Mislim, da nisem hodila še niti v prvi letnik gimnazije, ko se je začela v krogih najstnic sukat knjižica v obliki priročnika za najmlajše gospodične. Notri si našel vsa mogoča opozorila na pasti, ki naj bi prežale na mlado dekle in predvsem, najpomembnejše, kopico pametovanj okrog seksa. Precej revolucionarno dejanje. Spolne vzgoje ni bilo še na pretek, skoraj nič, baje pa ogromno staršev ni kaj dosti govorilo s svojimi otroki o teh zadevah, češ, saj so še pri štirinajstih daleč premladi za debatkanje o packarijah za odrasle. Zato je knjižica vzbudila kar nekaj zgražanja tudi med vrstami staršev, seveda predvsem med bolj katoliško orientiranimi. Če me spomin ne vara, kar je po vseh teh letih možno, je bil naslov preprost – Čas deklištva. In … notri se je znašlo celo priporočilo o dobrem fafanju. Najbolj odmeven med vsemi nasveti pa je bil brez najmanjšega dvoma poduk o obnašanju, v kolikor se znajdeš v poziciji žrtve posilstva. Deklica bi se morala popolnoma umirit, ne nagonsko obrambno otepat okrog sebe, saj posiljevalca to vzdraži še bolj (kar veliko pove o moških na sploh … ja, linčajte me), in … priporočeno je bilo, da punca vzpostavi z napadalcem dialog. Mu z mirnim in voljnim tonom v glasu reče (približno): “Pazi, da mi ne poškoduješ hrbtenice!” Človeška zver se bo za trenutek spomnila, da je mogoče človek, presenečeno prisluhnila, se v naslednji stopnji razveselila, ker ji je uspelo žrtev ukrotit do mere voljnosti in potem … se bo bedniku morda celo zazdelo, da je blazno fejst, ker bo plen pofukal bolj nežno, brez raztrganin in zlomov, fizičnih, za psihične je pač prepozno. Jah, celo verjamem, da taka taktika res lahko užge. Ko posiljevalca s pozivom umiriš in zmedeš, se med samim aktom morda celo ponudi priložnost, da ga zgrabiš za jajca, jih sprešaš v pašteto. Če si primerno oborožena s petkami, mu jo zabiješ v oko, pohodiš tiča in … jo dokaj dobro odneseš. Priročnika za najmlajše pubertetnike se ne spominjam. Mislim, da ni obstajal. Bi jih pa prav tako morale dobit v roke deklice. Kajti tega za najstnice, upam, da ni prebral vsak mulec. Izvedel bi skrivnost lisičjega boja zoper posiljevalca in blazno bi se zabaval, kaj vse se svetuje puncam, da bi bili moški srečni z njimi. V tisti bukli se je namreč našlo mnogo več veselja in radosti za fante kot za tiste, ki jim je bila knjižica bojda namenjena.
ANONIMA
Zakaj sem se spomnila na ta priročnik? Ker mi je v roke priromala zanimiva knjiga z naslovom Ženska iz Berlina. Še bolj zanimivo je ime avtorice. Anonima. Vsakomur je lahko jasno, blogerjem pa še posebej, da podpis Anonima lahko pomeni samo dvoje. Ali bomo brali tako izmišljene zapise, da se avtor z njimi noče povezovat ali pa tako boleče resnične, da se avtor spet noče z njimi povezovat. V tem primeru gre očitno za drugo verzijo.
“Spremna beseda” Draga Jančarja na zavihku srajčke se začne takole:
Tema posilstev med zmagoslavnim pohodom sovjetske armade v Berlin leta 1945 je bila v Nemčiji dolga leta tabuizirana in potisnjena globoko v kolektivno podzavest.
In takoj nam je jasno, kakšne vrste dnevniških zapiskov bomo brali in zakaj je Anonima anonimna. Na žalost. Po prvem stavku se vprašam, kako je izmerljiv sram posiljene v primerjavi s sramom posiljevalca? Ki so bili še posebej, in so še danes, skrbno vzeti pod okrilje zaščite v času vojne in po njej. Okoliščine pač! Saj gre za vojake, ki nesejo glavo na fronto. Mene pa zanimajo tisti vojaki, ki nesejo glavo na fronto prostovoljno in z vsem potrebnim zanosom! Ki se jim zdi pohod na fronto celo največji možen zveličaven dogodek v sicer minorno nepomembnem življenju posameznika. Ali ti tudi z večjo lahkoto izrabijo priliko in posiljujejo? Ali se odfuka v glavi predvsem tistim, ki so pahnjeni v situacijo in vse večere s puško ob boku prejočejo v spominih na mamino naročje? O tem nisem slišala še nobenega pričevanja, kaj šele kakšne poglobljene psihološke obravnave. Pač pa poskusi na hitro po klišejsko opravit z zadevo Drago Jančar in zapiše:
Knjiga je prinesla resnico o armadi mladih, nevednih in pogosto primitivnih moških, ki je od hiše do hiše iskala svoj plen, plen zmagovalcev.
Knjiga seveda ni prinesla resnice o armadi mladih, nevednih in primitivnih moških, ampak je prinesla predvsem podatke o dejstvih in doživljanje le teh skozi oči avtorice dnevnika. Resnice o teh moških prinesti ni mogla, kajti resnico skrivajo ravno ti moški in vsi tisti moški, ki to resnico skrivajo, vključno z nekaterimi ženskami, v vlogi mater ali žen, ki od sramu resnice sprevidet ne želijo, jo pa živijo. Gnusno, pod tepihom lažnive slepote smrdečo, resnico. Pričevanj o posilstvih se danes že kar gnete. Tako v kontekstu vojne (na primer zadnji odmevni bosanski film Grbavica) kot posamezne žalostne prigode iz vsakdana. Besed o pravem ozadju moškega, ki je vedno že kot moški potencialen posiljevalec, kar v primerni mešanici kotekstov tudi uresniči, pa od nikoder. Besedo, razmislek in pravo ozadje se je dobro prepleskalo z izrazi “neveden”, “mlad”, “primitiven”. Kakšno zvezo neki ima s posilstvom nevednost? Opravičilo? Mogoče pomagajo kafanski klepetki moških, ki niso ne mladi, ne nevedni, niti primitivni v očeh okolice. So pa na primer frajerji. Frajerji, ki jezikajo o nališpanih pičkah, kako se ponujajo in jih ob piru ocenjujejo od 1 do 10. Pravi dedci, celo intelektualci, ki se med prijateljčki bahajo koliko so jih že pofukali v zadnjem letu petnajst let zglednega trajajočega zakona. In same mlade, vam rečem, on pa ves zmahan, pa še froci težijo. In prijateljčki, ki niso pofukali nobene že leta, še ženo, o, groza, komaj enkrat na mesec, se hihitajoče sprašujejo “Pizda, pa kako mu to rata?!” In si misli: “Poglej jo prasico, kako se nosi, ko jo pa nekdo za rit uščipne, joka, da tega ni hotela! Mah, kurac, ni hotela, kar prosi, da bi jo kdo nategnil!” Seveda se zatakne pri, kdo! Namreč še tak bebec od moškega se sigurno zaveda, da vsaka ženska želi, da jo položi Nekdo in samo kurba se sprijazni, da jo marsikdo. In zdaj moški. Hoče bit Nekdo, če je le lahko, če ne more bit, bi bil pa rad vsaj del tropa Marsikdo. In ko je lahko eden izmed Marsikdo, ne razume več, zakaj neki bi moral bit Nekdo. “Kva si pa ta misli, da je!”
“Naše babice in dedki so živeli doooolga zakonska življenja, pa kako radi so se imeli. Poglej danes! Same razsute zveze, nobene ljubezni!” mi reče dober znanec v zrelih letih. Čudno ga pogledam, kajti sama sem vedno gojila veliko usmiljenje do žensk teh časov, ko se pač niso spraševale, ali naj zapustijo moža ali ne. Kam naj pa grejo? In nešteto z zakonom vezanih žena niso možu igrale nikakršne drugačne vloge od prostitutke na domačem pragu. Redki so bili pari, kjer je domovala resnična dooolga ljubezen in sreča. Zelo dvomim v posplošitev z moške plati, kako so znali živet ljubezen. Predvsem pa nikoli nisem razumela pojma razsute zveze. Čemu ne preprosto zaključena ali končana. Ali moški na splošno pač fuka, kakor koli pač fuka? Doma po potrebi skrbno ženico – nadomestek mamice, z večjim užitkom še na poti kaj izzivalnega. Pač, pač, pač! In kolikšen korak znotraj take mentalitete je potreben, da se v glavo moškega zateče slo po posilstvu? Ki ima z erotiko toliko veze, kolikor jo povezuje z nasiljem v sebi. Ampak sprašujem se, koliko nasilja nad žensko v zvezi s pojmi erotike in seksualnosti se prelije skozi povprečno moško glavo, ki si skuša predstavljat, kaj neki se mota po ženskih možganih, ko se opicani in udari marš izbire kandidata. Kaj pa ta hoče? Izziva! Zdaj hoče bit pa še samostojna in samosvoja. Mimogrede … še vedno nimamo niti sorazmernega izraza kurbirju. Predlagam in uporabljam ‘kurbirka’! Mislite, da se lahko prime? Ali bo še dolgo ostal verbalni duet ‘kurbir’ vs. ‘kurba’ … ‘cipa’, ‘vlačuga’, ‘prostitutka’ vs. lepozveneči ‘žigolo’. Za crknit od smeha. SSKJ je zaostal. Ga urejajo moški?
Da zaključim navezavo na Anonime s še enim citatom uvodne besede Draga Jančarja iz knjige Ženska iz Berlina:
Šele grozote balkanske vojne v devetdesetih, spremljane s sistematičnimi posilstvi, so svet opozorile, da vojaško nasilje nad civilnim prebivalstvom ni stvar davnih osvajalih pohodov, ampak naše in tukajšnje evropske sedanjosti. To je tudi pomagalo prebiti nevidno moralistično blokado, ki je zavirala izid te nenavadne knjige.
Moralistično blokado??? Izraz moralizem ponavadi izhaja iz predhodne morale, ki kasneje pridobi slabšalno oznako, ker je prepoznana za nedemokratično in hinavsko, ne pa tudi sprevrženo. Kajti posilstvo nikoli ni spadalo v območje morale. Je pa spadalo servisiranje spolnih uslug možu, kadar se mu je zahotelo, kar neke vrste posilstvo je. Od kod torej izvira moralizem, ki ga Jančar omenja? Komu na ljubo in tako samo po sebi nam umevno omenjeno? Se sprašujem in sem rahlo “zmedena”. Pa menda ne morala o ubogih moških, ki morajo pod stresom fukat, pa jim prasice ne dajo.
ZA KONEC PA ŠE MALO MESA IN MAČJIH SLIN
Ko je muslimanski velikaš spustil v medije slavno izjavo, da je za moškega pomanjkljivo oblečena ženska kot ponujen kos mesa za mačko, je s takšno izjavo javno podprl posilstvo, v kolikor se ženska dobesedno na vse razpoložljive načine ne skriva pred podivjanimi pohotneži. Ni lahko, kajti tudi palec na roki ali trepalnica lahko izpade hudo fukiš. Torej … moški je po tej teoriji samo zver, ki vidi žensko kot kos mesa. Da kos mesa še zdaleč ni samo kos mesa, ampak Ženska, ni problem v ženski, ampak v moškem, ki mu možgani sežejo le do nivoja zverine, ki vidi le kos mesa na dveh nogah. Zato menim, da je visoki predstavnik muslimanstva, kakopak, s to izjavo mnogo bolj užalil moški svet. In čudi me, da se ni nihče od moških vidno pritožil. Poslušala sem samo izjave zgražanja v stilu “Tako se pa do žensk že ne obnaša! Nezaslišano!” Kar je vrglo mojim mislim kost, da moški dejansko niso prav bistri na splošno. Podzavestno sprijaznjeni s svojo živalskostjo? Moj prijatelj nikakor ni razumel, kaj mu hočem povedat, ko sem pojasnila svoje mnenje o žaljivosti do moškega v dotičnem primeru in ni nehal klobasat o nezaslišanosti odnosa do žensk. Nikakor ni zmogel zaslišat nezaslišanosti trditve do moških. In ko sem obupala … sem ga pogledala globoko v oči in si rekla: “Pizda! Bo pa že nekaj na tej izjavi, če noben moški ne uvidi, da sploh ni problem v kosu mesa.” Ne, moj sogovornik ni bil mlad, neuk in primitiven. Bil je intelektualec v zrelih letih. Eden izmed tistih, ki skušajo pozitivno vplivat na neuke, mlade in primitivne. Podobno kot Drago Jančar na primer.
Ha ha ha, pa si mi polepšala večer. Še zdaj se držim za trebuh. Zaradi zadnjega stavka seveda – se temu reče selektivno branje? O boleči temi, ki je bila tudi ali pa predvsem rdeča nit tega posta pa kasneje. Še izraz kurbirka – ne bo se prijel, dokler se ženske ne osvobodite moškega gledanja na svet:)) Ah, če bi le nam kdaj uspel ženski pogled.
@neshos:
Me veseli, da sem vsaj nekomu danes polepšala večer.
“Še izraz kurbirka – ne bo se prijel, dokler se ženske ne osvobodite moškega gledanja na svet”
Se strinjam. Ampak izključno v odnosu do ženske. Sicer bi ženskam svetovala, da prebudijo moško plat anime v sebi, ker bi se potem z lahkoto osvobodile tudi dotičnega moškega gledanja na žensko.
Hm, kaj češ o hrbtenici razlagat nekomu, ki niti ne ve, kaj hrbtenica je?
Hm…ja, izjava muslimanskega veljaka je žaljiva tudi do moških, ki so na ta način vrženi v en koš zveri, ki ne znajo krotiti svoje sle… pa vendar se ne počutim užaljenega, kot se ne počutim užaljenega ob izjavi moškega, ki sodnici na vprašanje, zakaj je spolno zlorabljal svojo mladoletno pastorko, odgovori, da je za moškega to normalno, če se je pa skoraj gola sprehajala pred njim… Do takšnih izjav čutim jezo, prezir, zaničevanje, obup, zaskrbljenost, žalost … užaljenosti pa ne. Gre za primitivne izjave moških, s katerimi se ne poistovetim in v katero skupino ne spadam…za izjave zarukunih, zaostalih, zadrkanih in zakrknjenih umov…, ki pa obstajajo, o ja, in uporabljajo besedo moški v svojem svinjskem kontekstu zgolj v apologetični konotaciji, ko opravičujejo svoja dejanja…“posilil sem jo, ker je pač bila tam, napol naga in bi to storil vsak normalen moški…, pregarbal sem jo, ker je bilo kosilo premrzlo, vsak mož bi jo, prasico leno…“ Naj dam temu opravičilu kredibilnost s tem, da ga jemljem resno, vidim sebe v teh „vseh moških“ in zacmerim: užaljen sem??? Če bi ob takšni izjavi najprej pomislil na to, kako žaljiva je do ubogega mene kot moškega, jok stok buuu, bi bilo to precej egoistično in zaskrbljujoče. Ja, je žaljiva zame…kot človeka, predvsem z vidika ubogega posiljenega dekleta in vseh ostalih dejanskih in potencialnih žrtev!
ma, v bistvu imaš povsem prav, problem je v tem, da je posilstvo pač moralna deviacija, ne biološka, na drugi strani je pa spolna sla biološka kategorija in ne moralna.
kar pomeni, da posiljena ženska nikakor ne nosi moralne odgovornosti za to, da je bila posiljena, kakor tudi posiljevalec ne more nositi biološke odgovornosti za to, da je posiljeval.
@nimfa:
Se strinjam. Me pa zanima, od kod so se vzeli. To je namreč lekcija iz osnovne šole.
@beatnik:
Viš, tukaj se pa ne strinjava povsem. Seveda se tudi jaz ne počutim osebno prizadeto zaradi dejanj primitivnih žensk. Se pa še kako zavedam, da njihova dejanja vplivajo tudi na moj položaj, v kategoriji položaja ženske. Družbeno na sploh in v odnosu do moških oziroma moških do nas. Torej se na nek način, v kolikor se imam za nekaj več od primitivk, počutim dolžno, da v danih trenutkih dam vsaj besedo (ki vzpostavlja mentaliteto, drobni kamenčki gradijo mozaik), s katero izražam svoje poglede in delovanje, ki demantira primitivizem. Primeri, ki sem jih zgoraj opisala, pa so zame primeri, ko se zaveden človek v resnici ne zaveda, kako tudi s svojim pavšalnim odnosom pripomore k negativni klimi v določenem kontekstu. Če torej moški nikakor noče govorit o slabostih, ki pritičejo moškim, ampak tak klepetek raje zamenja magari za govorjenje o ženski slabi poziciji, je to zame šibkost. Enako pavšalno ocenjevanje prekrškarjev. Temu pravim odvračanje pogleda od bistva stvari. Kar pa res ne pripomore k dejanskemu napredku v odnosih. Prav tako se ne more imet za zgledneža nekdo, ki sicer ni posiljevalec, je pa njegova mentaliteta do ženske izključno kurbirska na primer. In se še hvalisa s tem. Še hujši so prijateljčki, ki to sprejemajo kot šalo. Iz malega raste veliko. To sem hotela poudarit. Seveda enako zamerim ženskam, ki to moško infantilnost podpirajo in tolerirajo kot kakšne slepe mame, ki jih sin pošilja v rit.
@nimiy:
Spolne sla sama po sebi je biološka, ampak se pri človeku transformira skozi možgane, skozi razum … torej kot gola biološka kategorija sploh ne more funkcionirat, razen pri ekstremno retardiranemu primerku, ampak v dobesednem smislu … ne simboličnem.
v kaj se pa transformira?
Uh, najprej Nimfa… ne ve kaj je hrbtenica. Misliš, da je to splošen pjav, ali sklepaš po domačem primerku?
Simona,
Ne meči takoj vse v isti koš. S tem na nek način počneš točno tisto, kar v sicer drugačnem kontekstu očitaš moškim. Gledanje na ženske kot na eno in isto bitje, brez siceršnjih specifičnih karakteristik, tukaj le v en namen.
Posiljstvo na sploh, je vedno ravnanje nekoga, ki se sicer čuti manjvrednega ženskam, in na ta način bolano prikazuje svojo premoč v vsaj eni stvari. Definitivno vredno prezira.
Posiljstvo v vojni pa ima vseeno neko specifiko. Ne vem če sem ti sposoben to opisat, vsaj ne tu na blogu, lahko pa to diskutirava drugje. Ampak osnova leži v drugačnosti same situacije, mržnje do vsega kar obstaja, ki se počasi nabere v človeku, ko določen čas strežejo po njegovem življenju. Mržnje do vsake nedolžne stvari, ker moti ustaljenost agresije, ki se je vzpostavila. Bosna mi je prinesla marsikaj, med drugim tudi podobe, ki jih ne bom nikoli pozabil… in zadovoljstvo nad samim sabo, ko sem videl, da se v meni ne zbudi takšna deformiranost.
Kaj pa vem no, se strinjam z Beatnikom… boli me kurac za izjave nekega debila, ki ga je verjetno pri petnajstih še vedno dojila mamica, da ja ne bi gledal tujih prsi.
Ja, nov stol za dobro hrbtenico, Boštjan ostaja bliz, ker je mlad pa kjut, Berlinale je pa še daleč. Mogoč je dobr trenirat na kaki bližji tarči, čist mal, da se navadim 😀
Simona, te moram popraviti;
M. Stoppard: Čas deklištva, DZS, Ljubljana 1990, str. 136: “Poškodovali mi boste hrbet” 🙂
Ja prav poiskati sem morala slavno knjižico, ki so mi jo podarili ob zaključku bralne značke v 8.razredu OŠ… Vanjo so mi še napisali: “Branje je najboljše učenje. Puškin” 🙂 Očitno je bila to v svojih časih res izjemno “pomembna” knjižica :S
Sicer pa sem se ob branju tvojega bloga spomnila na neko drugo osnovnošolsko situacijo. Zadnje leto so nam ob ukinitvi “Samoupravljanja…” uvedli nadomestni predmet “Etika in morala”. Pri njem smo celo spregovorili tudi o spolnosti… prišli smo celo do posilstev… In učiteljica je dekletom svetovala, da naj v primeru (spolnega) napada kričimo: “Požar ! Gori! ” … le tako se bo kdo od slučajno prisotnih v bližini odzval na pomoč… Kaj je v bistvu s tem povedala, sem pravzaprav dojela šele ob prebiranju zadnjega dela tvojega prispevka… In to je tisto, kar ja žalostno in zaskrbljujoče…
LP N(2)
PS: Da končam sago z Natašo… Sama ne pišem bloga, le tuje prebiram… občasno kaj pokomentiram! Z Natašo imava skupno le ime in obe poslušava EKV 🙂
Haha, ja. No, mogoče bi se še kaj našlo…
Glede izobraževalne literature – naš župnik je že pred davnimi časi mojega najstništva delal reklamo za katoliško različico priročnika spolne vzgoje: Dnevnik Anamarije (menda). In sem prebrala, kajpada. Nekje pri koncu knjige se bejba poljubi z bodočim zaročencem. Hehe. Jaz pa, reva, sem želela izvedeti, če obstaja še kaj boljšega od misijonarja… 😉
@ Nataša,
ajoj sem pozabila, da moram vedno našteti vsaj tri reči 🙂 Torej še Ana Pupedan 🙂 … jih je pa zagotovo še 3-n krat (…obe imava noge do tal, glavo nad rameni, nos pod očmi…) 🙂
LP N(2)
hahahahah, aha, afterpary it is 😀
good tactics in order to push me to my daily metaphysics ritual 😛
nice touch 🙂
ne razumem kako včasih slovensko enostavno ne zveni in konec. Kdo za vraga je to?
Mene straši predvsem dejstvo, da so bili zapiski prvič izdani in prevedeni v ZDA daljnega leta 1954. V nemčiji pa 5 let kasneje. Označena je bila kot izmišljotina ter za desetletja pozabljena. In če je nebi študentje in ženska gibanja razpečevala v fotokopirani obliki, še do danes nebi ugledala luči.
Njena identiteta pa je bila menda razkrita leta 2001 po njeni smrti.
Moški so sicer pametna bitja, analizirat znajo čuda stvari, razumejo vesolje, znajo izdelati fatastične naprave, pri pogledu v zrcalo pa se nekaj zaskoči. Tu jih večina misli, da pišeš o ženskem, ne pa o moškem problemu.
Spomnim se nekdanjega sošolca, gimnazijca, sedaj pravnega strokovnjaka. Kot študenta sva debatirala ali je sploh možno!! da mož posili ženo v stilu češ zakaj pa sta sploh šla skupaj. Ne vem, ali in koliko je spremenil poglede. Vic je v tem, da sedaj marsikdo reče ti študentek, ti pa nimaš pojma, ne vidi pa da jaz pravzaprav žalim pravnike. Pa se takoj opravičujem, ha ha. Pozdravček kajlice.
@nimiy:
Transformira se v zgodbo, domišljijske fantazme o objektu poželenja in preslikava na svoje frustracije (kar v največji meri deluje podzavestno). Zato se tudi ne zaljubljamo vsi v enake ljudi, v nekatere se jih zaljublja več (skupne frustre), na drugačne načine, v drugačni kapaciteti. Tudi pri osebi, ki na primer lažje fuka z nekom, v katerega ni zaljubljena in obratno, ko je, prej ne, zadeva priča o naravi njene osebnosti. Osebnost brez zavesti in s tem povezanega čustvovanja pa ne obstaja. Doživljanje seksa pravzaprav poteka na simbolični ravni. Tudi nekdo, ki hodi najraje na prostitutke na primer, zavzema vedenje, ki je posledica notranjega doživljanja sveta. Kakršen ima človek odnos do seksa, pove o človeku po mojem mnenju pravzaprav vse najnujnejše, kar je potrebno vedeti o njem, če znaš razbirat “simptome”. Skratka, povej mi svoj odnos do fuka, povem ti kdo si. Nikakor pa ne zgolj … Povej mi, s kom se družiš, povem ti kdo si. Bistvena razlika med živaljo in človekom, ki se kaže tudi v seksualnem življenju. Namreč ljudje se tudi prehranjujejemo ne zgolj zaradi potrebe. S tem da seks itak potreba ni. Od pomanjkanja seksa še nihče ni umrl in tudi nikoli ne bo. Privlak do določenega tipa človeka razkrije tvoj problem. In dokler ga ne razrešiš, se boš erotično limal na enak profil ljudi. Ko ga boš prerasel, pa ne grugačnega. Tako nekako.
@Aljaž:
Nisem metala ljudi v en koš, ker tega nikoli ne počnem. Razdelim pa glede na tematiko ljudi v nekatere okvirne kategorije, ker ne pišem detajlnega omnubusa vse posameznikov s svojimi specifikami. Zato je posploševanje do neke mere samo ključ do izpovedanega. In posplošeno vedno obstaja. Ni pa pomembno v tem oziru, saj bi potem lahko vsak pisec komentarja napisal odstopanja v svojem primeru. Zato si tudi ti v nadaljevanju pisal nič drugače kot posplošeno, saj drugače ne gre, če hočeš obravnavat določeno tematiko, pojav. Posplošeno pomeni zgolj pogosto, kar pa zdaleč ne pomeni, da avtor meče Vse ljudi v isti koš. Torej je replika na posplošeno obravnavo smiselna samo v kontekstu, da nekdo mnenjsko kontrira, da je pojav dejansko tako pogost, da zasluži posplošeno obravnavo.
Ne strinjam se, da ima posilstvo v vojni relevantno specifiko. Namreč to je točno to, kar sem v drugem delu bloga demantirala z omembo zaščite vojakov v imenu mladosti, naivnosti in primitivnosti, ki se logično sprevrže v strašnih okoliščinah, kamor so šli vrli vojaki zastavljat življenje za domovino in narod. Iz tega razloga se je tovrstna posilstva tudi zamolčevalo. Iz tega razloga je zgoraj omenjena knjiga v Nemčiji izšla šele danes. Srhljivo. Namreč izhodišče posilstva v vojni ni nikakor drugačno. Tudi sicer, brez vojne v izgovor, posiljevalec goji sovraštvo. Usmerjeno v ženski svet. Prav gotovo izkaz ljubezni ni. In seveda je povezano z degenerirano psihosomatsko strukturo. Prav tako pa tudi v vojni ne bo vsak vojak posiljeval iz sovraštva. Bo pač v skrajnem primeru pobil tudi ženske in otroke, ne pa posiljeval. Posiljeval bo samo že itak prekomerno k posilstvu nagnjen moški, kar pomeni, da se zaveda, da je za žensko to skoraj hujša kazen, kot če bi jo ubil. V Bosni so bila prav tako izvajana sistematična posilstva. Namen je bil prizadet tudi narod v občem smislu. Omadeževat potencialne matere. Za take ekspedicije pa je treba rekrutirat prave “kadre”. Problem je v tem, da bi pri obravnavi podlage za posilstvo sicer, in še posebej v vojnih okoliščinah, padel marsikateri mit o častnem moškem. Na kakšen način naj bi se izkazoval. O časti vojaškega poklica pa sploh. Kaj nekoga v resnici vodi na fronto? Ljubezen do bližnjih ali strast do nasilja. Iskrena anketa bi bila zanimiva.
Debil, za katerega te boli kurac, je tvoj brat po spolu … kot so moje sestre vse ženske. In opisovala sem izključno to, da je diskvalifikacija v stilu debil in adijo, me ne zanima, mnogo premalo s strani ljudi, ki se imajo za pametnejše, da bi kaj bistvenega pripomogli k spremembi. Ženskemu svetu nič ne pomaga, če Simona zgolj zamahne, eh, tista trapa. Če ima Simona kaj bolj pametnega za dat od sebe, pa naj … To sem mislila.
@Nataša(2):
Hvala za popravek. Sem na tiho pričakovala, da se bo oglasil kdo, ki mu je knjižica na dosegu rok. No, sem mislila, da je naslov v mojem spominu bolj bled, je pa, logično, stavek malo drugače zapisan (sem dodala “približno”), ampak poanta ostaja enaka.
“Požar! Gori!” se mi zdi še ena pedagoška brilijantna cvetka. Če bi slučajno kdo le prišel mimo in vsaj poklical policijo, bi se v tem primeru res vsi možno razbežali čim dlje stran od vzklika, da Gori! … Poleg vsega pa, ja, še zelo zgovorno portretira naravo samega stanja med nami.
@Nataša:
Nekaterim, ne samo oprodam katolištva, bi bilo treba pametovanja spolne vzgoje celo prepovedat, ker škodijo.
@Muki:
Ja. Seveda. Saj to so rezultati zgoraj opisane srhljivosti, ki je še premalo nesrhljiva. Danes.
@rubenstein:
Ja, točno to je poanta bloga, kakor jo jaz zaznavam. Pogledano z raznih zornih kotov na anekdote okrog posilstev in mnenj o tem pojavu, se izkazuje vedno ista fora, ki si jo omenila. Da je to ženski problem. V resnici, se strinjam, pa ne more bit rešen, dokler se ne prepozna, da gre za zelo pomemben moški problem!
pomemben družbeni problem. najbolj grozno glede posilstev v Bosni je namreč tudi to, da se je to počenjalo v velikem številu s strani mnogih “vojakov”. In da, vojna ni opravičilo, ker se moški obnašajao podobno tudi v miru, v slučaju “gang banga”. Torej vzgled nekako potegne in potem počnejo stvari, ki jih, če gre verjeti raznim socialnim študijam, individualno ne bi počeli. (čeprav mi ni logično zakaj ne-za takšno ravnanje mora obstajati sadizem in agresija najnižje vrste-torej gre v primeru, ko je moški sam in tega ne počne, samo za pomanjkanje poguma, da svoje, verjetno podzavestne, fantazije tudi uresniči). V vsakem primeru nam to naslika zelo sick picture -o kaj naj bi človek-moški bil. Čeprav ne vsak. Ampak včasih se bojim, da večina.
@Vanja:
Točno tako. In točno zaradi te sick picture se mi zdi tako zanimivo, da trpimo s strani bojda uglednih, intelektualnih, vedenjsko častnih moških tako pomanjkanje misli o naravi posilstva samega. Celo izogibanje tematiki s perspektive moškega do moškega o moškem. V drobnih reakcijah pri odnosu do ženske in terminologiji obravnave posiljevalcev pa toliko sumljivih podtonov. Da “razigranih” kafanskih vedenjskih pristopov v zvezi z žensko sploh ne omenjam.
Poslušam pa neverjetno ogromno gneva nad enakopravnim položajem med spoloma, ki baje dandanes odvzema moškim naraven položaj … pri čemer spet neverjetno veliko poslušamo o ženski, ki ni prava ženska, precej manj oziroma nič pa, kako neki ne more bit moški pravi moški, v kolikor se povečuje stopnja enokpravnosti med spoloma. Hočem odgovor, kaj neki pomeni moškemu bit pravi moški in kako si predstavlja pravo žensko. In vsi se strinjamo, da je danes ženska preobremenjena in ne more zlahka živet blizu svoji naravi. Moški z veseljem pokimajo temu spoznanju. Treba se je vrnit rahlo nazaj k boljšemu dopolnjevanju vlog. Ko pa omeniš, da je treba bit pri tem tudi enakopravno spoštljivo eksistenčno neodvisen … naenkrat zaveje tišina. Mi ni treba posebej omenjat, na kateri strani.
Simona…saj sem napisal, da sem ob teh izjavah zaskrbljen (še vedno pa ne užaljen, namreč jaz nisem vsi moški in vsi moški niso vsi moški), zaskrbljen tudi z vidika negativne klime, ki jo lahko ustvarijo. Pri čemer pa nisem jaz tisti, ki daje pavšalno oceno, pač pa se te poslužujejo tisti, zaradi katerih sem zaskrbljen in, ki si v svoje možgane zabetonirajo mantro: vsi moški so prasci, kurbirji, žvali, ki mislijo s kurcem in gledajo z jajci. Podobno tudi nisem užaljen, ko neki Jelinčič, zavedni Slovenec, udriha po Hrvatih, sem pa zaskrbljen, ker vem, da bo to ustvarilo negativno klimo in bo veliko Hrvatov menilo, da vsi Slovenci sovražimo Hrvate. Enostavneje je pač posplošiti stvari, na juriš! Užaljenost je domena cilja, objekta žaljivke in v teh izjavah so to ženske. S čimer pa ni odgovornost moškega nič manjša. In tudi sam ne zamahnem ob teh izjavah z roko, češ kaj me briga, pač pa podam svoje mnenje, kar pa spet ne pomeni, da prevzamem neke vrste kolektivno odgovornost za vse moške in njihove izjave. In ne vem, zakaj naj bi bil tvoj prijatelj podzavestno sprijaznjen s svojo živalskostjo, če se pa v teh primitivnih izjavah ne najde in tako tudi ne more čutiti užaljenega. Družba, v kateri moraš takoj hiteti pojasnjevat, kako se čutiš ob takšnih izjavah užaljenega in da ti nisi takšen, je v kurcu! Izhaja namreč iz izhodišča, da so vsi moški zveri, ki ne znajo brzdati svojih nagonov. In s tem, ko tvoj prijatelj klobasa o nezaslišanosti odnosa do žensk (“Tako se pa do žensk že ne obnaša! Nezaslišano!”) pokaže svoje sočutje do žrtev takih primitivnih izjav/dejanj (kar je normalno za človeka s povprečnim EQ-jem), kar pa še ne pomeni, da de facto ignorira problem (nezaslišanost dejanj namreč izhaja iz storilcev le teh). In sploh ne vem, kdo kvasi, da gre za problem žensk? Nesmiselno. Gre za problem nekaterih moških, katerega žrtve so ženske. In tega nihče ne zanika. Ja, problem je pa še širši od teh izjav in sega vse od omenjenih kafanskih prijateljčkov, ki vse skupaj dojemajo kot šalo do tistih, ki privoščljivo modrujejo: » …sama je kriva, ker je bila posiljena, kako pa je bila oblečena, kar klicala je po fuku…«
Vanja, večina??? Žalostno, da tako misliš.
je kdaj ženska posilila moškega? in če kdo ve za tak primer ali bi znal kaj več o tem povedat?
asociacija na spolne fantazije mnogih zensk…ali pa v prav vsaki zenski nezavedno…da bi bila napadena v sexu, z nekaj agresije, posiljena…mazo…premoc nad njenim telesom…popolna predaja pod diktatom…užitek…
…glede posilstev v času vojne, se bi naj s tem dejanjem preprosto maščevali sovražniku samem…
posilstvo je dramatičn pokazatelj neenakosti moških in žensk ter poniževanja le teh iz m-jeve strani. danes več to ni nekaj izvanrednega, ampak je verjetno prešlo v družbeno prakso.
morda gre za skrito nemoč ali ogroženost (konkretno nad čem)….ko začne z uverturo ustrahovanja, jeznega poniževanja in želi doseči tisto, čemur se ženska upira, torej mu je v užitek, ko jo ukroti, njeno voljo ter poseže v njeno integriteto…blazno, no.
le kaj jih sili v to dejanje….kaj je glavni manjk v teh nesrečnežih…ta srditost…kr si to /tiste žrtve/ zaslužijo!?! 😐
Šibkost jih rajca….nekaj izživijo…morda jih straši ženska biološka (pre)moč, in jo želijo fizično obvladat, hočejo videt kako se zvija v mukah ker s tem “prizna” lastno krkhost…
veliko jih je takih /posilstev/ , ki so plod groženj…torej moški grozi ženski, da jo bo ubil, če mu ne bo dala…ker je pod prisilo in pritiskom, v situaciji ranljivosti, se je primorana vdati…
p.s.: jaz pravim joškam, zizam, prsim: ĐOŠKE in se še nihče ni protivil temu poimenovanju, ga tiho sprejmejo, kakor besedo POFIXAL SI GA in ne pobixal. zatorej ti svetujem, da uporabljaj kurbirka, če ti tako paše
I nikome ništa.
p.s.: Melissina Pred spanjem si 100krat skrtačim lase je lahko novodobn vpogled v sexualne praxe tamlajšim 🙂 Priročniki so itak vedno pocukrani….
Prepričana sem, da tudi ženske posiljujemo moške. Če pojem posilstva še malce razširim… In verjamem, da tudi njim ni prijetno…
Simona očitno “nabija rating” svojemu blogu.
Čemu sicer toliko besed, ki so znane po tem, da se najpogosteje znajdejo kot iskani pojmi “radovednežev”. Ljudi, ki jim je dolgčas.
Pa ti uspeva, Simona?
@beatnik:
Mislim, da se ne razumeva. Bistvo tega, kar sem hotela povedat je, da meni pol kurca nič ne pomaga, če poslušam ob izpadih ala muslimanska eminenca zgražanje nad obnašanjem do žensk, ampak bi še kako pomagalo, če bi se raje tisti moški, ki se počutijo tako daleč od tovrstnega primitivizma raje orientirali na poanto posilstva.
Kaj pa dobim? Načrtno sem vzela za primer spremno besedo vzorčne knjige (dnevnških zapiskov), kjer intelektualec, ki se počuti daleč od tega, na hitro opravi z zadevo v slogu neuki, mladi in primitivni! Neukost je opravičilo, mladost tudi, primitivnost pa sploh! Pa ni opravičilo!!! Ker mlad in neuk je vsak v določenem obdobju, posiljevalec pa ne! Ustavili bi se lahko ob primitivizmu. Kje se futra? Tam, kjer se lahko, ampak bolj bistveno od vsega se mi zdi, da tam, kjer naj bi vladal višji nivo, ni zaznat nikakršnega interesa v razgaljanje srži določenega pojava. Jančar nadalje omeni celo, da so zapiske skrivali iz moralističnih razlogov!!!! Meni se zdi to škandalozno!!! A tako se temu reče? Se avtor strinja, da je šlo nekdaj sploh za kaj moralnega? Še huje! Je sploh premislil, kaj piše? Namreč tisto, kar danes nekdo poimenuje moralizem, tradicionalno mišljenje še vedno umeva kot moralo, ki se je z vdorom liberalizma odela v negativen prizvok, sicer pa vsebuje častne temelje v tradicionalnem mišljenju. Ob tem torej ne bi škodila še kakšna besedica pojasnila.
Enako velja za kateri koli kafičarski klepet. Čemu se moj znanec (klobasanje … pa to) ne bi počutil osebno prizadetega kot moški, če ob tem povsem naravno sklepa, da se počutimo prizadete vse ženske????? Mi lahko to pojasniš???? Hvala lepa za zgražanja. Naj se raje zgraža naslednjič, ko bo njegov prijatelj v kafiču klamfal neumnosti v zvezi z ženskami … on pa bo spet tiho … ker se ga spet ne tiče. Ja, koga se pa potem tiče?
@Ana:
Se strinjam s tabo, kar se tiče ženskih fantazij, da si jo moški tudi agresivno vzame. Ampak samo tisti Nekdo, kot sem ga poimenovala v blogu. In kurc … spet ni isto … namreč veliko moški fantazira o taistem s strani žensk … he, he … Tukaj gre bolj za fantazijo o neustavljivem privlaku. In ja, valda, da ravno posilstvo lahko izvira iz taiste frustre, ker On izsiljuje tovrsten game, da bi bil ta Nekdo, pa ne verjame, da bo kdaj katerikoli lahko. Bi bilo zanimivo slišat kakšno mnenje od moških o tem … pa ga še nisem uspela izvleči.
Melissa je pravzaprav ujeta v fantazmo o enem … vsi drugi spadajo v kontekst statistov tega enega. Baje se ogromno prostituacije tako začne. Z enim, ki … blablabla …
@nimfa:
Bi lahko povedala kaj več o tem? … he, he …
@bin:
Katera beseda to misliš? Hrbtenica? Poškoduješ? Se ti ne zdi, da je blog za dvigovanje ratinga rahlo dolg in zatežen? Od kdaj tako misliš? Včasih si mislil drugače … he, he? Kako to, da si spremenil mnenje? So bili moji blogi kdaj drugačni? Preveri, preden odgovoriš. In še … kaj te žre??? Saj nisem tako obiskana kot Irena Sirena z novičkami iz sveta lepih in slavnih na primer. Vse je še vedno na starih tirih ratingov, bin. Kaj se sekiraš zaradi mojih ratingov kar naenkrat? Včasih si bil spodbuden in hkrati naklonjen bralec katarininih in Dajaninih množičnih prispevkov o seksu, pornografiji in posilstvu. Kar naprej. Zame tega trdit ne moreš. Te pa očitno pri meni eksplicitno moti eden … he, he, he …???
A na splošno al iz izkušenj? 😛
@nimfa:
Lahko oboje, sicer pa … izkušnje so vedno dobrodošle …
Nimfa: Tudi sama se spomnim dogodkov, na katere sem reagirala predvsem z mislijo “Tole pa je bil lep primerek ženskega posilstva…” (Pa se mi zdaj zaradi divjega prehlada ne da podrobno rekonstruirati, vsekakor gre v vse smeri: ženska – moški, ženska – ženska, mati – sin, mati -hči)). Razen tega se mi zdi PREVEČ vpadljive ženske golote in izzivalnosti na NEPRAVEM MESTU (na pravem mestu v njej lahko tudi uživam) tudi neke vrste posiljevanje… S telesnostjo, erotičnostjo človeške (namenoma nisem napisala ženske) podobe, kadar situacija kliče po čem drugem.
Druga vrsta predalčkanja, ki je zgleda pri meni postalo stalno, je razdelitev moških v posiljevalce in neposiljevalce in s tem istočasno v evolucijsko zaostale in evolucijsko napredne. Isto počnem z ženskami, ki imajo izrazito mentaliteto gospodinje, potrebne preživljanja, ter z neodvisnimi ženskami po drugi strani.
Tudi če je realnost veliko bolj kompleksna: oznaka “zaostal” je slabšalna in najbrž izraža tudi strah pred tovrstno primitivno silo in niti slučajno me ne čudi, da veliko moških v tem primeru ne more govoriti ne razmišljati o bratih, o pripadnikih iste skupine. Pred leti sem si iz točno določenega razloga dala narediti majico z napisom “Ne maram žensk” – za lastne potrebe. Sicer je ne nosim, vendar se mi zdi normalno, da bi nekateri od nas določene pojavne oblike svojega lastnega spola najraje … pregnali, izbrisali, kaj pa vem.
Prijateljica mi je povedala, da pri spolnem napadu tudi znanje karateja lahko odpove, človek kar otrpne, tako kot okolica, ki mu ni sposobna pomagati…
Stara mama pa, da jo je bilo v drugi svetovni vojni v daljnjem Prekmurju resnično strah le enkrat: ko so se ženske morale skrivati pred zmagoslavnimi ruskimi posiljevalci.
nimfa…kero neumestno vprašanje v odg…zdaj bi radi vedeli vsi, i guess
simona: …Melissa je pravzaprav ujeta v fantazmo o enem —> že, že…ampak vse vmes, česa se je posluževala…
A ni vsaka ujeta v to fantazmo, medtem ko počne vse drugo, ker vsakič misli, da bo našla tistega z velikim M? No, to pa je že druga tema 🙂
čudno da se niso v oni knjigi za dekleta še spomnili kake druge varijante: recimo naj ima vedno ob sebi nož ali nabito pištolo…in bo kaj hitro močnejša od njega, če v točno pravem trenutku nameri vanj in sproži…Si predstavljam primer, ko po navodilih knjige reče: Boli me v križu! – On ji da grd šamar in reče: Še bolj te bo! (pismo so zmešani…da so si drznili svetovat kaj takega).
Prej bi bilo umestno, da reče: Imam AIDS.
p.s.: okej…morda sem že zašla pregloboko v detajle…
Ženska v takih izjavah je objekt agresije, možna potencialna žrtev – in to vsaka ženska, moški iz izjave pa je agresor, primitivec postavljen na piedestal, kar ustreza osebi, ki je izjavo podala in jo nato opravičila s posplošitvijo, da gre za vse moške. Pa ne gre. In to mora biti jasno vsakomur!!! Zato se ne čuti osebno prizadetega, ker ga v tej izjavi in v tej skupini primitivcev ni. Nevarno je zahtevati/pričakovati osebno prizadetost zaradi ravnanj primitivcev in tistega, ki ni osebno prizadet označiti kot nekoga, ki se boji soočenja s svojo podzavestno živalskostjo. Se pa strinjam, da je zgolj zgražanje za intelektualca premalo in prepovršinsko (nikakor pa ne napačno). To, da bo ob naslednjem kafanskem klepetu tiho, ko se bo udrihalo po ženskah, pa nikjer iz zapisa ne izhaja. Namreč, če gre za človeka s hrbtenico, bo vse prej kot tiho.
Kot sem rekla, posilstvo je lahko zelo širok pojem, Simona se je v zapisu osredotočila na spolno prisilo na relaciji moški – ženska, ki je verjetno vsem prva asociacija ob omembi dotične besede, dejstvo pa je, da s posilstvom lahko označimo vsako vsiljevanje lastne volje drugemu.
Posiljevalec je že bil in verjetno še bo prav vsak od nas, ker pa smo ljudje mojstri izgovorov in zavijanja v celofan, bomo ene oblike grajali, druge pa opravičevali, čeprav gre, vsaj kar se mene tiče, v vseh primerih za isti šmorn.
Simona oprosti, ampak tvoji posti na temo seksa ze rahlo presegajo meje okusnega… Ne vem ali res pišeš samo zaradi večje obiskanosti ali pa ti res manjka inteligence in samospoštovanja…Predvsem o slednjem bi veljalo razmisliti.
tina si že slišal(a) za knjigo Zaljubljeni moški – moške sexualne fantazije od N Friday? Če ne, si jo za spoznanje poglej…morda celo vložiš tožbo…
Ana ne vem kje vidis povezavo, očitno si zgrešila point mojega odgovora…
Tina, kje pa so meje okusnega…in kdo jih postavlja? Ne provociram, zgolj sprašujem…
beatnik, se strinjam s teboj. In tudi, ko sem dejala, da je večina moških takšnih…sem se verjetno prenaglila. Vendar, če gledam npr. samo Bosansko vojno-so me ljudje kot ljudje zelo razočarali. In v glavnem so pobijali in posiljevali moški. Zato sem rekla večina. Ker grem še dandans v republiko Srbsko in mi postane slabo ob takšni nečlovečnosti do drugega-do žrtev. Sicer pa, da ženske so posiljevali, moške pa streljali. In moških žrtev je bilo v Bosni daleč največ. Mladih moških.
In čeprav v naši izrazito k nasilju naravnani kapitalistični družbi obstaja tudi trend prelaganja krivde na žrtev. Zdaj pa dodamo še patriarhalne začimbe našega okolja-in si lahko samo predstavljamo kako se počuti žrtev posilstva. Ki kot produkt družbe, če ne drugega vsaj podzavestno, išče krivdo pri sebi. To morajo biti peklenske muke.
Ko sem pri 16. štopala nekje na trojanskem klancu-mi je ustavil neki mulc na motorju in mi ponudil vožnjo v zameno za poljub. Poslala sem ga k vragu, pa je položil svoj moped ob cesto in me poskušal zveči s ceste po klancu navzdol. Od jeze se mi je kar stemnilo pred očmi, tako da nisem imela niti časa občutiti strahu. In se je zgodba končala tako, da sem v umazanem blatnem plašču, ker sva se valjala po tleh in mi je vmes uspelo še nekaj udarcev s pestjo v glavo, tekla za njim, da ga pretepem na mrtve. Fante je bil mlajši in se je očitno precenil oziroma podcenil mene. Kaj se je s tipom zgodilo kasneje? Kaj, če je naslednjič naletel na manj razborito žrtev? Ali na mlajšo deklico? Večina posilstev je neprijavjenih.
@alcessa:
Točno tisti del tvojega komentarja se mi zdi (v celotnem kontekstu seveda) res žebljica na glavico. Ali si nadenemo kdaj majčko za košček samokritike, tudi v kolektivnem smislu. Točno to je to.
@Ana:
Ja, saj … česa vse se je posluževala … ampak vedno je šlo za Enega, kar jo je pripeljalo do Nekoga … seveda se ne konča nujno tako ugodno … he, he … Ta z AIDSEM je pa kar primerna, če ji ne bi on odgovoril “Jaz tudi”.
@beatnik:
Ja, beatnik, šlo je za dovtip na vse moške in na vse ženske. S tem da se je poziv naslavljal na ženske, češ, ne izzivajte, pa bo vse v redu. Da ženska taka grožnja ne paše, je jasno, razen tistim ženskam, ki sledijo načelom enakega ortodoksnega nauka in posledično itak gojijo upor do žensk, ki si kaj takega drznejo. Vendar pa bi se mi zdel izkaz neodobravanja s strani moških o obravnavi moških še toliko bolj na mestu ravno zato, ker niso vsi enaki. Pa ga nisem slišala. Niti prebrala. Samo v hrvaški Piramidi, ki sem jo po naključju ravno vklopila, je neka hrvaška manekenka kot gostja pasirala nevemkoga od hrvaških eminenc, zakaj se ne pritoži nad obravnavo moških preko take izjave … in izpadlo je popolnoma enako, kot v pri meni opisanem primeru. Tip je ponavljala stavek, da se ne strinja s takim odnosom do žensk! Preprosto ni mogel izreči, da se ne strinja tudi s takim odnosom do moških. Priznam. Tega ne morem razumet. Ravno zato, ker vem, da niso vsi taki. Se pa strinjam z Vanjo, da v nagnjenosti, ki se še kako kaže, ne gre za večino, ki s tem v različnih kontekstih nima problemov. Žal.
Meni je popolnoma jasno, kaj ti poudarjaš in se strinjam, kar se dejstva tiče. Ampak manjka mi tista oblečena majčka, ki jo je omenila alcessa. Samo to.
Res je, da v blogu ni omenjeno, kako taisti človek paktira s kvantači tistega tipa. Posebej nisem naznačila zato, ker take prizore opazujem kot nekaj povsem vsakdanjega. Saj ne, da bi intenzivno izkazovali odobravanje, ampak neodobravanja pa tudi ne. Da se razumeva, absolutno tudi vse ženske niso nedolžne ovčice pri tem, kar sem označila v blogu, ampak moram priznat, da z ženskih logov slišim več polemike in kritike o ženskah kot z moških o moških. Misliš, da sem pristranska?
@nimfa:
Razumem na kaj ciljaš. Ampak ženska je bila žal skozi dologo zgodovino brez enakopravnih pravic in praktično zasužnjena od moškega. Še danes je tako marsikod. Na primer tam, od koder je prihrumela tista izjava o kosu mesa.
To se pač pozna. Tudi na ženskah. Logično, da je razvila določene psihološke taktizerske štose, s katerimi je skušala “nadmusrit” moškega, ampak to se logično zgodi kot izhod v sili. Zatrt kompleks ponavadi posesivno odrola ženska predvsem lahko kot mati. Nad sinom na primer. In krog se obrne. Nisem pa opazila priženskah, da bi občutile zadoščenje o čemer koli, kar pridobijo s kakršno koli silo. Še vedno so obupane, samo labilne so in se ne znajo upret praskanju, medtem ko v moškem obstaja ta radost nad dotično igro. Podjarmiti! Ne samo ženske! Tudi moške, ki se mu zazdijo dovolj šibki, da jih lahko (rasizem, nacionalizem) … v moških tagrdih zaporih tudi posilstvo moškega od moškega ni nič neobičajnega. To je ta game. Nisem še slišala, da bi ženska posilila fizično šibkejšega moškega. Res nisem. Sem pa slišala, da v negativni obliki rade lažejo, hujskajo, se sprenevedajo in blatijo. To pa ja.
@Tina:
Kje pa vidiš kakšen post na temo seksa??? Oziroma kar poste??? In prosim, če se že pritožuješ, na dan z besedo nad čem točno! Kaj je neokusnega? Da bomo razumeli tvojo poanto, ki je res zelo nerazumljivo komentirana.
@beatnik:
No, evo … zgoraj je komentar Tine. Vidiš, niso vsega moški krivi … he, he … Blog o odnosu do posilstva je neokusen in ga Tina dojema kot neokusno pisanje o seksu. Zanimivo. Bom dala tisto alcessino majčko spet mal gor.
@Vanja:
Ti si pa … neverjetna.
@ Vanja, ja večina posilstev je neprijavljenih… in po mojem mnenju (v življenju sem spoznala več posiljenih žensk kot štejem let ! in le 6 jih je posilstvo prijavilo !!!) se jih največ zgodi v nevojnih situacijah… Zakaj je toliko srceparajočih izpovedi žensk posiljenih v vojni in tako malo tistih, ki so bile posiljene v povsem drugačnih okoliščinah ??? Še vsaka vojna je bila in bo umazana, polna žrtev, žalosti… ki pri nevpletenih zbujajo nekakšno sočutje… tako kot v vojni posiljene ženske in/ali otroci… Kaj pa nevojne žrtve? So v drugačnih razmerah posiljene ženske obravnavane enakopravno? Ali pa se morda vseprepogosto najprej postavlja vprašanje: res nisi nič izzivala? In kako naj te ženske z vso svojo bolečino, strahom, prizadetostjo in nevemšečim zberejo dovolj poguma za prijavo? In kaj če je posiljevalec profesor humanistične vede? Ja tudi tako poznam…
Moji hrbtenici in trdi pesti hvala, da sem se ob nekem neljubem dogodku uspela razbesneti podobno kot ti… in ne tudi jaz nisem nikomur ničesar prijavila… Je ostalo na nivoju celjenja (bolj površinskih) ran ob posvečeni kafetarski razpravi, česar oče mojega otroka nikakor ne more razumeti… Ker se tudi blazno zgraža nad izrečenimi sodbami in kaznimi v primeru posilstev, najverjetneje ne sodi v kategorijo “večina moških takih” 🙂
LP N(2)
Sem malce raziskovala, res jih ni veliko, ampak obstajajo pa. Ženske posiljevalke namreč.
Namen širjenja pojma posilstva nikakor ni bil opravičevanje moških, s tvojim razmišljanjem v postu se strinjam, ne strinjam pa se z delom zadnjega komentarja, kjer pišeš o tem, da ženske ne občutijo zadovoljstva nad dejanji pridobljenimi s silo. Mogoče pri ženskah res prednjačijo dejanja pogojena z maščevanjem, ampak zadovoljstvo zaradi tega pač ne izgubi na pomenu. Želja po (pre)moči je prisotna pri obeh spolih, na mojo žalost…vsak dan bolj…
Tina nisem zgrešila pointa, samo razširila sem tvoj odgovor….omenila si sex, neokusno, teme o sexu na tem blogu…. blog je osebna zadeva, lastnik ima doloceno svobodo pisanja, sam izbira način pisanja…sex je naraven…v sexu je dost vsega…izražanje sexualnosti skozi pisno obliko ima svoje značilnosti…in je pristno samo v dolocenem slogu, taksnem, ki se tudi dejansko prakticira v danem trenutku…v svojem besediscu, ki je bolj “umazane” narave oziroma ta “umazanost” je bedn opisnik še izpred davnih časov….omenila sem ti to knjigo, ker je knjiga tud javno čtivo in je ZA ljudi…. v dotični so navedeni konkretni primeri moški fantazij, v povsem sočnem, neposrednem, nič olepšanem jeziku – ubesedene sexualne fantazije…povsem ČLOVEŠKO…pa sem ti dala predlog, da pogledaš še kam drugam….kaj vse človek lahko ubesedi in ni amoralno, ni ogabno, ni nečedno in ne vem še kaj vse. kako bi potem na tisto reagirala? sicer pa vseeno….
simona: hja….huh, ta bi bila potem kočljiva…niti nočem mislit na to pikolina…
Simona: hja, ženske so že po naravi bolj nagnjene k analiziranju in tudi drugo žensko jim ni težko pokritizirati (kar se prepogosto potem označi kot ženska opravljivost, zavist itd., četudi to ni primer), pri moških pa je ustoličena pregovorna moška solidarnost, da ne govorim o strahu pred preprodorno analizo temnice moške psihe, ki bi lahko pripeljala do nepričakovanih izsledkov. Zato bodo nekateri zamahnili z roko in na hitro odpravili to neudobno temo. Ne pa vsi. Gre za delikatne stvari in ravno zaradi tega se je treba izogibati posploševanju.
Vanja, rekel bi ti vsaka čast za pogum…samo ne bi bilo fer do tistih žensk, ki so sicer pogumne, pa so v tistem trenutku otrpnile oz. do tistih, ki so imele opravka z bolj izkušenim, močnejšim, ki jim je grozil z orožjem in si takšnega upora niso mogle privoščiti. Si pa, kot je rekla Simona…neverjetna.
@Nataša(2):
Uf, ja … to je ravno tisto, kar me tudi žre, ko slišim za te zgodbe. Koga bi moralo bit bolj sram. Napadalca ali žrtev posilstva. Namreč posilstva ne prijaviš od sramu, da se ti je zgodilo in ker veš, da bodo vse, take in drugačne, oči potem uprte samo vate. Posiljevalec … pa večinoma ostane skoraj anonimen … brezbesedni … nič. Neverjetno. Tudi o njem v primerjavi z žrtvijo … nobene zgodbe, ozadja … spet nič.
@nimfa:
Ja, ja … mi je bilo jasno, da ni opravičevanje (čeprav bi se dalo tudi tako brat … he, he …). Me pa blazno veseli, da si omenila maščevanje! Kot eno vrsto ženski bolj tipičnega izvajanja nasilja, posesije in posledičnega zadovoljstva. Namreč o tem sem nameravala že vsaj trikrat napisat blog, pa me je nekaj drugega zmotilo. Jaz maščevanja ne dojemam kot kakšno posebno nasilje, ker je pač reakcija. In zadovoljstvo, ki se ga lahko občuti po maščevanju, je vendarle izzvana reakcija in “zasluženo” zadovoljstvo. Mislim pa, da tudi moški, ki izvede posilstvo, izvede neko vrsto maščevanja … ampak ne na pravem mestu. Ali če se drugače izrazim … uboga mimoidoča pač ni grda mama.
In hvala za link. Ženske statistično baje največkrat zlorabijo otroka, če že zlorabijo … sina.
@Ana:
Tina verjetno ne bo pojasnila svojega aspekta o pogledu na človeškost.
@beatnik:
Ja, ja, ja … točno to. Ko si omenil žensko obrekljivost, pa to … ja, velikokrat sploh ne gre toliko za obrekljivost kot sam firbec, zakaj oni to, drugi tisto in pet kavic je mimo (na različnih nivojih seveda … ne izpade vsaka babja obrekljivost blazno kunštna … prej redko … je pa poanta enaka) … he, he …
In ja … ta moška solidarnost me blazno zanima. Kje neki korenini? Zakaj se taka toleranca drug do drugega? Kdo neki je grožnja moškemu, da je treba tako skupaj držat? Itd.
Simona, če sem čisto odkrita priznam, da sem po eni strani tej moški solidarnosti kar nevoščjliva. In zdi se mi, da smo ženske tudi veliko bolj tolerantne do moških kot do žensk. Jah še marsikaj bomo morale narediti, da se bomo resnično vzljubile. Same sebe. Na koncu bo to koristilo tudi moškim. Ker jih bodo vzgajale matere z zdravo samopodobo in ljubile ženske z zdravo samopodobo.
@beatnik-ja, niti na pamet mi ne bi padlo, da bi svoj primer postavljala za zgled ženskam, ki so bile posiljene, češ poglej-lahko bi se temu izognile. Zavedam se, da sem prvič imela srečo, poleg tega je bil fant zagotovo kakšni dve leti mlajši in ne ravno “profesionalec”. Poleg tega sem zaradi svojih življenjskih okoliščin znala odreagirati tudi agresivno in z jezo-ki je ponavadi zamaskiran strah, ker mi nasilje ni bilo tuje. Bila sem že nekajkrat v precej kočljivih situacijah in vsakič sem imela več sreče kot pameti-bi se temu reklo. Žrtvam posilstva pa samo moja empatija. Se zelo dobro zavedam, da z malce drugačnim scenarijem in povsem brez lastne krivde-bi se lahko znašla na njihovem mestu. Nek moj daljni sorodnik je posili punčko (tam okrog 16 let se mi zdi)in se nad njo tudi izživljal. Poleg tega je imela diabetis in jo je imel zaprto in bi zaradi diabetičnega šoka skoraj umrla. Star je bil tam okrog 40 let. Dobil je nekaj let zapora, njegova bivša žena pa se je med tem odločila, da bosta poizkusila znova. In mi je med drugim rekla, da stvari niso črno bele, da je malo pred posilstvom videla svojega moža in se je ta ista punca obešala nanj in se nasploh zelo izzivalno obnašala. Takrat sem se morala pošteno ugrizniti v jezik (ja, Simona vem-ampak moj gnev nad njeno zadrtostjo ji ne bi prav nič pomagal pri razsvetlitvi)in sem ji samo zamrmrala nekaj v smislu, ja ampak ta punčka je istih let kot vaš sin in malo se je igrala-preizkušala je to svojo na novo pridobljeno seksualno moč-po nedolžno in otroško in verjetno se ji je kot deklici tudi fino zdelo, da ima pozornost nekega starejšega kao frajerja, ki se ukvarja z avtomobilskimi dirkami itd. Kaj je malce neumnosti, neizkušenosti, slabe samopodobe in posledični želji za pozornostjo (konec koncev to opiše prav vsakega pubertetnika)v primerjavi z živalskim sadizmom, (ki po moje dotičnemu vzame legitimeto živeti v družbi)ki jo je zmožen njen bivši mož? Pa je vendarle nekako poskušala njega opravičiti in ga kot moškega narediti za žrtev ženske manipulativnosti in jah seveda se je potem revež grdo razjezil, ko mu ni hotela ” dati”. Ta miselnost je tista, ki me spravlja v noro jezo. In upam, da mi bo uspelo vzgojiti moji dve zverinici (eno moško eno žensko) tako, da ne bosta niti žrtvi niti povzročitelja (in ne govorim o ekstremnem primeru poslistva temveč nasilja na sploh-psihičnega in fizičnega)-kolikor se na takšen način sploh da preživeti v tem svetu.
@Vanja, sem se ob tvojem odgovoru spomnil na vse tiste ženske, ki so “sposobne” držati štango svojim možem v primeru spolnega nasilja nad otroki v družini!
Sem pa opazil, da se v tej temi moški malo manj oglašajo!
@Simona, nimam kaj dodati! Držbo nasilja znamo “vzdrževat”.
ja simm točno to. In mnogokrat naslija nasploh. in v naši družbi se zelo malo govori o nasilju matere nad otroci, ker je to tabu tema. Mati je sveta!
Vinterbergov The Celebration je meni eden najboljših filmov, v katerem je govora o tem nasilju, ki je tako prekleto univerzalno …
Simona: gre za Alcessino majčko… moški ne bo nikoli nosil majčke z napisom “Ne maram moških”, no ja, mogoče tisti, ki bo hotel poudarit, da ni peder (in bo s tem dosegel kontraefekt), v kontekstu, ki ga omenja Alcessa pa ne. Zakaj? Morda zaradi strahu pred tem, da kot izdajalec ne bo več deležen plemenske solidarnosti. Jaz je tudi ne bi nosil. Zgolj zato, ker ljudje nismo samo moški in ženske.
Vanja: Uf, ne govori. V anekdoti, ki sem jo povzel v prvem komentarju (spolna zloraba mladoletne pastorke), je mati lastno hčer krivila za razdor družine in ji ni verjela (kljub temu, da je njen mož vse priznal). Meni se je to zdelo celo bolj grozno od dejanja obdolženega.
@Vanja:
Ja, točno tako. Zgodovina vloge sužnje dela svoje. Tudi me, ki je sicer nismo doživele, vpliva na nas, ker se mentaliteta še ni izplavila. Predvsem v tem smislu, da še vedno ženske kronično obolevajo od strahu, da bodo ostale same in jim bo blazno težko, ker predvsem kot samohranilke na primer, niso dobro zaščitene. Potem še vkoreninjen občutek, da je treba za moškega blazno veliko naredit, da ga obdržiš. Naslednji pralnomožganski je ta, da ženska v zrelejših letih ni vredna ošvrka, medtem ko je moški blazno šarmanten. Od tod potem tudi blazna toleranca in vzdrževanje veze za vsako ceno. Čeprav realno gledano poznam ogromno žensk, ki so tudi pri petdesetih zelo privlačne (medijsko so največ naredile za to francoske filmske dive, ki niso primerki umetnih preparacij, ampak čisto naravne karizme in lepote), medtem ko niti slučajno niso vsi moški pri petdesetih fejst. Čista ženskam podtaknjena bedarija, ki jih posledično še res dela na stara leta zagrenjene in zapuščene. Potem je še s tem v paketu floskula, da seks nič ne pomeni. To je zame totalno vsiljena logika, ki daje ženam misliti, da nič hudega, če mož povalja vse, razen nje. Pridno kuha in pospravlja naprej ter si misli, eh, saj jaz sem itak odcvetela, on se pa samo malo zabava, ko je že ravno tako šarmanten na zrela leta … hahahaha … Moški tako obdrži nadomestno mamo, poleg vsega pa postrani živi erotiko, ki jo je izpet zakon ubil. Tako to gre. In ja, se popolnoma strinjam, ženske solidarnosti ne premoremo. Če bi jo, bi vsaj zgoraj omenjene plombe na možganih že davno izumrle … saj so posledica moške solidarnosti obvladovanja ženske. Vladat je pa najlažje ljudstvu, ki ga skregaš med sabo.
@simm:
Grozljivo in zelo pogosto, ja. Izgovori teh žensk so neverjetni in zelo sebični, pri čemer ta sebičnost še njim kot scalnica pljuska v obraz. In Celebration je tudi meni eden izmed najboljših filmov, kar sem jih videla. Ko sem ga prvič gledala, sem si prav rekla, kakšna škoda, da ga zaradi skandinavskega in art pedigreja, ki ni obče popularen, največ ljudi, ravno tistih ta pravih, sigurno ne bo videlo.
@beatnik:
Plemenska solidarnost, ja … sigurno je nekaj na tem … medtem ko ženski po plemensko bolj prav pride, da je solidarna z moškim plemenom, da jo vzame pod svoje okrilje? Pri čemer ji ženska predstavlja zgolj konkurenco?
Ni od muh teorija! Tako preprosta, da je sigurno resnična … he, he …
Ja ja to z zrelimi leti se pa še posebaj strinjam. Catherine Denuvue je meni bolj seksi kot kdjakoli, da ne govorim tudi o kakšni Beluccijevi, ki je nekaj čez štirideset in tako lepa in daleč od kakšne punčkaste lepote.
Ženske velikokrat zgrešimo ravno to, da druga v drugi lahko najdemo neverjetno moč. Moški pa to, da lahko najdejo neverjetno moč in oporo v ženski, ki je polno, samostojno bitje. Koga bi v resnici zanimal suženj, predmet, lastnina? Tega se ne da ljubiti.
Samo beatnik je pa tudi neverjeten. Zelo pronicljiv in senzibilen…za moškega;-)…no tudi za žensko…da ne bom podcenjevalna do moških.
Zamujam, Simona, pa se bom vseeno odzval na tvoj odgovor.
Nisem se spremenil in nič me ne žre ali moti. Le besednjak je nekoliko nenavaden, za osebo, ki je tako nežna, da se ji še bolhe smilijo.
Očitno sem se nekoliko zmotil. Morda je vzrok tega tvojega pisanja v neizpolnjenih sanjah o tem, da si te NEKDO vzame? Ne nasilno in proti tvoji volji, temveč brez grobosti, pa vendar tako, da boš imela globok občutek njegove nadmoči. Mnoge ženske sanjajo o tem, da so zapeljale, osvojile NJEGA, ki je Moški z velikim M! Tak, ki si ne pusti ukazovati in ne pozna nobenih ovir.
Ne, nobena si ne želi bolečin in poniževanja, če le zmore partner izraziti svojo dominantnost drugače. Ne govorim o dominiranju nad partnerko, temveč nad vso “situacijo” v okolju, kjer se stvari dogajajo. Vidim, da si spremljala nekatere moje “debate” pri katarini, Dajani, mogoče vvooodnarki. Tam nekje sem že pisal o tem. O starodavni potrebi ženske, da si najde zaščitnika. Moškega, ki bo zmogel in hotel zaščititi njo in zarod, kadar bo sama nemočna. Zakoni narave jo naredijo “mehko”, kadar zazna ob sebi tako osebnost. Zelo težko pa je prenašati dominantno osebo v vsakdanjem življenju. Kadar je debata o stvareh, ki nimajo neposredne zveze s temeljnimi življenjskimi nalogami. (Kdo bo pospravil mizo, naprimer, ali kam bova šla na počitnice.)
Zato je včasih lažje, predvsem bolj enostavno, ustvariti vtis “dominance” samo takrat, ko si tega želimo zaradi boljšega seksa. Saj je obema bolje, če imata občutek, da igrata svojo prvinsko vlogo v zvezi. Tako je spolni akt nedvomno prijetnejši, boljši in ima “globino”! Z izpeljanimi ali zamišljenimi, samo nakazanimi oblikami dominance v spolnosti, je to možno doseči. Potem pa vsak po svoje. V stilu današnjega časa.
@bin:
Besednjak je nenavaden za osebo moje vrste??? Meni se pa ne zdi nič nenavadnega. Vsak dan spoznavam ljudi, ki po pristopu lahko delujejo trdi, v svojem bistvu pa so empatični in subtilni. Prav tako spoznavam veliko verbalno uglajenih, prijaznih, priliznjenih slinarjev, ki so v resnici prostaki, hinavci in arogantneži. Temu primerno se izražajo. Ponarejeno in ceneno leporečno. Konec koncev je to razvidno tudi iz zgodb prenekaterih nam vsem poznanih osebnosti. Največji kretenizem se odvija na primer okrog Svetlane Makarovič. Koliko bentenja čez njeno bojda surovost in neposrednost, pa bi bilo lahko po njenem življenju, delu in vsebini izpovedanega sodeče vsakemu bebcu jasno, da je ena najbolj subtilnih in zavednih javnih osebnosti naše deželice. Samo en primer. Medtem ko ne pomeni nujno, da je subtilen in empatičen tudi kakšen Jelinčič. Gre za vsebino in namene. Vsak ima svoj pečat. Definitivno pa ne pristajam na nikakršne stereotipe o uniformno sprejemljivem vedenju. Kaj šele pri izrazu, ki ga nekdo fura skozi tako ali drugačno pisanje. Sem ljubitelj literature. In hvala bogu se najdejo celo zelo različni slogi in pristopi, ki se nikakor ne delijo na: prijazno pišoči je dober, neprijazno pišoči pa so samo zapiski zločincev … he, he … Prej je celo obratno. Je pa zanimiva tema o tem, ja … ali je to nenavadno ali v resnici logično. In dokler nekdo temu reče samo, da se mu zdi nenavadno ali zanimivo, je v redu. Ko se začne pa zapovedovat, kako naj bi nekdo pisal iz nekih moralističnih vzgibov, se pa temu reče cenzura in umor iskrenih ali ustvarjalnih pristopov v posameznikovem izrazu.
Kar se tiče ostalega zapisanega … se strinjam … ampak saj poanto si izpostavil … gre za igro … take vrste fantazij sigurno obstajajo, ampak izgubijo na smislu takoj, ko to ni tisti določeni, ampak dejansko vsiljivi nebodigatreba. Nisem prepričana, če gre toliko za specifično žensko željo po varnosti in fantaziranju o moči, ker poznam toliko moških, ki prav tako fantazirajo o bolj “domina” verzijah seksa. Tako da … ja, je spet ena zanimiva tema.
Ni in ni mi šlo v glavo, meni, preprosti duši, da vojaki posiljujejo. Ko berem tekste o sovraštvu do nasprotnikov v vojni, si ne morem misliti, da nekdo lahko posili neko sovražnico.
Kako je sploh mogoče!?
Sploh si ne predstavljam, kako fizično lahko sploh do tega pride, saj mora menda nekaj biti, da je sploh mogoče posiliti, kaj. Ali se penis kar na ukaz postavi pokonci?! Ali se moškemu “zvrti” res kar ob sami misli na “kos ženskega mesa”?
Pred kratkim sem se pogovarjala s psihiatrinjo o tem (glede neke posiljene deklice): rekla je, da v tem primeru spolnost uporabljena kot orožje.
In če posiljeno dekle, ženska uspe ugotoviti, da je šlo za nasilje, za orožje in nikakor za nič, kar ima na kakršen koli način zvezo z ljubeznijo, gre postopoma po poti odpuščanja (neumno, kaj, do konca neumno, da se mora posiljena še znebiti občutka krivde, sramu …) , da zmore živeti naprej. In to pokončno, ne glede na vse, kar se je zgodilo.
Tisti del besednjaka, katerega sem zaznal kot nenavadnega, je v SSKJ-ju označen z “vulg.”, torej vulgaren, prostaški. To seveda ne pomeni, da ga ne bi smeli uporabljati. Označuje pa osebnostno lastnost tistega, ki ga uporablja. In tebe doslej nisem dojemal v tej podobi. 🙂
Dobro si povzela poanto. Igra ima svoj smisel, dokler je igra za oba! Na tej točki pa se pogosto zalomi. Kako naj spoznamo, kdaj je za drugega udeleženca igra končana? Kajti igra samo po vnaprej določenih korakih, ne prinese pravega rezultata. Za resnične učinke, moramo igrati na samem robu! (Podobno kot pri pokru. Igranje za omejene zneske, ki nam ne ogrožajo eksistence, je “plehko” in se ga kaj kmalu naveličamo. Samo igra za “velike denarje” šteje.)
Res so nekateri moški dovzetni za “domina” seks. Zanimivo, da je med mojimi znanci večina tistih, ki so to kakor koli izrazili, v položaju “vladarjev”. Torej v običajnih življenjskih zadevah imajo moč in pravico odločati. Vsaj na določeni stopnji. Pravica odločanja nujno vleče za seboj dolžnost pravičnosti in pravilnosti. Odgovornost za sprejete odločitve. Ta odgovornost je breme! Morda se hočejo vsaj v intimnem življenju rešiti bremena. Kdor uboga ukaze nadrejenega, ni kriv! (Potrebe po dokazovanju svoje moči, veljave, pa nimajo. Saj so že v družbi dokazali, da so močni!)
Precej pa je takih, med moškimi in ženskami, ki jim je to samo poglavje, lekcija, v njihovem raziskovanju spolnega udejstvovanja. Brez globokih potreb in “korenin”.
Eh, za maščevanje nikdar ni pravega mesta. Ne zavijat z očmi, tut večni idealisti mormo tlačit to zemljo. 😉
Beatnik: za razlago nastanka majice z napisom “Ne maram žensk” je treba stopiti en korak nazaj od tega, kar ti opisuješ: odpoved solidarnosti pripadnikom iste “biološke” skupine in hkrati tudi samokritičnost (Simona je namreč imela prav) se začne, ko ti nekaj pripadnic tvoje najbolj naravne pripadnostne skupine v obraz vrže rokavico. In potem še eno. Pa čevlje. … Govorim o zavračanju, ko je zavračani vsekakor jasno, od kod zavračanje, vendar to zavedanje ne pomaga, ravno tako ne dejstvo, da tudi sama ne verjame na delitev spolov, načeloma.
“Muškarci su pravi muškarci!” In muškarca se ne da posilit, razen ko gre za posilstvo a la nimfa. Nam stoji na ukaz, odgovor ani:))Od tu naša solidarnost. Ok, včasih tut zataji, to na ukaz namreč. Mogoče bi psihiater drugače povedal kot psihiatrinja. Ja Simona, prav si me dopolnila, to sem imel v mislih ko sem pisal prvi komentar. Pripadnost, sprejetost, huh če vmešam še ljubezen, ki je itak feferon al pa tramvaj, je zmeda popolna. Ljubezen bi rajši pustil izven tega komplota. Za razliko od genetikov sem pristaš okolja kot determinirajočega faktorja. Lahko pa na pomoč priskočijo astrologi ali pa Vidoviti Milan. Kakor komu paše.
Op.: Misel okoli genetike in okolja se nanaša na ljubezen, vojno, kurrbirke in kurbe.
torej zadnja ana, ki se je javla ni tista kot prej…ki je odpisala Tini, ki se je pomenkovala s Simono, ki je vpr, če ve kdo za ženske, ki posiljujejo…no, taona ana sem jaz – ameli.
lep pozdrav dvojnici, katero prosim, da se v prihodnje oznacuje kot ana II. ali kako pač… 🙂
ana…pri teh primerih, ko vojaki posiljujejo ne gre za spolni uzitek…to jim ni prvi cilj, torej sexualna zadovoljitev….to da jim stoji…vzburja jih verjetno dejanje, ki je samo po sebi “pregrešno” in totalno amoralno, zgrešeno…to jih rajca…zrajca jih upiranje zenske…
“Ali se moškemu “zvrti” res kar ob sami misli na “kos ženskega mesa”?” – mojemu sosedu, ki jih šteje skor 70 …ko me vidi…vedno…bolj ogabn kot je, mi ne more bit..ampak je bil recimo tak, ko je mel zeno in zdaj ko je vec ni…tud ce gres mimo gradbišča…je zadeva VSAKIČ ista – tisti moški bi žensko posexali za prvim vogalom…enako tovornjakari…enako vojaki….vidis podobnost med njimi…eno rdečo nit? absence vsega: ženske bližine, njene naklonjenosti, dotikov in predvsem sexa…pol pa se v njih vzbudi prava divja žival, ki velikokrat tudi zgubi razum…
no pa še to…Neshos…nekam si bom zapisala tvojo izjavo: Ljubezen je feferon al pa tramvaj.
(ko bom prišla do neke točke…z enim delom, bom morda želela to nekje tam zapisat/uporabit…saj te bom vprašala za dovoljenje 😉 )
Ana!
ne vem, če mi bo uspelo postati ana II, marsičesa na računalniku ne znam …
Ampak saj ti si Ana, jaz pa ana 🙂 .
Se opravičujem za težave z imenom, povsod sem ana in nisem razmišljala naprej.
Ja, prav imaš, saj so razni taki tipi, ki te kar požirajo. Sploh ni treba biti kakšna posebna lepotica ali z “idealnimi” merami.
Saj res, ja, naš sosed (pa ni isti, hihi?), me je zmeraj buljil prav nesramno v moj zgornji dokaz ženskosti. Potem smo se preselili.
Pa je en dan rekla hči, da jo vabi bivši sosed na tortico. Ko sem malo razmišljala o vsem, sem se spomnila tistih njegovih pogledov … uf, ne, on bi se kaj slinil okoli odraščajoče punce, ne, ne …
Toda hči mi je že obljubila, da bo tedaj in tedaj prišla!
Pa sem rekla: Veš, vzemi s seboj še sestro, pa naj obema kupi tortico! Samo pazi, nikakor v avto, na tortico ni treba iti iz Lj. v Domžale, kakor je vabil … in stalno bodita obe skupaj!
Na koncu sta skrivaj oprezali, kako je pripeljal z avtom na določeno mesto in tam čakal, čakal …
Nikoli nisem otrok učila nategovati drugih, toda ko pomislim na tega, joj!
Ja, in ko pomislim na kakšne poroke, ko so razni stari dedci hoteli plesati z menoj, takrat še mlado, njihove žene so pa same sedele!
Več dedcem sem rekla, da ne grem plesat z njimi, naj grejo lepo po svoje žene, bojo vesele!
Ja, menda je res, da so nekateri ljudje moškega spola kot pes: ko zagleda kos mesa, se mu začnejo cediti sline …
Bin! Zanimivo! 🙂
Neshos, hahaha!
Posilstvo nima nobene veze s seksom kot takim, posilstvo je bazirano na agresiji in prevladi in od tod prihaja tudi “vzburjenost”. posiljevalci samo napr. so dejali, da jih v posiljevanje ni napeljala neka blazno seksi ženska temveč priložnost (ki je slučajna-tista, ki pač pride mimo in je ženska) in občutek nadmoči.
ana-ne morem verjeti, da si svoji hčeri sploh dovolila, da gre na tortice s sluzavcem? Zakaj je pri nas toliko tolerance do sluzavih starih dedcov? jaz bi ga direktno poslala v k….
Vanja!
Prvič: bivši sosed, zmeraj smo prišli voščit, ostane nek občutek sosedstva, neke povezanosti …
Drugič: punca je imela 20 let in njena sestra tudi približno toliko.
Vsa leta, ko smo bili sosedje, ga nisem jemala kot kakšno nevarno možnost, toda zdaj ko ga vidim, se mi zdi, da je zmeraj enak, enako star, precej dobrevoljen … Ja, zdaj zmeraj bolj čutim, kako se počuti njegova žena, ki pa je čutiti vse bolj zagrenjena in se ji vidi staranje.
Torej nekako se mi je zdelo, da ni vljudno kar zavrniti bivšega soseda. Navsezadnje nismo imeli nobenih res slabih izkušenj s tega področja (no, morda kakšen namig). (Slabe izkušnje so bile, ko so bili naši otroci ponavadi vsega krivi, kar je bilo narobe v bloku – pa v resnici niso bili krivi – to so bili le predsodki.) Čeprav ob razmišljanju, kako je zgledalo njegovo povabilo, me je bilo vse bolj strah … in sem se nadvse oddahnila, ko iz tortic ni bilo nič …
Hvala za izražene pomisleke, tako mi daš še dodatno misliti in tako pridem do jasnejših misli.
…
Bin, všeč mi je tvoje razmišljanje … Če človek živi sam, odloča o mnogih stvareh sam. Spolnost, ki je nekaj najintimnejšega (vsaj za večino, mislim) in zelo občutljivega, pa je praviloma med dvema, jaz prisegam na zvest par. Prinaša veliko lepega, povezovanje med dvema, telesno in duševno, zaupanje, varnost …
O tem, kdo je dominanten: Moja tašča je enkrat v zadregi rekla: “Nikoli nisem dala pobude!” In moj dragi je vzdihnil (v hecu seveda): “Jaz tudi ne!”
Če ni res velikega vsestranskega zaupanja, je težko biti ravno prav dominanten oz. ravni prav sprejemljiv za vodenje drugega, ravno prav podredljiv. Sploh se pa po moje vse prepleta, vloga voditelja z vlogo “poslušalca”, “sprejemnika”. Itak včasih ne vem, kdo je on, kdo sem jaz! Kaj je moje, kaj njegovo.
Tako ne more kar biti, to je povezanost skozi zorenje, to je poslušanje druga drugega, prisluhnjenje občutkom, čustvom, skrbem, težavam … drugega in nezanikanje svojih.
Ana, sem mislila, da je bila mlajša, ker si napisala odraščujoča punca. Pri dvajsetih si že odrasel in seveda hčeri ne moreš prepovedati, da se ne bi družial s komer si pač želi.
Ampak resno, še vedno mislim, da smo do starih sluzavih descev malo preveč tolerantni.
Vanja!
Imaš prav, ja … Oboje drži.
P.S.:
Se nam lahko smilijo, reveži, pa prepozno spoznamo, da so lahko nevarni.
S tvojimi teksti Simona, se povečini sicer ne strinjam, ampak običajno vsaj vem kaj si hotela povedati. Tu sem pa čisto zgrešil poanto. (saj obstaja, kajne?)
Za kratek povzetek prosim.
@bin:
Vulgarno so etiketirane določene besede (o etiketah in svojem mnenju o tem sem pisala v enem od prejšnjih blogov), niso pa vse konceptualno uporabljene na enak način, zato tudi ne označujejo enake klime. Pišem točno tako, kot čutim. Ne vem pa, kako si me dojemal prej in zakaj.
Saj pri ženskah je enako. Želja po občutku obvladanosti in s tem po nekakšni možnosti “biti varen”, “imeti nekoga nad sabo, močnejšega” tudi pri ženski izhaja iz občutka prevlade v določenih drugih segmentih življenja in s tem povezanega bremena odgovornosti, ja, se strinjam. Namreč ravno iz ust žensk, ki so bile v podrejenem položaju na sploh, je bilo takih želja slišat najmanj. Na sploh je pač tako … d se skozi seks itak transformirajo vsi naši kaveljci in spotike.
@nimfa:
Kar tlačite zemljo, idealisti … he, he … Maščevanje je širok pojem … itak … Hvala za inspiracijo za blog.
@neshos:
Tudi jaz sem pristaš okolja kot odločilnega elementa, čeprav absolutno verjamem v genetiko, ampak okolje je tisto, kar določenim genetsko pogojenim segmentom odpira ali zapira vrata … saj zato pa toliko pizdim, ker tako mislim … he, he …
@Rado:
Kot vidiš, obstaja … saj je pred tabo nastalo že kar nekaj komentarjev, pri čemer njihovi avtorji s samo poanto kakšnih težav niso imeli. Torej … v kolikor samo ne zavzemaš, spet, pozo edinega pogumnega bojevnika, ki se mi upira, kot si se nekoč sam o sebi izrazil (pa mi še danes ni jasno, v čem je poanta takega počutja, ki ga gojiš), vprašaj, kaj ti ni jasno. Povzetkov se mi pisat res ne ljubi. Menim, da ti tudi povzetek ne bi nič koristil, ker sigurno ni v tem poanta tvojea komentarja. A ne, a ne, a ne?!
Simona,
priznam da sem se malce utrudil. In ne da se mi več na dolgo razčlenjevat tvoje pisarije.
Vzrok za majno digresijo, ki sem si jo privoščil v prejšnjem postu, pa je bilo sporočilno neskladje med vsebino tvojega prvega in drugega dela gornjega prispevka.
Kot sem rekel, tokrat brez analize.
LP
kakšen je psihološki tip moškega, ki spusti z vajeti zver v sebi in posili žensko?
Po strokovni plati mi je bolj malo znanega, po “praktični” plati- iz pripovedovanj-pa malo več.
Pisala sem že o posiljevalcih – zmagovalcih iz medvojnih in povojnih časov. To so bili- po mojem mnenju-ljudje, ki so si domišljali, da zaradi vzvoda moči oblasti, lahko počno domala vse, kar jih je volja.
Zanimivo pa je, da so za njihovo “hibo” ponavadi vedeli tudi domači, sodelavci in drugi, a se niso upali niti piskniti, kaj šele, da bi tega človeka obsodili in javno izpostavili.
v zgornjem kontekstu ni bilo zaslediti razmišljanj o t. i. “domačih posiljevalcih”. žal moram reči, da je teh verjetno še največ. In kruta slika tovrstnega življenja posameznic, ki so nenehno posiljevane od lastnega partnerja, je sicer v javnosti še zabrisana, tisti pa, ki se z njo soočamo na licu mesta, pa vemo, da je vredna vsega obsojanja…..
da pa slika ni le črno-bela, naj dodam, da sem enkrat lani prisluhnila zgodbi t. i. “žrtve”. In jo tudi (z izmišljenimi imeni, krajem dogajanja, itd.) objavila.
Potem pa je prišlo do rahlih zapletov, ko se je javil tako imenovani posiljevalec in zahteval, naj bom zraven, ko se bo soočil s t. i. žrtvijo.
Moram reči, da sem bila v zelo neprijetnem položaju zrasti zaradi t. i. “žrtve2, ker se je izkazalo, da je deklica zgodbo zelo prilagodila /sebi v korist/, da v resnici sploh ni bilo tako kot je sprva trdila….Svoje pa je naredilo tudi ozračje podobne beznice kot je bila nekoč Lipa, pa preveč pijače, brezbrižni starši pa še kaj bi se našlo…..
Kar pa se tiče posiljstva žensk nad moškimi, je pa ta zadeva, večkrat kot ne, zelo verbalna….
In če bi bila jaz na mestu kakšnega takega moškega, ki tudi javno dovoli tovrstna posiljstva, se oproščam, ko tole zapisujem, verjetno bi jo krepko na gobec.
pa mi je nasilje kot tako ogabno in tuje in nesprejemljivo.
@Rado:
Pojma nimam, čemu utrujen bereš moje pisarije in se celo sprehajaš s komentarji. Te kdo sili? Ti mi samo povej, se bom lastnobesedno potegnila za tvoje pravice in te poskušala zaščitit … he, he …
V drugem odstavku tvojega komentarja pa se bohoti popolno neskladje s sporočilom prvega. Čemu postavljat spet, v tvojem slogu, neke trditve, o katerih ne zmoreš povedat nič dejanskega.
Ja, prav … brez analiz! Pa smetit tudi ni treba. Lahko pa že enkrat izraziš, kaj te matra. Boš mačo izpadel. Obljubim. Ker takole ne kaže najbolje.
@mica:
Vsak posiljevalec operira z občutkom vzvoda moči in mislijo v danem trenutku, da lahko dela, kar hoče. Pa če je to sredi ceste, na žurki, pri domačem ognjišču ali v vojni. To je itak osnova problema.
V blogu je bilo zaslediti tik na domače posiljevanje v delu, kjer pišem o podpori in tišini s strani žensk, ki pod tepihom čuvajo mračne skrivnosti. Ne obstaja namreč samo posilstvo (ne piše se posiljstvo) žene, ampak tudi hčera, pri čemer žene marljivo molčijo. Večina jih pri sebi celo goji filozofijo, da je hči nekakšna tekmica, ki zapeljuje njenega moža. Jap! Sicer pa ta blog ni bil namenjen naštevanju različnih okoliščin, pod katerimi se posilstvo vrši, ampak jasno usmerjeni obravnavi strani kritične smetane opazovalcev preko predstavitve določene knjige.
Z zadnjim odstavkom o verbalnem posiljevanju pa si seveda samo okrepčala dejstva o ženski, ki premalo misli nase in preveč živi za moške, s čimer ne dela sebi in ne moškim nobene koristi. Drugega kot to, da očitno gojiš gnev do verbalno učinkovitejših žensk od sebe, izluščit ne morem. Namreč samo v takem primeru si lahko predstavljam, da se ženska lahko identificira s primitivcem, ki žensko na gobec, ker je jezikala (kako klasičen primitivizem!). Tudi v kolikor bi bila ženska res ena navadna kvantačica, polna neutemeljenih žaljivk do moža, pri čemer bi bil on neverjeten primer uglajenosti, nekaj ne štima. Namreč, kaj pa počne tak uglajenež s primitivko ob boku, ki ji ne verbalno ne kako drugače ni kos, pa vsi zaploskajo, ker ji da eno čez gobec? Ženski??? Saj … zanimivo, da si nas počastila in moške spravila nekako na nivo opic, ki znajo samo s pestmi obletat, retorično pa so šibki do obnemelosti, ampak … podpiranje fizičnega nasilja nad žensko s strani moškega, ker jezika???? Se mi zdi milo rečeno poden od podna. Če je tak frajer, naj si pač najde takšno, ki ga bo bolj spoštovala. Res ne razumem, čemu bi si uglajenež in pametnjakovič mazal roke? Čemu bi sploh prenašal primitivko ob sebi? To je jasno samo tebi.
🙂
ehja, simona, spet gledava z /vsaj/ dveh različnih zornih kotov. Dvomim, da bi se kak moški lotil jezikavke, morda le, če bi bil totalno pijan. Jezikanje tudi ni nasilje, je kvečjemu nadloga, vsaj jaz tako mislim.
Pred očmi sem imela točno določene tipe žensk, tiste, ki imajo že apriori večvrednostni nagon, podkrepljenega s pokvarjenim cinizmom s sadističnimi primesmi.
To so ženske, ki uživajo, če o moških intimnih stvareh na glas razpredajo pred občinstvom, ga ponižujejo na področjih, ki res nikogar ne brigajo, mu kratijo pravico do besede, z dodatkom pritlehnega zmerjanja o njegovi manjvrednosti zaradi premalo denarja, premalo izobrazbe, premajhnega avtomobila…itd..itd…
In še enkrat ponavljam: ko naletim na take ženske izmečke- upam, da ne boš rekla, da ne obstajajo- bi velikokrat zelo rada in z velikim užitkom naredila tisto, kar sem napisala zgoraj.
pa da dodam še nekaj: moje izkušnje so take, da je nasilnih žensk vedno več….
banalen primer….pred nekaj meseci je nek moški zaradi hm…”nemogočih” navad ženske, s katero je začel “hoditi” /njeno vulgarno preklinjanje, njen sin je -dokazano, ker so ga dobili na licu mesta-kradel je po vasi/ le-to pustil.
ne bom razlagala kaj se je potem in zato dogajalo, kajti primer imajo v rokah kriminalisti.
Moški, ki si zaradi določenih in zelo razumljivih razlogov do srednjih let ni našel ženske. Potem pa je vrgel oči na neko bejbo iz ene od bivših republik.
Nazadnje,l ko sva se srečala, je bil brez treh sprednjih zob, ki mu jih je še pred posredovanjem policije izbila….
Pa še bi lahko naštevala, kajti svet v katerem živimo, ni sestavljen le iz “lepo oblečenih bejb” in dobrih tipov, ki se vozijo z bmvejem.
🙂
Ja, najprej mora mlad človk dobiti realen pogled na okolje in na sočloveka (mislim na sočlovekinjo). Tako najdejo čustva o ljubezni pravo mesto v teh zmedenih možganih. Za prijetne trenutke ni potrebno da se vedno seksa. (Je pa fletno) Zelo resna tema je podana na zelo prijeten način.
Hmmm, kar ne morem si predstavljati, da bi med kakšnim besednim nesoglasjem, manjšim ali večjim, med menoj in mojim možem prišlo do situacije, ko bi v navalu svojega verbalenga izpada (ali, po Micini interpertaciji : neprimernega jezikanja,) lahko fasala “eno po (mojem) gobcu”! Predstavljam si, (če bi to bil nek imaginarni scenarij,) da bi to bila zadnja oblika kakršnekoli komunikacije med menoj in mojim možem. Pa kolikor se poznam, bi mu takoj, ko bi se pobrala, šla pakirat vse njegove cote in kufre in…..mu jih gladko zmetala čez balkon. Sicer se pa s takim dedcem niti ne bi poročila, zato tak scenarij niti približno ni možen. Res pa je, da imam torej izjemno srečo (če gledam s stališča Mice), ker je moj mož eden tistih, ki neizmerno časti kult ženske, ga postavlja visoko nad moškega. Moj mož odkrito in brez problema priznava premoč ženske nad moško duhovnostjo, govori celo o večji sposobnosti v razvoju čustvene inteligence pri ženskah (na splošno) glede na vlogo ženske v družini, pri vzgoji otrok, v grajenju odnosov, itd. Kar se mu nemalokrat slabo obrestuje (v kakšni moški debati na to temo) Razen v zelo redkih primerih. Zadnjič smo bili nekje na neki družabni večerji, in glej ga zlomka, se je pojavil nek tip (pozneje sem ugotovila da je antropolog) ki je trobil povsem enako kot moj mož, samo še malo bolj učeno in poglobljeno. Večina moških (sami slov. intelektualci) je bila tiho, razen mojega, seveda, ki je kooončno našel sogovornika v razvijanju svoje teze o ženskah. Bilo je zelo zabavno – veliko bolečih žuljev, veliko stisnjenih ustnic. A nobene klofute.
In še nekaj : obstaja neka splošna teza ali prepričanje, med ženskami, ki jih poznam, da je zelo težko najti kvalitetnega moškega. (ne glede na starost) Pa s tem ne mislim, da so vse ženske kvalitetne parnterke. Ampak nekaj se dogaja v tej družbi, ko je vedno bolj normalno in sprejemljivo, da je vedno več samskih žensk (ne pa tudi moških), ki nikoli ne najdejo pravega parnterja. Samo naj se sedaj kdo oglasi, pa reče : “Zakaj so pa tako zbirčne?”
vicky, a res tako pol-pismeno pojasnjujem?
zato si moj stavek o jezikanju še enkrat preberi 🙂
******Dvomim, da bi se kak moški lotil jezikavke, morda le, če bi bil totalno pijan. Jezikanje tudi ni nasilje, je kvečjemu nadloga, vsaj jaz tako mislim.**************
Mica, sorry, komentirala sem tvoj post 73., kjer mi pač ni všeč tvoj način razmišljanja glede kakršnegakoli fizičnega obravnavanja z žensko :), ali pa sem morda narobe razumela…..? Tvojega nadalnjega posta, ki ga omenjaš, sploh nisem obravnavala.
Simona preberi Radov komentar.
http://katarina.blog.siol.net/2007/12/14/spolno-nasilje-mladoletnika-nad-mladoletnico-se-ne-kaznuje-z-zaporno-kaznijo/#comment-12799
@mica:
Ne vem, kaj ni jasno, če je vse jasno. Kaj neki sem mislila z jezikavko? Točno to, kar sem opisala, in točno to je najnolj pogost odgovor moškega, ki je žensko na gobec. Ker je jezikala … in potem razlaga. Valda, da je nesmiselno za tale dialog jezikavko podrazumevat kot zgolj klepetavo gospodično. WTF!
In zato ostaja moj komentar enak, kot sem ga podala, na kar pa nisem dobila replike v poanti. Preprosto ni nobene logike, da fizično šibkejši ženski pokažeš, kakšen mačo si, ker te ona verbalno žali v družbi. Ostajajo odprta ista vprašanja? Zakaj pa moški vztraja ob taki ženski, ki ga ne spoštuje? Ali ji ne zna verbalno vrnit, ker ima ona v bistvu prav, samo tako obupana je, da ne zna bit sama ali si najti moškega, ki ga bo spoštovala lahko? Skratka … itak vsako fizično nasilje nad žensko korenini v kompleksu moškega vis a vis nje ali ženskega sveta na sploh. Če pa bi bil kompleks utemeljen razlog za pretepanje fizično močnejših fizično šibkejših, bi ostalo na svetu samo par ta orangutanskih moških še živih, če mejo tolerance znižamo na minimum.
In ne razumem pripovedi o moškem, ki je zaradi vulgarne ženske naredil nevemkaj. Jah, a revček ni imel pojma, da mu vulgarnost ne paše, pa si jo je vzel za družico, da sproba pizdarijo? Ljudje smo pač različni in seveda je vedno zgovorna zgodba z obeh strani. Ampak utemeljenost fizičnega nasilja nad žensko ne more nikakor zdržat, v koliko ni fizično enakopravna. Še v boksarskem ringu so tekmovalci opredeljeni po kategorijah, ko se prostovoljno podvržejo slu po nasilju za dobiček.
Ne vem, kako in zakaj je neka ženska zbila moškemu tri zobe. Vem, da sem sama moškemu že pripeljala klofuto. Oba pa sva tudi vedela, da mu pri mojih 48 kilogramih tega res ni bilo težko preprečit, medtem se ko obratno tega ne bi moglo trdit. V tem je vsa poanta. Sicer boks brez kategorij moči ne bi mogel niti pod točko razno spadat v obliko športne aktivnosti s športnim obnašanjem v paketu.
@fuga:
Ja, ni lahka pot do sebe. Redko kdo jo sploh najde.
@vickyha:
Bi se kar strinjala s tvojim možem do določene mere. Čeprav menim, da so ženske pač bolj razvijale duhovno plat skozi zgodovino, medtem ko se moškim ni zdelo to tako potrebno. In zdaj javkat, ker si prešprical lekcije, res ni ravno utemeljen argument. Moj prijatelj je nekoč izjavil, da ga vedno fascinira, kako imamo ženske več empatije in smisla za psihologijo, zato se mu je veliko bolj zanimivo pogovarjat z njimi. Dodal je misel, da se moškim ni nikoli zdelo toliko vredno ukvarjat s tem in onim opazovanjem, medtem ko so se morale ženske v podrejenem položaju na tak način nekako znajti, da so lahko obdržale določene vajeti v rokah. To se mi zdi kar smiselna teorija. In ja, z enakopravnostjo v paketu postajajo končno rahlo bolj izbirčne … kdo pa ne bi izkoristil prilike do svobode izbire.
@Vanja:
Oh, me ne preseneča, ama, nič. Ena izmed njegovih ta radastih ploskih replik. Od kod neki sta se vzeli ti hčeri? Si mu odlično odgovorila, ampak ne bo sprejel niti v razmislek. Itak.
Eden drugega ozemljujemo in če skušamo bitizvesti najglobljemu v sebi, si lahko tudi zelo pomagamo, drug drugemu, da rastemo.
Zato mislim, da je najboljši odnos lahko med moškim in žensko – je dopolnjujoč, skupaj pridemo do skupnih stvari, do več, kot vsak sam zase.
Te možnosti imamo vsi, marsikomu pa ne uspe najti dopolnitev v zvestem partnerju …
Imam pa večkrat občutek, da ženske lahko zelo pomagamo moškim v njihovem zorenju (prav zaradi empatije, ki smo je več zmožne, ker smemo biti čustvene, ker smemo biti šibke in krhke …), torej če jasno povemo, kaj čutimo, če sprejmemo riziko, da morda le ne bo razumel, če smo pripravljene tudi na čakanje … In da on ve, da sme biti vsak človek ranljiv. Ne le mačo.
Mica je napisala: /… To so ženske, ki uživajo, če o moških intimnih stvareh na glas razpredajo pred občinstvom, ga ponižujejo na področjih, ki res nikogar ne brigajo, mu kratijo pravico do besede, z dodatkom pritlehnega zmerjanja o njegovi manjvrednosti zaradi premalo denarja, premalo izobrazbe, premajhnega avtomobila…itd..itd… …/
Malo je žensk, tistih, ki imajo težave z nasilnimi partnerji, ki bi to razumele. Kajti tiste, ki razumejo, ne izvajajo prikritega nasilja, s katerim bi izzvale grobo fizično nasilje z nasprotne strani. Tisti primeri moškega nasilja nad partnerko, ki niso z ničemer izzvani, pa so res vredni vsega “žvepla”, ki ga dandanašnji nekateri(e) polivajo po celotni moški populaciji.
Spolno nasilje, posilstvo, med siceršnjimi spolnimi partnerji, ima tudi svojo “drugo stran”! To je prostitucija v partnerstvu. Ko eden od partnerjev, ponavadi je to ženska, izkorišča partnerjevo “naravno potrebo” za dosego svojih (običajno materialnih) ciljev.
Morda stvar ne bi bila tako “nevarna”, če se “prostitutka” ne bi zavedala svojega početja. Ker pa se večinoma tega dobro zavedajo, jim spolnost s partnerjem postane “šiht” in jim ne prinaša užitka, temveč občutek izpolnjevanja dolžnosti. Pogosto se take “utrujene”, frigidne ženske, ki jim je doma še misel na spolnost odveč, “sprostijo” s kakšnim naključnim ljubimcem. Prepričane, da je ta, “drugi” resnično boljši v posteljnih zadevah. Saj tudi je! Zanje namreč. Njega sprejmejo kot ljubimca, se mu “predajo” in res uživajo.
Prenekatera je na tej stopnji naredila napako in “prebegnila k temu ljubimcu”. Že po nekaj mesecih ali morda kakšnem letu, je tudi temu nudila samo “usluge”! Le, da je ta, drugi, ni nikoli tako ljubil, da bi bil pripravljen mirno prenašati njene “muhe”.
Tudi drugi vzroki so še, za nasilje med partnerji. (O spolnem nasilju nad naključnimi žrtvami ne bi pisal, ker s tem res nimam izkušenj.)
ana II pa je zelo lepo povedala: /… skupaj pridemo do skupnih stvari, do več, kot vsak sam zase. …/ V tem je smisel partnerstva!
Bin, 🙂 !
Bin, gotovo to drži: mrzla doma od svojem, s katerim ni (več) posebne povezanosti, in čisto drugačna ob kakšnem drugem.
Meni osebno je lepše biti z “domčim” vse bolj domača … Taka povezanost sčasoma vse bolj greje …