da si jim zrihtal delo, pa te grdo pogledajo, češ, kaj pa ti misliš, a JAZ da se bom poniževala, pa šla tustim gosposkim ritim čedit pisarne.
na živce mi gredo tisti, ki objokujejo svojo usodo, da so ubogi in osamljeni, ko pa jim daš možnost, da gredo v družbo, pa najdejo na tistih, s katerimi naj bi preživeli nekaj čas,a tisoč napak.
Na živce mi gredo ženske, ki zase pravijo, da so zapostalvjene, manj vredne, potem pa komaj čakajo, kdaj bodo lahko sklonile hrbet in svojemu dragemu prinesle copate, pa mu psotavile na mizo kosilo, mu oprale štumfe in se dale dol, ko bo ON mignil s prstom.
Imam štiri otroke, moža, hišo, avto, eno snaho in enega bodočega zeta, zadnje čase še hčerkinega psa.
nikoli, ampak res nikoli v zadnjih 17 letih še nisem imela občutka, da me kdo “prestavlja” sem in tja zgolj zato, ker sem ženska.
je pa smešno, tragikomično in butasto: če grem na kolo, pa da ženske iz soseščine vidijo, da v tem času mož štiha na vrtu, se zgražajo, češ, poglej jo lenuhinjo, KAKŠNA je.
če gre mož obesit perilo, ker pač jaz že več dni zapored deelam po cele dneve, se križajo, madona, kskšen revež.
itd.
itd.
itd.
Nikoli nisem zganjala emancipacije tam, kjer ni bilo treba: pri otrocih, ki so odraščali, pa so me potrebovali (in me še)
Neumno je zganjati enakopravnost takrat, ko se dela delijo med družinske člane.
Biti samostojna in pokončna ženska – skratka-ne pomeni, da se cmeriš in čakaš, kdajs e te bo kdo usmilil, ampak,. da sama nekaj- karkoli-storiš zase,.
Ana-Jurij Bradač ni slab človek, samo zelo nesiguren je vase (in gay) in bi rad, da bi ga vsi imeli radi. To je še čisto prebavljivo v primerjavi z nesigurneži, ki jim vrže na aroganco-tipa Pintar.
Simona, v 4.letih od kar sem se vrnila po dolgi odsotnosti nazaj, ne morem priti k sebi kako zelo šovinistična je Slovenija. In me moti. In me motijo tudi takšni tipi(ali tipinje ;-)), ki so šovinistični-tako kot me motijo tudi rasisti ali pa nacionalisti. In za takšne ljudi pač težko rečem, da so srčni, pa naj so jih ženske še tako “ranile”.
Mica a mi lahko poveš kako se “zganja emancipacijo?”
da je Jurij slab, si ne upam trdit, ampak glede na to, kako se je do sedaj predstavljal in obnašal na določenih mestih…a-a, vsekakor je njegov koncept moškosti in postopanja pred ženskami zgrešen. Nima temeljev, s katerimi bi me v kaj dobrega prepričal…večina jih je danes nesigurnih. Gayi so vsi njegove klase – od prilike pač.
Ja, Pintar – sej…heh…no, kakorkoli. Da obstajajo, me kaj preveč ne moti, ker nimajo vpliva na moje življenje, kar je dobro 🙂
p.s.: pa kaj je s tem gejevstvom!?! Rada bi spoznala še kakšnega pristnega. A si lahko zgubljen moški to usmerjenost tako z lahkoto privošči ali se pač za tem skriva…?
Vanja, če berem zgornje komentarje, mi je več kot očitno, da je vedno več takih, ki na oba spola gledajo skozi prizmo rumenega tiska. Erazme, Bedrače in vse tiste puhloglave bjonde kure, ki se na tovrstnih revialnih straneh pojavljajo so ustvarili mediji in sedaj z njimi manipulirajo kot jih je volja! Dobesedno. Kakšen pa je kdo izmed njih v resnici, pa sam bog ve, ali pa še on ne…preprosto zato ne, ker so se tudi dotični zaradi tovrstne medijske prisile naučili igrati neko vlogo…. žal.
Zato se še zdaleč NE strinjam, da je Slovenija postala fašistoidna, kje pa. Zaradi revij kot so Nova, ipd., je postala podobna kurniku, v katerem se sprehajajo kure z umetno ustvarjenim IQ vrtnega polža.
V bistvu- če sem iskrena-sem žalostna, ko na vsakem koraku videvam vso to zmanipulirano navlako, ko ženske zganjajo emancipacijo z različnimi obliki nasilja, od katerih je najbolj usmiljenja vredno tisto, ki ga zganjajo nad sabo, nad svojim telesom in sivimi možganskimi celicami.
PS
Kar se pa Bedrača tiče, bi ga bilo potrebno pobarati, zakaj je sploh dovolil, da ga ta, že omenjeni rumeni tisk, prikazuje kot bedaka v različnih variantah in izvedbah?
Bradača hahahaha Bedrača-poznam osebno, sicer površno-vendar dečko ni slab, je pa malce preprost in si ga zato mediji nemalokrat prav po mrhovinarsko privoščijo. Je pa res, da je dečko žejen slave, ampak takih (nas) je veliko. 😉
Glede kurnika in rumenega tiska in vsega tega se pa strinjam. Vem, da tole zveni malo komunistično- kadar je ženska seksualni objekt -se da z njo dobro zaslužiti in sedaj, ko imamo tržno ekonomijo, so ti trendi zelo očitni. Pa saj se celo hčerke politikov ( po večini desnih-zanimivo!) bohotijo v dekolitiranih oblekah po razno raznih naslovnicah in govorijo kako bodo nekoč postale dobre poslovne ženske. In nedvomno bodo, saj obrt že obvladajo.
Meni gre na živce tako pisarjenje!
Saj pa na koncu koncev imate ženske vodilen vpliv na novi rod.
Jaz videvam vsepovsot ženske, ki se obnašajo primitivno, da ni za opisat! Njihovi otroci.. moram še kaj napisat?
(na takšne komentarje:”A moški pa niste primitivni?” sploh ne mislim reagirat, ker to za moške velja že od kamene dobe!
In če ste že tako pametne, zakaj se morate pol po vseh forumih dret okol o teh zadevah! (Ne mi:”Na kerih forumih pa??/Dret??”
Sej razumem, najraje bi imele moškega, ki bi bil sestavljen po vaši izbiri! Tako razmišljanje je stvar zrelosti.
Ne pozabit, da smo vsi ljudje imeli pred rojstvom glavo v “piz..”, samo da jo nekateri/e še zdaj mate!