NEPREDSTAVLJIVA GROZA …
Josef Fritzl, ugleden meščan avstrijskega mesteca Amstettna, elktroinženir, posedovalec večstanovanjske hiše in številčne družine – osnovne in najpomembnejše celice civilizirane družbe, se rado pudarja. Kaj sploh družina pomeni? Pojem, ki odvrača pozornost od bistva posameznika in pomena barve odnosov, ki jih vzpostavlja. Dobro izgovorov pač ne potrebuje, pa mu je zato tudi etiketa “družina”, kaj šele poroka, popolnoma odveč. Ne baše si gobca s formalnostmi. Ne izrablja predstave o formi za diskreditacijo drugačnih form, ampak razume pomen vsebine. Dobro in lepo ni osebnostno moteno.
Josef Fritzl. Novi medijsko razvpit zločinec, o katerem nismo slišali še nobene besede, kar se tiče njegove zgodovine. Kakšno je bilo njegovo otroštvo? V kolikor imamo ob skrbno zastavljenem sistemu socialnih služb in šolstva s fenomenalnimi pedagogi, sociologi in psihologi tudi psihoanalitike tako talentirane in profesionalne, bomo morda izvedeli kaj relevantnega o Fritzlu čez kakšnih dvajset let. Saj razumemo. Pomanjkanje časa in kadra. Vedno tam, kjer bi najbolj potrebovali. Saj razumemo. A slišala nisem niti drobnega zanimanja za zelo verjetno stanje Fritzla kot žrtve v preteklosti. Razumem. Izgovorov za takšno grozodejstvo itak ni. Pošast, nepredstavljiva srhljivka, hiša groze, sadizem, kakršnega si ne bi mogel zamislit nihče niti za najbolj okruten horor scenarij … Kje neki pa živim? Se opravičujem. Ni me šokiralo.
… V KRASNEM NOVEM SVETU
Osebnostno motena oseba ne pomeni duševno bolna, zato je ne moremo zadovoljivo učinkovito zdravit, pravijo psihiatri. Tipična lastnost pri delovanju takšne osebnosti pa se kaže v zalogi izgovorov, s kakršnimi se sproti otepa občutka krivde. Hmmm. Pravzaprav je popolnoma vseeno, ali gre za definicijo bolezni ali osebnostne degeneriranosti. V vsakem primeru ima posledica svoj vzrok in primerne okoliščine, da se posledica razvije v zaželeno ali nezaželeno obliko. Da se spomnim, kje živim. Živim v svetu, kjer je sadizem poplnoma legalno toleriran. V Kanadi se letno spravi masa ljudi za zavidljivo plačilo s palicami pobijat tjulnje, ker nam požrejo preveč rib (ste lačni???). Razlog za okrutnost izvajanja masakra, ki ga lahko izvede samo oseba s sadističnim nagnjenjem, se skriva v varčevanju pri državnem proračunu. Denar je sveta vladar. Se opravičujem še enkrat. Sklepam, da so osebnostno moteni, a se sprehajajo med nami kot povsem sprejemljivi zgledni državljani. Nekateri živali tudi odirajo pri živem telesu, da se neke grdule v imenu lepote sprehajajo po pistah in izigravajo keš pičke, kot bi šlo za neko omembe vredno vrednoto. Nihče jih ne spravi niti v umobolnico. Je družbeno sprejemljivo in legalno.
Živim v državi, kjer koline pomenijo veselico. Radosten dogodek! Priložnost za rajanje s frajtonarco v roki. Kaj neki veselega naj bi bilo v preganjanju krulečega prašiča po dvorišču za zakol, mi ne more bit jasno. Morda sem osebnostno motena. Morda sem še bolj osebnostno motena, ker ne razumem, kako so lahko trije mladi sadisti, ki so trenirali svoje patološke vzgibe na mačkah, dobili kot kazen delo z invalidi. Da bi se poboljšali. Kazen! To smo jim sporočili. Se opravičujem. Zame so oskrbovalci invalidnih in ostarelih častni državljani in opravljajo častno delo. Težko razumem, da bi nekdo s toliko nasilne sovražnosti v duši in brez ustrezne terapije z izolacijo od predhodnega okolja uspel pretvorit nekaj tednov prisilnega dela v osebnostno preobrazbo. Oddelal je kazen – to pomeni v tem primeru skrb za slabotne. V nadaljevanju je eden izmed njih dokazal svojo preobrazbo s tožbo proti državi in šoli za preživete muke ob javnem “linču”, v internetnih klepetih pa smo lahko čez par let zasledili zgroženost študentov prava, ker naj bi se eden izmed njih zelo uspešno izobraževal za pravnika. Veliko se je naučil. Zagotovo. Upam, da dobimo učnkovitega odvetnika, morda celo sodnika. Kdo je bolj osebnostno moten med vpletenimi v takem primeru, se težko odločim?
Živim v svetu, kjer slišim neke bizarne milijonske številke preprodanih otrok v suženjske namene prisilnega dela in spolnih zlorab, a je baje težko razbit tako dobro organizirane mreže. Verjetno jih intenzivno razbijamo. Tako intenzivno kot intenzivno skrbno gradimo mreže za vzpostavitev socialne države znotraj civiliziranega sveta. Tako pomembne se nam zdijo, da ravno na najbolj občutljivih področjih vedno primanjkuje denarja in kadra, prostovoljcev pa nikoli ni dovolj. Mogoče smo samo do abnormalnosti osebnostno moteni in polni izgovorov v svrho narcisoidnega elitizma, ki z zlatom zakopava gomile sproduciranega dreka.
Živim v svetu, kjer v imenu religije grobo mučijo, zasužnjujejo in ubijajo. Religija kot izgovor za osebno motenost ali kultura naroda? Hmmm … Težke misli misli kekec. Baje ponekod na svetu deklicam režejo klitorise. Glb! Saj ne morem verjet! Baje tam nekje v vročih puščavskih krajih umira na obroke nešteto otrok, prav počasi in zelo bolni, mi civilizirani pa jim kdaj odpišemo kakšen kovanec dolgov.
Smo že slišali za vojno? Baje! Baje se v času vojne vihre od nikoder znajdejo neke pošasti, ki serijsko posiljujejo ženske, nagravžno mučijo ljudi, ker je smrt pravzaprav milost za vso osebnostno motenost, ki jo sicer premorejo ti vrli korenjaki. Sicer se sprehajajo med nami in ugledno čakajo na trenutek dovoljenja za “razpaljot”. Baje je nešteto moških pripravljeno na znak za dovoljenje udarit abnormalen klavskomučiteljski marš, ki se mu potem kot idioti v neskončnost čudimo še leta kasneje, ko zmagovalci pišejo zgodovino, medtem ko na sosedovi zemlji spet koljejo, posiljujejo in mučijo. Baje niso krivi, ker smo izpolnjujejo ukaze. Baje gre za posebne okoliščine. Po raziskavi so baje ljudje na sploh srhljivo enostavno pripravljeni navit priklopljeno elektriko na človeka do najvišjih voltov, da le dobijo dovoljenje. Uh! Kaj šele ukaz! Kakšne gmote frustracij in psihopatije, ki čakajo na tilt, se vse sprehajajo med nami. Neverjetno! Ekstremno? Posebne okoliščine? Ne bi rekla. Z mojega vidika samo bolj ali manj prikladne predhodne in trenutne okoliščine, da psihopat pokaže pravi obraz.
DRUŽINA, VREDNOTA NAD VREDNOTAMI
Še ku-ku v patologijo bolj mondene sfere našega velecenjenega humanega vsakdana. Živim v svetu, kjer še vedno ponižujejo ljudi z nesramno nizkimi plačami, izrivanja na rob in jih manipulirajo z dovolj pretkanimi metodami poneumljanja, vlivanja občutka manjvrednosti (geta take in drugačne vrste so pravzaprav nekakšne Fritzl kleti, vsem nam sosedom pred nosom) in sramu! Tako se razoroži tarčo izkoriščanja. Moški že vedo, kako so skreirali pokorno ženo, ko so si omislili poroko, učinkovit manever za ohranjanje in pretakanje lastnine, vključno z žensko – poneumljeno, ponižano in obloženo z neštetimi razlogi za sram, tisti sram, ki pritiče primerno vzgojeni podložnici za razliko od moškega, ki bi rad postal bog, a ravno zaradi po božje udarjenega egotripa izpade samo primitiven usrane, živali v sramoto. Spoštovanja in časti si ne prisluži, ampak goljufa z nasiljem in manipulacijo, zato s svojo dušno širino ne zmore očarat niti evglene, česar se očitno na žalost tudi zaveda, zato raje goljufa še naprej.
Živim v družbi, kjer je družina baje največja vrednota. Tako močna vrednota, da lahko znotraj gnezda zganjaš, kar ti pade na bolno pamet in vsi bodo molčali in tolerirali zasebnost. Je učiteljica, ki ne ukrepa kljub očitnim znakom zlorabljenosti ali celo direktnim izpovedim otroka, osebnostno motena persona s kopico izgovorov? Je kdo kdaj sankcioniran za takšne vrste neučinkovitosti? Seveda ne. Kako neki bi bili, ko se pa vendar zavedamo, da je sistem, ki naj bi novačil in usposobil najbolj primerne za pomembne poklice socialne narave tako nefunkcionalen, kot bi bili vsi osebnostno moteni, da ga ne izboljšamo. S polno izgovorov. Kako neki, ko vemo, da smo ravno v ta področja pripravljeni vložit najmanj kadra in finančnih sredstev. Smo osebnostno motena družba s kopico izgovorov?
GREMO NA KURBE! MATERE SE STRINJAJO
Zanimiv se mi zdi še en pojav. Izvaja se v imenu liberalizma, njegova korenina pa sega v konservativno preteklost. Kurbe! Koliko zagovornikov prostitucije zanima preteklost in usoda nešteto žensk, ki prihajajo večinoma iz najbolj degeneriranih držav, kjer socialna beda serijsko futra to najstarejšo obliko zasužnjevanja, ki traja še danes. Nekatere države si omislijo legalizacijo, ker si manejo roke za zaslužkom od davkov. Ja, naj plačajo prasice, vreščijo frustrirane zakompleksane žene, ki jih možje ne jebejo več pet posto in vreščijo od ženske erotike zgodovinsko frustrirani in posrani moški. Naj bodo muze kurbe, da bo moj majhen kurac izpadel večji! Ne smemo pozabit na fenomenalen izgovor, stranski produkt osebnostne motnje! Kurbe dobijo zdravstveno nego v zameno za plačilo državi – legalni zvodnici! Prosim?! Jap, skrbi nas njihovo zdravje. Sicer nam lahko možje v zgledne družine prinašajo še kakšne nezaželene viruse, a ne? In baje se kurbe tako rešijo zvodnikov. Prosim?! Kdo bi si mislil. Ja, pred psihopatskimi kreteni jih bo sigurno intenzivno ščitila policija, tista, ki je že tako redko na mestu, kjer bi jo najbolj potrebovali. Dobra fora! Slaboumen izgovor! Naj samo osvežim meglo spomina, da kurbe niso zaželena roba, če niso zelo mlade. Tako mlade, kot so mlade hčere elitnih libaralcev, v resnici konservativcev najslabše vrste. Ampak njihovim hčeram se kaj takega ne more zgodit, saj imajo skrbne očke, a ne. Za druge hčere jih boli kurac. Naj kurbe fukajo in še plačajo, da bomo mi družinski friki, zgledni državljani, kaj imeli od tega. Najbolj blesav izgovor osebnostnih motencev v zagovor prostituciji in fukarjenju povprek na sploh pa je nekrofilna teorija o ločenosti telesnega od duševnega. Nekrofilna patologija erste klase. In moški, ki ima občutek, da sam dejansko fuka zgolj telesno, mu sporočam, da je mentalno gotovo bolj zaostal od mojega psa, ki raje naskoči dekco, če njegove najljubše psičke ni na spregled. In s takšno retardirano nekrofilno ideologijo poneumljat otroke, namesto da bi se šli zdravit, je milo rečeno zločinsko. Na drugi strani trapaste ženske kupijo drago vstopnico za ogled striptizetov Chippendales, ki s kurca niti nogavice ne odvržejo. Ja, moški striptiz je vreden več kot 30 evrov na osebo, pa še kurca ne vidiš. Tako se cenijo. Živela enakopravnost! Čudi me tudi, da se za izgovor v najstarejši obrti nikoli enako ne obravnava vojne. Če je od nekdaj bila, za vekomaj bo. Tako razmišlja osebnostno zrel človek nove dobe. Ali v tem primeru pač ne? Se trudim razumet. Da so na primer mlade lepotičke navadne prasice, ki zavajajo zgledno ostarele mlahokurčne može, da fukajo postrani, medtem ko se zgledne zakompleksane žene v strahu pred zapuščenostjo smilijo prijateljem in skupaj preklinjajo fukostrastne deklice, ker on … oh, on je samo šibak! Operi mu noge, moli za njegova jajca, blesava baba, tako si bila vzgojena že pred tisočimi leti in čez. Včasih znajo postat prasičke tudi lastne hčere. Kar naenkrat se razcveti oprsje, dobijo menstruacijo, strah in groza domačega ognjišča pa se začne. Lepša je pd matere, privlačnejša od žene. Očka je treba razumet. Ne more se upret. In za vsakim uspešnim moškim se skriva uspešna žena. Ja, v dobrem, a tudi v zlu. Ona je podpornica, ona razume, ona je tako materinska, da nas postane kar strah … najprej materinska v brezmejni toleranci do moža. In mati spregleda toliko nerazumnih prestopkov svojih najljubših otrok. Se dogaja, ja … za nešteto zidovi. Včasih se stepeta bratec in sestrica, včasih sta v nesporazumu očka in hči. Nekaj mutita tam za zaprtimi vrati.
KRASNI SVET JOSEFA FRITZLA
Josef Fritzl je predstavljal uglednega državljana. Uspešen elektroinženir, lastnik večstanovanjske hiše in ponosna glava številčne družine. Avtoritarna persona, ki so se ga bali vsi domači. Ženo je poniževal in obvladoval, prav tako otroke, sicer zgledne in pridne učence. Zavedal se je, da je ženska pač mati ali kurba. In samo pokorščina možu in materinstvo ublaži madež njene grešne spolne sle. Rodila se je hči. Pri enajstih letih so se pokazali prvi znaki spolnega zorenja. Morda je že dobila menstruacijo, zelena luč za pregrehe, ki jih ženska brezsramno izvablja iz moškega. Očka je poskrbel za problem. Bolje on, saj tudi skrbi zanjo, kot pa kakšni drugi zgolj fukoželjni pobalini. Očka je skrbno pazil, da z njim ne zanosi do polnoletnosti. Kot se šika in je prav. Polnoletnost, uradno dovoljenje za trganje vezi z družino. Po tradicionalni ideologiji ima dve možnosti. Ali se bo kurbala za preživetje ali pa se bo sprostituirala na bolj sofisticiran način, postala žena in mati. Zakaj bi jo imel drug moški, če jo ima lahko on? Kdo bo znal bolje poskrbet zanjo? Kdo je vložil vanjo vsaj pol toliko kot on? Nihče. Ona je samo neumno ženšče, ne razume pomena vloge moškega in poslanstva ženske. Njemu je jasno vse, pa jo mora včasih prisilit, da sprejme svojo usodo. Kot žleht otroka, ko noče pojesti špinače za kosilo. Hči mu rodi sedem otrok, od katerih eden umre zaradi njene malomarnosti. Verjetno je bila hudo kaznovana. Tri otroke je moral celo odpeljat v oskrbo svoji ženi, da jih zaščiti pred nesposobnostjo druge neveste. Pa tako varen mali svet je ustvaril, daleč stran od ponorelega umazanega zunanjega sveta. Njegovo delovanje razkrinka vnukinja, ko pri devetnajstih na smrt zboli. Zanimivo. Ravno pri devetnajstih letih. Leto po prestopu mejnika polnoletnosti, ki dekletu ponudi vstopnico v svet. Ko lahko zapusti rodno hišo in ustvari svojo družino ali pa odpeketa na polje kurbišča. Še posebej težko leto je moralo bit, odkar jih je dopolnila osemnajst. Tako težko, da jo je v svrho odrešitve vabilo na drugi svet.
Naj se zgornji odstavek bere kot fikcija po motivu resnične zgodbe ali kako drugače. V vsakem primeru vsebine ne morem dojemat za nepredstavljiv pojav. Težko merim. Živim v svetu s sociopatskimi in psihopatskimi motnjami v večjem ali manjšem obsegu za vsakim vogalom, ki kategorično ponuja potuho nečednim osebnostnim lastnostim. Živim v osebnostno motenem svetu s temu primernimi izgovori. Pojmi zdravega razuma, empatije in sočuta so prej tujek kot resnično ponotranjena vrednota. Izgovorov v podporo mentalni strukturi Josefa Fritzla je vsak dan na sporedu več kot dovolj. In leto 2008 ne dojemam za leto napredne “duhovne evolucije” opice imenovane človek, ki ostaja najbolj tekmovalno krvoločna in bedasta opica med opicami, čeprav se pelje z avtotom (nalašč tako zapisano). In ko slišim, da naj bi bil Josef Fritzl izvrsten manipulant, padem v ciničen krohot. Se nam res zdi, da je tako težko zmanipulirat povprečno preobremenjeno, utrujeno in apatično osebo na določenem položaju? Ne bi rekla. Po mojem mnenju ni treba bit gospodom Fritzlom nič kaj posebej pametni in manipulativno zverzirani. Disciplina, marljivost, pohlep in objestnost so danes tukaj in zdaj najbolj učinkoviti vzvodi za dosego ciljev. Pametni, subtilni in empatični posamezniki pa se znajo srečat s paleto ovir in razočaranj na svoji poti. Da bi se na tem primeru le česa naučili in ne samo zlorabili tragedijo ene družine za zamegljevanje gnilobne mentalitete, ki nam vlada.
Živel večni kapitalizem!
‘Disciplina, marljivost, pohlep in objestnost so danes tukaj in zdaj najbolj učinkoviti vzvodi za dosego ciljev. Pametni, subtilni in empatični posamezniki pa se znajo srečat s paleto ovir in razočaranj na svoji poti. Da bi se na tem primeru le česa naučili in ne samo zlorabili tragedijo ene družine za zamegljevanje gnilobne mentalitete, ki nam vlada.’
Točno to…in vidim veliko povezave med reality showom ala Big Brother in tem primerom v Avstriji.
LP!
V avstrijskem časopisu sem bral, da je fritzl multiply, oseba z več egoti. V družini je živel s svojim pravim alter-egom, navzven prijazen in običajen človek. Vendar značilno za multiplaje je, da se dejanj v drugi osebi ne spominjajo.Zato dvomim.Menda gre za kaj drugega.
Mater buh, SimonaRebolj! Zdaj si me pa res prepričala, da je svet ena čisto navadna merda, nagnusna usedlina v greznici vesolja. Kaj naj na vse to odgovorim. Nič, jaz bom nekako še naprej prisegal na družino. Aja, samo brez bolnega uma in zganjanja vsega kar bolnikom pada na pamet! lp
Ni treba, da gre za bolezen, da je stvar potrebno popraviti. Gre samo za izbor besed. Bolezen terja zdravljenje, če bolezni ni, tudi zdravljenje ni potrebno, je teza, ki ne vzdrži. Tudi navade niso bolezen, pa jih odpravljamo… in še mnogo drugih reči..
Osebnostna motnja je potemtakem prav tako potrebna odpravljanja, posebno če le ta ogroža tako osebo samo kot druge. A v našem svetu je ena stalnica, ki je očitno tako zasidrana, da je kljub vsemu napredku nekako ne izpustimo iz rok. Bežimo od stvari, ki bi jih bilo dobro odpraviti. Bolj kot samo dejanje bega pa je vpijoč razlog zanj… neracionalen strah, da bo naše vpletanje ogrozilo naš navidezno čudovit svet, kajti le tega lahko vdržujemo le tako, da prirejamo realnost tako, da vse, česar nočemo videti v njej, pač ne vidimo. Primitivna obramba, ki jo uporablja otrok, ko ne vidi ničesar, kar ni v njegovem vidnem polju. Takih, ki ta način ohranjajo vse življenje, je ogromno.
Fritzl se najbrž ni sam izoblikoval v osebo, kakršna je. A to je še najlažje sprejet.. veliko lažje kot pa ga vstaviti v nek kontekst, v katerem je pri nastanku njegove motenosti imel vmes prste vmes še kdo. Kdo, ki je bil prav tako moten in ki ga svet ni videl kot takega.
Naš svet je moten… naj živi v miru 🙂
Fritzl ni eden, Fritzla sta dva: enega so že odkrili, drugega še bodo. Zato tudi mene ni šokiralo. Že videno, a vseeno bedno do konca.
In če prebereš še komentarje ob člankih, medsebojno uničevanje ne bo prenehalo. Vse tisto, kar nam prodajajo obrobni mediji, vzame precej ljudi za res. Živeti kriminalko, porno film ali cankarjevski roman je postala pustolovščina, ki se zdi enim šokantna, drugim nič posebnega, tretjim realnost… Vsi mi smo sooblikovalci motenih, pa si lahko cel dan umivamo roke. Nemogoče je pobegniti pred resnico, lahko se le dolgo skrivaš in se tolažiš, da si niti misliti nisi mogel.
LP, Odnekogažesosed.
Dare: Sama zapisa ne jemljem tako, kot da je svet SAMO tak. Je pa res, da so opisani pojavi resnični. Mar niso? Če jih zanikamo, lažemo samim sebi. Seveda to ne pomeni, da so na svetu sami Fritzli, zvodniki, kreteni in podobni, temveč le to, da je takih kar nekaj, družba pa velikokrat le gleda križem rok in se potem čudi, ko se kakšna stvar pride na plano. Ti lahko prisegaš na družino, vprašanje je, kakšne vrednote imaš v zvezi s tem. Nekdo, ki pretepa svojega otroka, nemalokrat namreč misli, da je to, kar počne, prav in da je zaradi tega še boljši od drugih morda, ki tega ne počnejo. Ker so mu pač vcepili, da je tako prav. Iz tega sledi, da ni pomembno le priseganje na družino, ampak je v ozadju še kaj drugega.
@morska, se popolnoma strinjam, kot se strinjam tudi z veliko večino vsega kar je zapisala SR. In, kot praviš, res je veliko tega in težko je zagotovo doreči, kaj so prave vrednote v življenju. Jaz seveda ostajam pri svojih. Občutek imam, kot da imam za to argumente (in pol) ! lp
psihiatri pravijo, da se osebnostne motnej ne da zdraviti. In da osebnostna motnja ni enako bolezen.
Tudi mojo učiteljico angleščine so zlorabljali starši. Spolno! Ker je že starejša ženksa, se je to dogajalo včasih, ko se o tem še sploh ni govorilo, torej je dolgo trpela in molčala in se počutila predvsem umazano.
Bila je moja najljubša učiteljica! Intenzivna, inspirativna, učila me je predmet creative writing. Ne spomnim se njenega imena, samo njenega obraza in pa dejstva, da mi je med njenim poukom šla mnogokrat kurja polt po koži. Kar je bilo nekja česar nisem bila navajena, sveža iz Poljanske gimnazije v Kanado. Včasih sem pozabila dihati med njenimi razlagami. velikokrat je govorila o življenju nasploh. Govorila o ljubezni, ki ne veže. Mi včasih požugala, ker sem bila raztreščena po celem prostoru. Mi rekla, da to, da angleščina ni moj materni jezik ni ovira. Da vanj vnesem poezijo svojega in ga uporabljam na povsem nov način. Kaj takega! Od mojih profesorjev sem bila vajena zgražanj, ker nisem seldila pravilom ali pa ker me ni zanimalo. ker niso mogli razumeti, da mi je dolgočasje največja muka in da imajo pred seboj otroka s problemom koncentracije. Zaradi whatever! Jih ni zanimalo. Učiteljica iz Kanade pa me je prepoznala, bilo ji je mar, saj je videla skozi mojo pišmeuhovsko obrambo.
No sem zabredla. V glavnem, moja učiteljica je bila angel, poseben človek, lahko pa bi bila še en Fritzel ali pa vsaj njegova žena, slepa in gluha za vse. torej kaj se ljudem dogaja je žalostno, vendar če te ne predrami bolečina lastnega ali pa tujega otroka, ki mu jo posredno povzročaš, potem pač ni upanja. Ni upaja za fucking rehabilitacijo, pa tudi zakaj bi bilo, včasih je zlo samo zlo. Je pa res, da je imel Fritzel pač potrebo po mučenju, bil je sadist, mnogi naši znanci ali sodelavci pa imajo samo osebnostno motnjo brez pridiha sadizma. Zatorej ne ranijo ljudi tako za hobi, temveč za točno določene cilje, za promocijo, za denar, za predvlado ali pa celo samo za svoj mali piskajoči ego, potlačim in ponižam, da mi je potem lažje.
in prav nekaj zadnjih dni to opazujem tako s prve roke na nekem kraju polnem bolestno ambicioznih maldih ljudi. kako znajo mojstrsko lagati, preobračati besede, nalagati krivdo in zraven niti ne zardijo. Neverjetno! Ker so ti ljudje v takšnih nekriznih časih v neki zeleni kotansjasti državici, je zaenkrat še vse mirno. Jaz pa jih gledam in si jih predstavljam med vojno v drugi svetovni vojni ali pa v tej Bosanski ali pa v Rwandi, Izraelu ali Iraku. In vem koga gledam! In to me zdepresira do maksimuma, neki slovenski umetnik(ne vem kateri, zapomnim se ideje, detaljev ne)je rekel, da mora verjeti, da so ljudje večinoma dobri, ker drugače mu ne bi bilo za živeti. Zato jaz kot Dare verjamem v družino. Vendar ne na ekskluziven način, samo ohranja me na nogah. Ker obstaja ljubezen.
Se strinjam, da ljubezen mora obstajat. Važno je res harmonizirat vsako družino. Da majo zajtrke skupaj, kosila in podobno.
ob vsem tem mi je v nekem trenutku edino pomembno, da preživim to življenje, ki mi je bilo dano, brez, da bi bila del teh človeških neumnosti, nebuloz, bedastoč.
ohraniti sebe. kera umetnost!
svet je nor. res je.
in temu se zelo rada izogibam, egoistično. tudi preglobokemu razmišljanju o tem…ker nima haska.
je pa vsakič in vedno bolj zaskrbljujoče, čeprav ne preseneča. nič, kar je človeško.
bravo
…za tale prispevek od prve do zadnje črke, enako gledam na omenjene stvari, samo da imaš ti smisel za pisanje z dobro strukturo stavkov, uporabo besed itd.
družina mi veliko pomeni in svoje 4 otroke sem vzgajala tako, da tudi oni družino občutijo kot kraj, kejr se počutijo varne, zaželene. Ne zdi se mi prav, da bi anomalije, ki jih s svojim nemogočim ravnanjem nekateri vnašajo v srčiko družine, potem kar vse, kar je s tem povezano, metali v en in isti koš.
S tem, ko govorimo, da je itak vse brezishodno, grdo, zverinsko, da nima smisla….le prilivamo olja na ogenj tistim, ki so že od sedaj bili razdiralci.
okoli mene je veliko takih, ki se trudijo, da družina ostaja nekaj najlepšega kar nam lahko neka skupnost da.
Imeti družino, ob kateri smo srečni, bo potrebno razmišljati tudi o drugih vrednotah, ki so nujno potrebne, da družina kot taka spet dobi svoj smisel.
Ne moremo biti – po eni strani- navdušeni privrženci skakanja čez plot, swingerstva, gonjenja z vsakim, ki slučajno pride mimo. Če želimo, da bo družina spet postala tisto, kar mora biti, bo ptorebno spremeniti medsebojne odnose, spremeniti – navsezadnje-tudi besedni zaklad, ki je- roko na srce- marsikje ogaben.
V družini so tudi dolžnosti, ne samo pravice.
Predvsem pa je lepo, če je družinskim članom mar za tiste, s katerimi živijo pod skupno streho.
@mica: vsak dober človek se prej ali slej začne bati dobrih ljudi.
potem se prične bati tudi lastne podobe v ogledalu?
ne vem, kje je tukaj logika.
Poznam veliko dobrih ljudi in pravzaprav iščem njihovo družbo, ker vem, da se bom med njimi dobro počutila.
Moji otroci so radi doma, pa verjetno ne zato, ker bi se me bali ali se počutili neprijetno, temveč zato, ker se jim – predvidevam- zdim dobra, me imajo radi in se ne počutijo ogroženi.
aja pa družina so lahko tudi tesni prijatelji, ki živijo skupaj, ali pa dva očka in otrok.
Kaj vse se sprehaja po tej zemeljski obli.Gledano količinsko je zagotovo največ trpljenja.Hudič je zares močan.
Konec koncev, mi bo ponovno branje Sv. pisma dalo zagon, da bom iz bloga šel poizkušat narediti tudi kaj konkretno dobrega, ven, na zrak.
Teorije tudi maličijo stvari. Vse preveč je življenje le še teorija.
Sicer je zapis Simone dober in večno aktualen.
A ne odkrivamo rove, ko so se tam daleč v zgodovini po njih skrivaj sprehajali Oni in One?
Izgleda, da se vse dogaja v imenu človeštva.
ja, valda. Vanja, nazadnje boš rekla še to, da je družina, ki prinaša optimizem in pozitivne spremembe tudi ženska, ki živi z 10 mački ali psi?!
Tesni prijatelji (hm), ki živijo skupaj….to je kvečjemu internat ali študentski domovi ali pa neka naključna skupnost oseb, ki je na tak način rešila začasni (!!!) stanovanjski problem. NI pa to družina.
Kot ne more biti niti po človeški niti po zakonski plati družina dveh moških ali dveh žensk. To je kvečjemu skupnost, včasih še to ne, ker tovrstna sožitja /če bi bila s tem problemom vsaj malo seznanjena/ zelo hitro razpadajo.
Prav tako bi težko rekli družina paru, ki pričneta živeti skupaj zgolj in SAMO zaradi trenutnega dobrega sexa, ki ju druži. In teh je, žal, zadnje čase največ, če že ne vedno več.
Osnovati družino -. to se je očitno že pozabilo- ni krneki. To NI imeti novo in lepo stanovanje, pa dober avto in sexy bejbo z dolgimi nogami, ki nam jo zavidajo kolegi. To tudi NI pridobiti si mačota, ki na legalne in ilegalne načine služi na kupe denarja, in streže ženski nečimrnosti.
Želeti skupaj ustvariti družino je – poleg ostalega, kar v predani ljubezni veže moškega in žensko – tudi odločitev za neko poslanstvo. nenazadnje o tem, kako vzgajati otroke, kako rasti drug ob drugem, kako se predajati, kako negovati tiste družinske vrednote, zaradi katerih se otroci v družini ne počutijo odveč in izgubljeno, temveč jim družina pomeni varno zatočišče, kjer so obdani z ljubeznijo.
Imeti družino zelo velikokrat pomeni tudi odpovedovanje, žrtvovanje, pozabljanje na lastne koristi.
Iz prakse pa tisti, ki probleme in težave današnje družine malo bolje poznajo (mo) vedo (mo), da je prav skrajni egoizem tisti, ki prinaša v to družino razdor, zaradi katerega v prvi vrsti kratko potegnejo otroci.
Ker- na račun staršev, ki so prepričani, da imajo v zakonu enake pravice do prostega časa zase in svojih potreb kot so jih imeli v času, ko so bili še sami, otroci izgubljajo tisto primarno, kar bi v vsaki družini morali imeti: pravico do brezpogojne ljubezni staršev, kateri se, namesto zanje, razdajajo za svoje lastne potrebe in take ter drugačne užitke.
Ja Mica jaz tudi proti ženski z 10 mački in psi nimam nič, pravzaprav je tudi to zame družina, če tam vlada ljubezen. Če je ženska pobrala na cesti 10 izgubljenih živali in skrbi zanje, kaj je to drugega kot družina. Tesno povezna skupnost. Ni treba, da je mama, ata, pes in kravata!Lahko je tudi babica z dvema vnukoma, lahko sta dva moška s petero posvojeih otrok, kdo si ti, da boš dajala oznake katera “družina” je boljša, več vredna in katera sploh zasluži oznako družina. Tudi Fritzel je bil navzven vzoren oče, hej celo veliko število otrok je naklepal (tako svoji ženi kot hčerki), pa niso imeli niti ene mačke, niti niso bili homoseksulano usmerjeni. Niti ni imel trofejske žene, pa še v velikem “grešnem mestu” ni živel, temveč v majhnem kraju z belimi plotovi okrog hiš. Bil je čisto po tvoji merilih Mica, mogoče bi ga ti še na štrudel povabila. Navidez seveda!
Jaz se za svoje otroke ne razdajam, sovražim to besedo, ker so jo slovenske matere vsepolne. In s sebopj prinaša krivdo in vampirsko zahtevo, če se razdajam zate potem ti živi zame, o mojih načelih, mojih željah in mojih sanajh. Kar je zverinsko egoistično. Bolj egoistično od vsake matere karieristke, ki ne hodi samo po iotroških igriščih temveč tudi po kakšnih nočnih zabavah na primer. Jaz se torej za svoje otroke ne razdajam, zelo pa uživam v našem času skupaj. Ker tamaledva sta cel žur!
In ti si razmišljala da boš nehala pisat?!
Pridružujem se freaky. Zdi se mi, da je svet bil že ves čas takšen, le ljudje o tem nismo govorili in mediji niso o tem pisali. Zavoljo večjih profitov, pa mediji povečujejo gledanost in tiražo na račun bede neke brezimne žrtve in neke multiple osebnosti, ki dokazuje, da je odpuščanje grehov največja napaka in da volk menja edino dlako. Socialni sistem pa je marginala naše družbe.
Vanja: Samo odgovor na tezo, da psihiatri pravijo, da se osebnostnih motenj ne da zdraviti. To težko vzdrži. Potemtakem bi namreč vsi, ki uporabljajo psihiatrične storitve, bili duševno bolni, pa na srečo niso. Večina njih ima namreč ravno osebnostne motnje in jih s strokovno pomočjo odpravljajo.
Mica: Družina je lahko tudi skupnost, ki opravlja funkcijo družine. Družina ne pomeni le ljudi, ki jo sestavljajo, ampak predvsem funkcijo, ki jo opravlja. To pomeni, da funkcijo vzgojiteljev lahko opravljajo tudi ljudje, ki niso biološki starši, ampak pač čutijo tisto neko tendenco za ustvarjanje družinskega vzdušja. Že pri mladostnikih je značilno, da v nekem obdobju iščejo nadomestno družino, ki jo predstavljajo vrstniki in to je eden izmed zelo pomembnih korakov na poti do odraščanja.
to je čist neverjetno – malo moraš prečistiti slog, madona napišeš knjigo, ven pa ne pride dosti več od nečesa kar bi spravila na eno stran.
Morska, seveda, konec koncev poznamo nekakšne obike družine tudi v varni hiši, pa v materinskih domovih, na onkološkem oddelku z otroki, v delovno-varstvenih oddelkih, prevzgojnih domovih….spisek bi znal biti precej dolg, kajne?
Vendar je zgoraj tekla beseda o primarni družini.
O taki, kakršno je avstrijski blaznež- delno tudi s pomočjo družbe v kateri živi- izkoristil na način, ki si ga lahko omisli le do skrajnosti bolan um.
vendar….če danes nekateri – KO SE GOVORI O PRIMARNI DRUŽINI- mečejo v ta predal vse, tudi žensko z 10 mački recimo, potem se dejansko ne smemo čuditi, če že sam pojem družine izgublja na svojem pomenu, kaj šele njena osnovna funkcija-.
Ko so mi mediji tako vestno servirali vse detajle iz družinske slike g. Fritzla, (za kar jim iskreno jebem mater, ker mi ne paše vsega tega gledat in poslušat med npr. mirnim kosilom, a kaj ko mi tradicionalno stalno gori radio), je moja žleza ciničarka izjavila: ”Na, vidš, TA PRAV DESC!” Pa brez zamere.
@Mica: To je zato, ker se tolerira neetiko. Ker se meša toleranco do kriminala s pravico drugega, da je drugačen in s pravico drugega do njegovega privatnega življenja. Fritzl je samo skrajni primer. Mediji, ki poročajo o tem, kako je Britney pokazala, da je brez spodnjic, so druga skrajnost. Takih groznih reči je MALO. Negativnih ljudi na tem svetu je največ 20%, a če bereš novice in gledaš TV, se zdi, kot da si obkrožen s samimi norci, narkomani in spolnimi manijaki. Če mediji poročajo samo o negativnih stvareh (in blogerji pišejo samo o negativnih stvareh), potem se zdi, kot da obstaja samo negativno. Mediji spodbujajo pisanje o negativnosti, o privatnem življenju znanih ljudi, ker to baje ljudi najbolj zanima. Ravno tako spodbuja gledanja pornografije po internetu k spolni iztirajenosti. Lepa beseda pa spodbuja k lepem vedenju. Ne vse ljudi, večino pa.
Zakaj se je zgodilo zgodba v Amstettnu, ZA KATERO JE NEKAJ LJUDI VEDELO (Ti so sokrivi). Ker se ljudje bojijo vmešavati v stvari, ki se dogajajo pri sosedu. Ljudje nimajo več osnovnega poguma, osnovnega bontona. Prav vseeno jim je, kaj se dogaja pri drugem, glavno, da ima on polno rit, da si je nagrabil za hišo in da bo šel na dopust. Taka mislenost je bila v Avstriji že zdavnaj prej, še ko smo mi živeli v socializmu, ki je še skrbel za neko kolektivno idejo (pa še državo smo imeli večjo, tako, da smo imeli nek občutek velikosti in skupnosti). Avstrijci pa so navajeni na to, da SE V ZASEBNO ŽIVLJENJE NE VMEŠAVA! Pri njih imajo večkrat žrtve manj pravic, kot krvnik. http://www.dajana.si/a-a-a-a-a-a-a-kot-avstrija/
Pri njih se na področju družine dogajajo strašne stvari (ravno tako kot v Belgiji in Angliji, ZDA – v vseh bogatih, a tako od človeka odtujenih državah).
Slovenija se temu približuje s svetlobno hitrostjo. V Sloveniji bi bilo že tako kot v Avstriji, če ne bi imeli prej socializma (kar ne pomeni, da zagovarjam socializem, samo opažam razliko!). Pomembno je, da nam ni vseeno. Orientirati se moramo na pozitivne stvari, ne na negativne. Če gledamo na negativne stvari, potem kmalu gledamo vse črno.
@Simona: Daj, napiši enkrat en pozitivni post. Najdi pri Slovencih in v njihovi kulturi nekaj pozitivnega! Boš videla, takoj se boš bolje počutila in takoj te bo minilo, da bi nehala pisat. 😉
Dajana, kje si pa dobila podatek, da je največ 20% ljudi na svetu negativnih? In kaj si mislila s pojmom negativnih ljudi?
Oprosti Simona, ampak ne morem mimo vprašanja – V kakšni družini si pa ti odraščala? Da ti družina ne pomeni dosti? Pa saj ne obstajajo samo slabe družine. Saj tega ne trdiš, ampak sliši se že tako.
Jaz pravim, da dobra družina otroku res prinese zelo veliko pozotivnih stvari. Če je pa taka, kjer oče posiljuje hčerko, je pa itak bolje, da je ni.
Pri vsej tej zgodbi pa se mi vedno in vedno poraja vprašanje – Ni mogoče, da nihče ni nič vedel o tem. ne verjamem in nikoli ne bom. Nekateri naj bi vedeli, pa so raje molčali. Ja, je že tako, da ljudje raje pogledajo stran, kot pa da se “vtikajo”. Pa lepo vas prosim vtikanje kot tako v druge družine je nekaj čisto drugega, kot pa da veš za kaj takega, pa ne poveš. V bistvu si potem sostorilec. Huda beseda, vem, ampak vseeno.
Tudi jaz upam, da bo ta zgodba rešila in odkrila kakšno podobno zgodbo. Dejstvo je na žalost tako, da se te stvari dogajajo. Žalostno, ampak prekleto resnično.
Zanimiv zapis o kurbah. Pa o slačifantih oz. “moških kurbah” ali kakorkoli že tudi. Moški dobi več denarja za striptiz, pa se še do konca ne sleče. Ja, tako se moški cenijo. Res je.
Drugače pa ni vse črno in belo. Družine so tudi take res fajne, ki bi bile lahko drugim za vzgled, tudi na vznoter, ne samo da se pšokažejo. Nikoli v življenju pa meni ne bo jasno kako zahudiča očetu sploh lahko vstane tič, da je sposoben posiliti svojo hčerko????? Nekak človk že zastopi motenega moškega, ki posili odraslo žensko, pa čeprav tudi tega ne razumem najbolje. Ampak svojo hčerko, oz, še huje otroka………….. Pa zahudiča vendar, pa pojdite vendar na kurbe, ne pa na otroke. To so zame ene čisto navadne nesamozaveste pizde in nič drugega, ki se spravljajo na nemočne. In jim s tem zafurajo celo življenje.
Bog pomagaj zlorabljenim otrokom, da bi kolikor toliko zaživeli normalno življenje. Tem kretenom, ki jih posiljujejo bi pa vsem odrezala tiča, če ne še kaj drugega. Aja, to bi pa bilo že kršenje človekovih pravic………… Mater, so taki kreteni zaščiteni bolj kot romi in kočevski medved.
@Mica,
a ti bi se “odpovedovala, žrtvovala, pozabljala na lastne koristi” za to, da IMAŠ družino, ki da je poslanstvo? Varno zatočišče, v katerem so obdani z ljubeznijo -samo otroci?? Pa mogoče še poglavar, ostali pa služijo družinskemu poslanstvu. Očitno si kandidat za žrtev, ki je za formo popolne družine pripravljena pozabiti na vsebino. Aja, menda mora ženska marsikaj potrpet, a ne, da bo srečna.. Da ti bo prihranjeno kakšno razočaranje nad ideali, bi bilo dobro, da še enkrat prebereš Simonin uvod, pa del o družini, vrednoti med vrednotami. Ravno dopuščanje žrtvovanja v imenu višjih ciljev vodi v razne grozljive pojave, pred katerimi si zatiskamo oči ali gledamo stran.
@Simona, bravo, pa hvala, pa mislim vedno tako kot ti, pa sploh te ne morem komentirat, pa LP. Pa upam da se kdaj srečava v real svetu.
Dober zapis, Simona.
@mica
Moji hčeri sta po ločitvi menili, da mi zdaj nismo več družina. Se ne bi strinjala. Strinjam se z definicijo družine, ki jo je podala Morska. Družina torej lahko pomeni tudi dve ali več žensk, dva ali več moških, nekaj domačih živali, babico, dedka, teto…
Nu!? Vsi smo gledali film, Ko Jagenjčki Obmolknjejo?…… Jody Foster_perfekcija_perfekcije! Dobro se spomnem, ko si je psiho_killer nadel očala za nočno gledanje in vibracijo mojega srca, ob poslušanju daleč kričoč’, nemočno deklico. Ne bi govoril o sladostrastju, ko metek zadane mučitelja. Bolj se me dotakne, komentar Vanje, ki je zame relevanten. Angel al’ pa hudič! Karmični vzorec. Ta te nauči kam plasiraš lastno dušo! V življenju je potrebno imeti 4, ne dvoje oči in 6 in ne le dve rocky?!
Ravno_car sem z Jamajke. T’k da… Tud’ T’m Je Hudo. 😥
@Ajda,
ja na kurbe, ne pa na otroke, a ne??! Matere se strinjajo. Dobro si ti prebrala Simono, da pol tako komentiraš.. Pošteno je, a ne, dobiš telo na posodo (kot posodo) za izliv in plačaš. Pika. Kako enostavno je lahko življenje, pa poceni. Le zakaj ga kompliciramo z ljubeznijo, in da to ni zadosti, do izbrane osebe. A misliš da kurbe niso nekoga hčere oz. mi razložiš razliko?
Opozarjam na dejstvo, da je Friclov Jože za časopise izjavil, da je staromoden človek z načeli, ki so veljala v drugi svetovni vojni, da si je obupno želel še ene družine s prekrasno mamo, kakor je njegove hčerka, da si je že od nekdaj želel veliko otrok in veliko družino. In da je kot otrok trpel zaradi poželenja po svoji mami.
Družina potem takem ni rešitev, biti vzoren član družbe tudi ne, vsaj takrat ne, če gre za obupno filistroznost, ki je v bistvu vrsta agresije nad vsemi ostalimi (npr. ljudje, ki javno grdo govorijo o gejih, pa potem trdijo, da tega niso počeli, ker jih je strah izgube ugleda).
Mica: Kaj pa pomeni zate primarna družina? Sama sem hotela poudariti le to, da je mogoče problem v tem, da se debate okrog družinkih vrednost bolj vrtijo okrog njene sestave, kot pa okrog vsebine. Bolj se poudarja to, kdo naj bi jo sestavljal, predvsem z vidika spola, ustaljenih statusov (poroka, rojstvo otroka in podobno) kot pa kaj naj bi le te vsem nudile. Vsem, ne samo otrokom. Žrtvovanje matere je vse prevečkrat idealizirano in pojmovano kot nekaj absolutnega, s čimer naj bi si mati “prislužila” vso hvalo in vrednost. Pa temu že davno ni tako. Kako pa se otrok počuti ob misli, da je mati zavoljo njega žrtvovala vse? Sama bi občutila vsaj določeno grenkobo, posledično pa se s tem seveda kar nekako “vsiljuje” potreba po hvaležnosti zaradi tega žrtvovanja. Žrtvovanje naj bi bilo v nekih mejah, takih, da lahko oseba kljub njemu uresničuje tudi zgolj svoje želje in potrebe. Sicer pademo nazaj na tezo, da je naše poslanstvo le v preživetju in nadaljevanju vrste, kar pa nas degradira na stopnjo živali. Pri tem pa marsikdo pozablja, da se človek rodi biološko nezadosten, kar pomeni, da ne more preživeti zgolj z opremo, ki jo prejme ob rojstvu, ampak jo mora nadgradit z učenjem raznih socialnih veščin in podobno. In to naj bi kot prva nudila družina. To pa avtomatsko pomeni, da poslanstvo človeka ni samo preživetje in reprodukcija, ampak tudi način, kako se to vdržuje, odločanje, kateri način je smiselen in predvsem tudi skrb za to, da v teh procesih skrbimo tudi za svoje potrebe, ki se kažejo najprej v težnji po iskanju občutij ugodja, kar je pogojeno v vrojenimi odzivi organizma na okolje (kar pomeni, da teza o seksu kot zgolj razmnoževalni funkciji ne vzdrži, ali pa če namesto seksa uporabim hranjenje kot osnovno biološko potrebo, ki je človek ne opravlja zgolj zaradi preživetja, ampak je vanjo vključen tudi občutek uodja (sicer ne bi izbirali, katera hrana nam kdaj paše)), nato v težnji po človeškem stiku in na koncu potrebi po življenju v skupini, kjer si oblikujemo in vdržujemo svojo samopodobo, identiteto in smo sposobno razreševati notranje konflikte. Začetek vsega tega je v primarni družini in če ta ne opravi svoje funkcije, se človek veliko težje znajde tudi na kasnejših stopnjah. Torej bolj kot to, ali ustvariti družino in kakšna naj le ta bo, je pomembno vprašanje, ali smo dovolj sposobni opravljati funkcijo, ki naj bi jo le ta predstavljala.
OMG, kolk teksta, kdo ma pa to čas brat. Nope, spet ne bom brala. A to po besedah plačajo al kaj?
rubinstein: al pa dobiš kapljo sperme za otroka in je moški samo semenodajalec. ki ga, če preveč teži, kasneje tožiš za očetovstvo in preživnino. in je tisti en fuk večji strošek kot si je mislil moški, ko se je spravljal med ženske noge. 🙂
ajda: kakašne družine pa poznamo? fama o tem, da ti bo neznaec splono zlorabil otroka se razblini takoj, ko se podučiš o tem, da se spolne in druge zlorabe dogajajo ZNOTRAJ družin, zato napihovanje “varnega zavetja” in “svetosti ter nedotakljivosti družine” izgubi prav vso legitimnost. da o družinskih skrivnostih sploh ne govorimo.
glede josefa pa … saj možakar ima prav. lahko bi jih vse pobil, pa nikoli nihče ne bi vedel kaj je počel. keč pa je v tem, da je to zgolj njegovo opravičilo, v resnici pa bi potem ostal brez dvojih … odvisnikov, sužnjev, kakorkoli pač rečemo temu.
in potem spet … glej koliko so bili stari otroci, koliko hčerka. on pa je bil ipak en sam, njih pa toliko. kako da se mu niso uprli, kako da niso skovali kakšnega načrta in ga butnili, recimo. sorry, si ne predstavljam, da bi bila leta in leta kar takole vdana v usodo – na razpolago nekomu, da odloča o vsem kar se mene tiče. kaj ni tako, da je v vsakem živem bitju naravni nagon po samoohranitvi, po rešitvi, po svobodi? kje pa so jo imeli ti ljudje? kje pa jo je imela hči?
eh, preveč je x in y-ov, da bi rešila uganko. najenostavneje je zavzdihnit in si rečt, da pri meni se to ne dogaja in upam, da se ne bo nikoli.
p.s.: v hiši nimam kleti.
OJEJ…v mislih nisem imela žrtvovanja v stilu skakanja na glavo v globino, sekanje rok ali kaj podobno trpečega . Še zdaleč ne.
Ampak: biti dobra mama pač, žal, pomeni, da se je v določenem obdobju potrebno čemu (marsičemu) odpovedati, preprosto zato, ker ni moč sedeti na dveh stolih hkrati.
Zraven otroka ne moreš kaditi, ne moreš cele noči žurirati, otrok ne moreš pustit samih pa oditi na zabave, ne moreš se vpirčo otroka grdo prepirati, preklinjati…ker to pač ne gre, pika, basta.
Če je otrok bolan, si pri njem, ne moreš početi istočasno kakšnih intimnosti…
otrok ima težave v šoli, valda boš dal za tisti čas na stran kofi s prijateljicami in podobno…
da ne naštevam v nedogled.
kajti tisti, ki me noče razumeti, me ne bo razumel niti po 10 straneh dokazov, ki so se mi kot mami, nabrali do 55 leta….
A če vmes pridejo še druge težave, pa bolezen….takrat pač starš ensotavno za dolgo časa pozabi nase in živi samo za otroka….
mica: to pa podpišem
Mica: Sama tega ne vidim ravno kot žrtvovanje, bolj kot čisto normalno in logično skrb, katere izvor je v odgovornosti. Na koncu koncev naj bi se za otroke sami odločili, torej sprejeli s tem tudi odgovornost za primerno ravnanje v konkretnih situacijah. To, da ne greš žurat, kadiš poleg otroka in podobno, meni osebno ne pomeni žrtvovanja.. sicer pa je stvar posameznika, kako to jemlje… Če bi nekomu veliko pomenilo žuranja in kofetkanje, naj pač ne bi imel otrok, če mu nepočetje tega predstavlja žrtvovanje. Zame je to bolj prilagajanje v takem obsegu, da pri njem tako sami ne trpimo kot tudi situaciji primerno ravnamo.
Aplavziram! Super napisano!
Kolikor je vsa ta stvar okrog Fritzla ogabna, se človek še vedno nekako ne more zares čuditi temu. Pa pizda, ko pogledaš okoli in vidiš, da je vsepovsod gnojnica v kateri se tu pa tam zasveti kak biserček, dejansko Fritzl ni čisto nič posebnega ampak zgolj en v množici…
Še enkrat – res dober zapis! 😉
Morska, tudi tista deklica na Portugalskem je izginila zato, ker sta starša “morala” oditi na večerjo s prijatleji, otroke pa sta pustila v tujem kraju & okolju, SAME!!!!!
Ko sem bila pred cca 3 leti (+ – ) na morju, sem skoraj pol noči pestovala bratca in sestrico, ki sta ju starša pustila v prikolici, sama pa sta odšla s koelgi žurirat….Ni nepomembno dodati, da te družine nisem ne poznala, nič!
pred nekaj leti sem pisala o dekletu, ki so jo starši pri cca 4 letih pustili doma samo, ker so odšli na ohcet. Deklica se je hudo opekla, ker je sama nalagala v peč drva
🙁
Ni dolgo nazaj je neka socialna delavka dobila na mizo ovadbo matere, ki je tri (!) otroke zaklenila v stanovanje in odšla na morje.
Brala si o primerih, ko so starši zaklenili otroke v avto in odšli nakupovat……
Bo dovolj?
Mica, OK, si dobra mama. Najbrž preveč v tem smislu, da če samo strežeš drugim, svoje potrebe pa daješ v kot, za boljše čase, s tem sporočaš bližnjim, da jim ni potrebno izkazovati ti ljubezni, pozornosti, sebe podcenjuješ in potrjuješ odnos do žensk kot do domačih služkinj. Ki je še zastonj, pa sama ve, kaj ji je delati, pa je vedno na razpolago. Zaskrbljujoče je, da gre to skupaj z vzgojo maminih sinčkov, ki si ne znajo pri polnoletnosti narediti niti jajca na oko sami, čakajo mamo ali pa pričakujejo, da bo to dolžnost bodoče žene. Ljubezen to ni, vzgoja pa tako zelo šepava, da je težko najti danes partnerja, ki bo žensko res ljubil, ne pa poleg seksualnega objekta v njej videl le še hišno pomočnico (otroci pa samo to drugo). Dajat in tudi sprejemat morajo po mojem vsi, sicer je to le izkoriščevalska skupnost na eni strani egoistov, na drugi nekoga, ki mu ni niti imena.
Mica: Ravnoo o tem sem govorila.. da če nekomu to, da žurajo in podobno predstavlja “morajo”, potem naj nimajo otrok. Ne zanikam, da se to dogaja, ampak ravno, ker je takih primerov veliko, je pomembno, da debatiramo o funkciji družine in ne samo o tem, da je družina nekaj, kar naj bi vsak ustvaril.
Glede žrtvovanja pa sem mislila na to, kar piše Rubinstein… da le to ni smiselno, če z njim preveč omejujemo sami sebe, ker s tem ne dajemo dobrega zgleda otrokom in lahko naredimo tudi precej škode.
ps. z mojim pisanjem nisem mislila konkretno nate, ampak govorim na splošno, o posameznikih, ki jih ne poznam, namreč ne dajem mnenja. Zato tudi tvoje vloge starša nimam namena ocenjevati, prav tako ne tvojega pogleda na družino, ki je tvoja pravica.
Ja, Morska, potem pa je prepovel ljudem imeti otroke. 👿 Kako boš pa vedela, kdo ima lahko otroke, kdo se bo izpridil ali ne. Jao. Jao. Jao. Teženje ljudi, ki pojma nimajo, kaj pomeni imeti otroka. 🙁
Morska in Dajana, a ste pozabile, da se na žurih al malo kasneje dela otroke, kaj zdaj neki moralizirate o funkciji družine, prepovedi imeti otroke za “neresne” in za družino neposvečene. Če gre samo še zares, za ohranitev “zdravega naroda”, brez uživanja življenja, pol pa hvala lepa še za imet otroke!! Nič čudnega, da je otrok v urejeni Evropi vedno manj. Nič žura, nič otrok!
@Katarina, “al pa dobiš kapljo ” ha ha haaa, daj no, tako se pa moškega res ne sme oskubit zarad enega kiksa. Al pa, če je kriza in se čas izteka, en pa teži, bom razmislila. Se pa na žalost res najde kak preračunljivec (zaostal nekrofilnež, prosto po Simoni), ki se ne more odločit, al se mu bolj splača ljubica ali je bolje sproti plačevat.
@marmo:
Ja, vse je eno z drugim povezano … splošna klima pa tudi dela svoje.
@Husky:
To je pravzaprav irelevantno, kakšno diagnozo mu bodo naprtili in tudi nepomembno za poanto mojega zapisa. V vsakem primeru ima njegovo duševno in osebnostno stanje svoj vzrok in temu primerno posledico s temu primernimi okoliščinami. Pisalo in ugibalo o diagnozi se bo še veliko in ravno to je najmanj pomembno, slepilo za ljudstvo. Kar se multiple osebnosti tiče, zelo dvomim. Morda gre tudi za kombinacijo teh in onih simptomov. Definitivno pa ne gre za osebo, ki se ne spomni, kaj je počel v kleti in da klet sploh obstaja. In definitivno je že sedel zaradi posilstva, torej gre za človeka, ki mu je še kako jasno, kaj počne, samo njegov pogled na dejanja je sfižen. Na sploh pa tudi pri multipli osebnosti ne gre nujno za radikalne preklope v spominu, pravzaprav redko.
@dare:
Zame je dare taka in taka oseba, ki v dobri povezavi s svojo ženo fura skupnost, kjer se otroci počutijo zadovoljni in uspešno sledijo svojim ambicijam. Tudi če bi se Dare in žena ločila, bi še vedno to storila izključno v primeru, ko bi bilo za vse tako bolje in bi pri tem ostala dober oče in dobra mati. Tudi na tak način bi lahko otroci živeli neprimerljivo bolje kot v prenekateri sružini, ki se drži skupaj za ceno vrednote same po sebi. Fama pojma družine je škodljiva, ker brez potebe ustvarja avtomatično diskriminatorno nastrojenost do drugačnih form (enostarševske družine, ločeni starši, stari starši in vnuk …), hkrati pa povečuje toleranco do disfunkcionalnosti tradicionalne forme družine. In od tega imajo ravno otroci največ škode. Nekatere ženske vztrajajo ob nasilnem možu, ker jim to, da ohranjajo družino pomeni edino, kar jim sploh uspeva v lajfu in čakajo na boljše čase (berem v pismih psihologom … srhljivo), v šolah otroci zbadajo tiste, kjer so starši ločeni ali kako drugače drugače formirani, čeprav ponavadi ravno ti, ki zbadajo, v bistvu izhajajo iz družin, kjer se jim godi slabo in si na tak način z žaljenjem drugih dvigujejo samopodobo, ki je prizadeta itd. Zato je ključnega pomena, da nehamo po božje operirat s formo kot sveto samo po sebi in usmerimo pozornost na kakovost odnosov in na rezultate, v izogib zlorabam.
@Morska:
Ja, seveda … se strinjam. Sem v stavek o tem še dodala pridevnik učinkovit … hehe … Neučinkovitost zdravljenja osebnostnih motenj se pravzaprav poudarja, ker je ni možno korigirat z zdravili kot duševno motnjo, ampak terja predvsem učinkovit proces terapije kot razbijanje navad … ja … Vendar je seveda manjše osebnostne motnje veliko lažje odpravljat kot velike, zato se navadno hudih primerov sploh ne lotevajo, ker ne vidijo ustreznega rezultata, kolikor ostane življenja še na razpolaga in glede na moč vkoreninjenosti (pri mlajšem je spet lažje kot pri starem kozlu, ko se ga razkrinka). Potem so tukaj že zaostali pristopi, odmerjen čas, pomanjkanje kadra itd. Tudi shizofrenija ima na primer renome skoraj nemogoče ozdravitve, pa se lahko nek zasebni ameriški psihiater vendarle pohvali uspehi ozdravitve (adijo kemija) in bi moral predstavljat zgled za zdravljenje. Vendar je seveda njegova posvečenost posameznemu pacientu neprimerljiva z rutinirano obravnavo, ki pripada posameznemu pacientu znotraj prenatrpane uradne šlepancije.
Skratka … kdo se bo ukvarjal z nekim sedemdesetletnikom. Osebnostnih motenj se lotijo kvečjem pri kakšnem mlajšem, pri čemer temu primerno motnje tudi še niso tako ponotranjene. Ponavadi gre pa tudi za miks duševne in osebnostne motnje. In če se dobro izkoristi basanje s kemijo kot prehodno stanje, ki omogoča, da pacient deluje tudi na konkretnih spremembah svojega življenja, gre lahko dobro naprej. Bah!
Dajana: Za odločanje o tem, kdo naj bi imel otroka in kdo ne, sama nisem pristojna … tega naj bi bil sposoben “normalen” človek, ki zna upoštevati dejstvo, da je vloga starša veliko več kot samo “narediti” otroka.
Rubin: Nikjer nisem napisala, da imeti otroka pomeni adijo življenje. Čisto komot se da oboje usklajevati, seveda če je človek tega sposoben.
Simona: Ja, to je pa problem tega dela zdravstva… in na žalost niti nima kakšnih dobrih perspektiv za izboljšanje… saj veš zakonodaja o duševnem zdravju ne obstaja že od nekdaj. Je pa še ena stran v takih terapijah… Psihiater ni nekdo, ki mu poveš, kaj te teži, on pa najde zdravilo in to je to. Zanimivo mi je ravno to, da ljudje na eni strani psihiatrom ravno to očitajo.. da jim dajo tablete in čao, po drugi strani pa hkrati pričakujejo, da jih bodo ozdravili na prvem obisku. S čim? Kako? Pri zdravljenju večji delež prispeva ravno pacient sam (govorim o večini osebnostnih motenj, ki nimajo takih razsežnosti kot je Fritzlova, zanjo je mogoče res že prepozno, ker se je pač v tolikšnem času “razbohotila), psihiater namreč ne more kar sam vedeti, kaj točno je z njim narobe. In če tega ni, brca v prazno. Žal pa se tega uporabniki teh storitev premalo zavedajo in dajo od sebe veliko premalo, posledice pa so negativni rezultati.
rubinstein: Pa saj veš kaj sem hotela s tem povedat. Če je moškemu res taka nuja in ima res polna jajca pa tudi drkanje ne pomaga, potem naj gre raje h kurbi. ja valda, da so kurbe tudi od nekoga hčerke, logično, ne? Ampak kurba to dela prostovoljno in za denar. Pa pustmo tle tiste, ki so v to prisiljene, to je že druga zgodba. Če pa to delaš lastnemu otroku nad katerim imaš absolutno premoč……….. to je pa brez komentarja.
Jaz ne odobravam ne prvega ne drugega. Če pa že mora kaj bit, pa definitivno kurbe. Tu se gre samo za izbiro med kurbami in otroci. Štekaš?
Pa brez zamere 🙂
aja, še to rubinstein: Simona he tu o kurbah pisala nekaj drugega kot sem jaz. Da ne bo pomote. Valda da ene kurbe so tudi prisiljene v to, saj to vsi vemo. Sej pravim, da nisem ne za eno ne za drugo. Ampak je pa gotovo mnogo huje, če nekdo posiljuje lastno hčerko-otroka starega npr. 9 let, kot pa če gre h kurbi, ki je vsaj odrasla oseba.
Ob tem pa naj pripomnim še to, kar se boš verjetno strinjal s tabo, da zlorabljeni otroci lahko tudi pristanejo kot kurbe, kar se nič ne čudim. pa saj se ti mora sfukat.
Čak kaj je že Fritzl rekel…….aja, da si je on vedno želel seksat s svojo materjo……………Brez komentarja…….
morska samo to, osebnostno moten je npr psihopat in njega živ krst ne bo ozdravil, ker je pač osebnostno moten. Ne bolan! vprašaj psihiatre! Zato, če te spoznajo za osebnostno motenega te ne pošljejo v psihiatrično ustanovo temveč v keho. Seveda, če ga kaj poserješ. Velika večina psihopatov pa ni kriminalcev temveč navadnih ljudi, ki jih srečujemo vsak dan. Veliko jih je tudi na vodilnih mestih, ker imajo eno luštno lastnost, ki jo ima kapitalizem zelo rad in to je- ne briga jih sredstvo temveč samo cilj in se ne ubadajo z motečimi stvarmi kot je empatija. Ponavadi ne čutijo ničesar, še jeze ne, niti sramu, lažejo brez zadrege in na splošno imajo vse zaželjene lastnosti voditeljev. Njim ni problem izpodriniti janeza, odpustiti tisoč ljudi in privatizirat firmo, tako da pokradejo ves denar. In tega, verjemi, se ne da pozdraviti. Aja, pa pedofilije tudi ne. Še ena osebnostna motnja.
Glejte, stvar je zelo dobro opisal Husky in tu se popolnoma strinjam.Lahko še dodam,da kakor ni MPD, tudi ni shizo, morate vedet, da shizo obvezno haluciniert wurde, herr fritzl pa je natačno vedel , da nima pred sabo call gerle ali cipe, temveč lastno hčerko, ki jo je vemo kaj….lp, wilhelm.
@Martin:
Fritzlov je še mnogo več, če mene vprašaš … hehe … Konkretno on pa menim, da je samo eden z definitivno logično pričakovanim izgovorom o dveh, treh, morda še štirih, v kolikor mu bodo dokazali še tisti umor v preteklosti. Ustrezno prilagajanje pričakovanemu vedenju dani okolici, kjer se v trenutku znajde, je tipična lastnost psihopata v večjem ali manjšem smislu. Zelo prilagodljivi ljudje. Sem jih srečala že lepo število … z manj pretiranimi svinjarijami na grbi, a vseeno … samo stvar lestvice … hehe …
@Vanja:
Ja … Psihični sadizem je bolj razširjen od oplemenitega s fizičnim. Konec koncev je mobbing eden najbolj tipičnih znotraj kapitalizma še spodbujevan tip sadizma. Kar se zla tiče, je pomembna tudi genska zasnova, kar se tiče mej verjetnosti, kako bo nekaj vplivalo na človeka in kaj bo v njem sprožilo, zato je post festum ravnanje družbe in prave smernice toliko bolj pomembno. Spodbujanja negativnih vzgibov je pa definitivno več in največ s kao dobrimi, a butasto zastavljenimi nameni. Prioritete so v kurcu.
@Rabit:
Jah … zajtrki in kosila … včasih so ljudje veliko skupaj, a čas nekvalitetno preživljajo. Kosilo ni dovolj. Lahko ga ni skupaj, a so večeri toliko bolj plodni.
@Ana:
Politika je vedno vesela, če se ljudje zapirajo v svoj mali svet in mižijo pred vsem, kar jih obdaja nevšečnega. Če pa še ne razmišljajo o ničemer nevšečnem, uf, pa že plešejo po ohcetih od veselja … hehe …
@Freaky:
Thanks. Lepo, da si se spet oglasila. Se spomnim najinega pingponga pred časom … hehe …
@mica:
Tipična lastnost konservativnih zagovornikov ene in edine forme primarne družine iz katoliško družinorežimskega časa je, da se počutijo neznosno ogrožene ob dejstvu, da družina kot forma ne garantira nikakršne kakovosti v odnosih, ampak lahko služi celo kot izgovor za sadomazohistična izživljanja v psihološkem ali tudi fizičnem smislu. In potem, v tvojem slogu, začnejo udarno razlagat, kako čudovito družino imajo oni, so sploh čudoviti očetje, matere, otroci jih obožujejo … Pa kdo, zaboga, je kje trdil, da ima mica gnilo družino? In zakaj konec koncev meniš, da je tako pomembno kakšno družino imaš ti in tvoji prijatelji, s katerimi se rada družiš? Meniš, da bi morali ignorirat svinjarije, ki se odvijajo v imenu poveličavanja družinske forme, pri čemer naivni ljudje celo verjamejo, da jim ne ostane nič v življenju, v kolikor bodo družino razdrli, pa čeprav v njej vihra pekel, samo zato, da se boste vi družinski ideali počutili smiselne? Ne razumem, čemu potrebuješ toliko potrditev, saj vam nihče ničesar ne očita, v kolikor so odnosi znotraj vaše skupnosti spodbudni in osrečujoči za vse!
Ampak!!! Problem se takoj izkaže, zakaj takšne reakcije. Zato, mica, ker si v resnici ti tista, ki ogrožaš in prav fašistoidno diskriminiraš drugačne na podlagi forme. Prav fašistoidno furaš eno in edino sveto formo, ne priznavaš drugačnih form kot možnost, da se v resnici odvijajo še bolj kakovostni odnosi od klasične forme družine, ki ne funkcionira dobro. In ker rezultati pričajo, da je možnosti več in da je pomembna vsebina, se očitno s tem neznansko težko sprijazniš. Zato meniš, da grdi primeri omadežujejo zgled klasične družinske forme??? Ne, mica, grdi primeri obstajajo in nič ne omadežujejo klasične forme, ampak so samo grdi, kar pomeni, da se lahko vzpostavijo veliko boljši odnosi v enostarševski familiji, med dvema istospolnima, ja, v oskrbi babice in dedka in ja … Kaj je narobe z žensko, ki se odloči, da bo živela z mačkami ali psi??? Od kod ti pravica, da jo fašistoidno omalovažuješ?!! Kaj to tebe briga! Te ogroža ona ali s svojo nesramnostjo ogrožaš ti njo?!! Samo zarukanost in enoumje zlorablja formo in jo kuje v nebo. Ker to potrebuje, da bi izvajal svoje lastno fašistoidno nasilje nad drugimi. Ker mora z napadi in šikaniranjem onesrečevat druge, da bi se sam počutil nadpomemben in bolj zadovoljen. Žalostno!!!! In verjamem, da se prepričuješ, da so tvoji nameni dobri. A sejejo zlo. Izključevanje, šikaniranje in potuho za gnilobne prevrate znotraj neke ene in edine forme. Zaradi take ideologije občutijo ljudje nepotreben sram, v kolikor se družina ne obnese dobro in je nočejo razdret, četudi otroci trpijo in oni sami. Kot da drugega v življenju nimajo več, če ne sfurajo družine pod isto strehe do smrti. Zaradi take ideologije se počutijo brez potrebe nekateri otroci ločenih staršev ali drugače drugačnih že v kali degradirane, kot je povedala imenaninavoljo! Najraje se pa izživljajo tisti, ki se pravzaprav znotraj klasične družine počutijo ogrožene in pravzaprav zavidajo drugim pogum za odločitev za drugačno, za njih, glede na razmere, boljšo možnost.
In zakaj zaboga bi šikanirala svingerje?!! Kaj pa spet to tebe briga! So ti kaj odgriznili? Te silijo, da svingaš z njimi? Uživaj s svojim Poldetom in pusti drugim po svoje živeti. Svingerji se prostovoljno odločajo za svoje dogodivščine in nihče nikomur ne laže, nikogar ne vara in ne manipulira. Za razliko od varanja, ki pa je večinoma predvsem v domeni in v svrho obdržanja klasične familije. Tudi pojav bordelov se je zgodil v svrho ohranjanja klasične forme familije do groba. Da so se predvsem moški malo razvedrili, odpočili od žene, ki so jo po tolikih letih prav težko prenašali, niti jih ni več privlačila. Malo se razgonijo in potem nekoliko lažje prenesejo tlako idilične svete forme. Pri tem so seveda najbolj najebale ženske, ki so prvotno v osnovni ideji poroke predstavljale pokorno lastnino in nujen faktor za potomstvo. V kolikor svetostna ideja nadforme družine do groba ne bi obstajala, bi ljudje ideološko več dali na vsebino, ne pa izrabljali laži in manipulacije, da ohranijo pojem! In omenila si celo, da bi morala družina dobiti nazaj svoje prave vrednote in pravo obliko. Prosim? Družina nikoli ni imela svete forme v dejanski funkciji. Nekatere so funkcionirale dobro, v nekaterih so se pa dogajali pravi zločini, ki jih je podpirala z ideologije dosmrtne družinske ječe za vsako ceno vsaka vaška fara z župniki na čelu. Nekateri otroci so bili nemarno izrabljani in zanemarjani, rojevali so se pa po tekočem traku, kolikor je bog dal (beri: kolikor je bil mož nenansiten in brizgalen), nekatere žene so trpele kot živali, pa so pri duhovniku dobile kvečjemu spoved za nepokorščino in jamranje, torej neustrezno spoštovanje glave družine, kakršen je že pač bil. Dokler je predstavljala družina dosmrtnopogodben režim, so se znotraj dogajale tudi sadomazohistične akcije kot pod vsako diktaturo v državnem smislu. Dokler obstaja kot formalna ideologija, ki zamegljuje pomen vsebine posameznika in kakovosti odnosov, ki jih vzpostavlja, pa je spet ta pojem samo sredstvo za diskriminacijo različnih, kar tudi tebi ni prav nič tuje. Žal! Klasična družina se ne rabi nič branit in zagovarjat, če deluje okej in so znotraj nje vsi zadovoljni. Ampak enako velja za druge oblike formiranega življenja! Vsak po svoje, da je le zadovoljen in ne ogroža drugih za svoje zadovoljstvo. Simpl!
In ja, strinjam se z morsko … če oseba pogrunta, da ni družinski tip človeka in raje živi po boemsko na primer, naj nima otrok. Super! Še dobro, da ne ustvai družine, ker bi se sicer počutila oseba kot tretjerazreden državljan, ob kateri bodo razne mice vihale nosove, ker jim je dolgčas in ker bi morda rade Nobelovo nagrade za vse žrtvovanje, ki so ga v imenu tega in onega prestale. Nekateri si pa kar drznejo živet po svojem občutku. Prekleti! A ne?
Vanja: Osebnostna motnja se da odpraviti… naprimer narcisitična, shizoidna in podobne reči sodijo v to skupino in takih pacientov je kar nekaj in se tudi dajo “ozdraviti”. Če bi vse take pošiljajo v keho, bi le te bile še bolj polne kot so. Z vsem spoštovanjem, poznam področje in ne da se tako preprosto označiti ljudi za psihopate. Potemtakem nas bi res imelo za kaj skrbeti, če bi nad osebnostno motenimi vsi dvignili roke.
@lisica:
Se strinjam. Sicer volk dlako menja, ja, a v tem primeru le po potrebi … hehe … Pač zelo prilagodljivi, v manj pretirani obliki jih srečujemo veliko, še posebej v tekmovalnem kapitalističnem “režimu”. Pravzaprav rastejo kot gobe po dežju. In ja, takrat sem zapisala, da me je začelo minevat pisanje in dodala “Vsaj pogosto”. Mislila sem eksplicitno na blog. Res sem nameravala naredit vsaj daljšo pavzo. Imam obdobja nasičenja na vseh področjih, ki pa tudi vedno minejo … hehe … Lepo, da si se oglasila. Imaš tudi lepo ime … hehe …
@zimb:
Ne potrebujem takih pripomb. Razen od bolj načitanih in pismenih oseb od mene, ki pa jih za ta in ona mnenja prosim kar sama, v kolikor potrebujem nasvet ali inspiracijo. To pa ne more bit oseba, ki tako zine, kot si jo ti. O vsaki knjigi se da napisat parstavčen povzetek, a njeno bistvo ni v tem. Priporočam čim več branja. Se splača. Potem lahko tudi o slogih pametuješ, ko si jih enkrat sploh sposoben razbirat. A pametuješ argumentirano, da ne izpadeš smešen bahač brez razloga. Nadalje svetujem zgolj komentarje na vsebino, v kolikor premoreš kakšno misel ali repliko.
@delak:
Ni zamere! Točno to, kar si napisal, je bistvo vsega.
@Dajana:
Hvala za nasvet, vendar jaz se počutim dobro točno zaradi tega, kar pišem in kakor pišem. In nikoli nisem nameravala nehat pisat, samo pavzo sem nameravala naredit ali omejit pogostost pisanja, ker včasih potrebujem počitek oziroma odklop. Tako funkcioniram na vseh področjih. In pisanja nikoli ne ločujem na pisanje o lepem ali o grdem. Za to mi dol visi. Moje pisanje je v bistvu stvari vedno lepo. Nisi opazila?
@Ajda:
V kakšni družini sem odraščala jaz, je popolnoma irelevantno, ker nikoli ne razmišljam in ne presojam v glavi zadev samo na podlagi lastnih izkušenj, ker to vedno producira zgolj enoumje. Tudi do svojih osebnih doživljanj se trudim vzpostavljat objektivno distanco, kar se tiče pogldov na stvari. Tega me je naučilo opazovanje. Na primer opazovanje, kakšne bedastoče in težave vse si delajo ljudje, ko sodijo svet zgolj po sebi in temu primerno obravnavajo druge. Zato se mi zdi tvoja razlaga, kako je družina lahko tudi dobra in funkcionira dobro povsem odveč. Ne štekam. A tisti, ki odrašča v dobri familiji, je slep za družinske disfunkcije in ideološke kikse v zvezi z družinsko famo kot pojmom??? Saj imaš kar prav s svojo tezo … večinoma namreč točno tako je! Kar je milo rečeno egoistično in zarukano, še bolj pa nekoristno. In seveda … družina mi ne pomeni nič, ne samo, da ne dosti. Pomeni mi samo vsebina odnosov in zadovoljstvo. Lahko izpade v obliki klasične družine, ja, ampak bo v taki obliki trajala točno toliko časa, dokler bo veliko več pozitivnega pridonašala kot negativnega, ker mi sama forma ne pomeni nič. Sicer je bila pa moja primarna familija zanimiva zmes lepega in grdega … hehe …
In seveda so obstajali sostorilci v tem primeru. Saj vedno obstajajo. V tem je tudi poanta mojega zapisa.
In kot ti je že rubenstein zapisala … Tudi kurbe so nekogaršnji otroci. In ta človek je hodil tudi na kurbe, saj so pričevale o njegovem nasilju. Zadeve niso strogo ločene, vse je povezano.
Odgovor, ki si ga zapisala rubinstein nazaj, se opravičujem, je pa strašno trapast. Še posebej tisti del o moški nuji, pri kateri drkanje ne pomaga (kdo ti je pa take naklepal v glavo!!! Kaj pa pomaga??? Opredelitev Nuje prosim?!!! A govoriš o bolnih psihopatih, morda živalih???) … pa o kurbah in prostovoljnosti … v naslednji sapi pa že zapisuješ, kako veliko zlorabljanih pristanejo kot kurbe (ja, no, in … a si kaj potegnila iz tega … o prostovoljnosti na primer)… mislim … Daj nehaj kvantat … in ne …o ničemer drugem v zvezi s kurbami nisem jaz pisala … rubinstein je povsem dobro razumela, ti pa ne povsem, kot vidim???!!! Mimogrede … zanima me, koliko, vsaj približno, si stara? …
@rubinstein:
Jap! Si mislim. In thanx.
@imenaninavoljo:
Hvala … In tudi jaz se popolnoma strinjam z definicijo družine morske.
@alcessa:
Ja, seveda … On je očiten tradicionalist v bistvu stvari. To je itak jasno. Kar se tiče samega krimiča, kaj neki vse je z njim osebno, bo pa še marsikaj prišlo ven in vsaj pol od tega bo brcanje v meglo in manipulacije. Tako je moje mnenje. Po logiki stvari.
@maja:
Zakaj neki si se oglasila? A te plačajo?
@irenca:
O! Thanx! Jap … Veliko ljudi noče gledat, čudijo se pa neznssno radi. Se sprašujem, kako neki jim uspeva … hehe …
@Morska:
Ja … Si gledala včerajšnje Omizje verjetno … hehe … Mejdun … šele osnovne osnove gedo v parlament. Bah! Težka ti bo … hehe …
Simona: Mogoče pa bo zadeva dočakala mene, pa bom vse porihtala 🙂
@Simona: A si presenečena? 😀 Veš, nič bat, znam pohvalit, če se mi zdi pohvale vredno, če se pa pizdim, se pa tudi pizdim (s svojim ofkors) razlogom! 😉
lp
http://kalinda.blog.siol.net/2008/05/08/pedofilija-na-tv-wtf/
@Morska:
Uf … mater ti zavidam … s kakšno pištolo ali drugimi posebej sofisticiranimi pristopi bi ti mogoče lahko asistirala, da se ne bi po stari navadi preveč zavlačevalo … hehe …
@irenca:
To sem že opazila, ja … in ta lastnost je ena izmed prioritetnih, ki ji salutiram s čelom do tal. Enkrat tako, drugič drugače, kot pač je, pa brez kuhanja mul, direkt in iskreno. Men’ je tako najbolj kul, ker je najbolj podobno reali! Črnobeli svet je itak sfejkan.
Lp
OMG (ali kako že gre novodobno), a te je treba brat? Pa sestra? Saj besedilu ni kaj, ampak čestitam, da tvoji živci zdržijo odgovarjanje. Asistiranje s pištolo ne deluje dobro, če imaš možgane, verjemi. Čeprav…
Ma jaz sem samo razmišljala kaj drugega kot pa samo tvoj blog, zato je tako napisano. Pam saj obe vesta kaj sem hotla s temi kurbami dopovedat. Pa nima veze. saj sem napisala da nisem za eno in drugo. Razlika je le v tem, da otroci doživljajo spolno nasilje drugače, kot pa kurbe (bom raje pisal prostitutke, da ne bo spet kaj narobe). Otrok misli, da je on ta grdi, ta umazan, da je on kriv, da tako mora biti………..in tako naprej. Prostitutke pa vseeno nekak zastopjo, da pač taki moški so na svetu, da niso one krive, da je tako. Za razliko opd otrok, ki še niso spolno dozoreli (predvsem psihično mislim).
Ja pa saj je logično, da veliko zlorabljenih otrok konča prav bedno življenje. Na drogi, lahko pa tudi kot prostitutke. Samo to sem hotela povedat.
ja tale pošast je tudi hodila na kurbe, ampak one so se mu potem lahko umaknile. Njegova hčerka pa ne. To je razlika.
To da se človk spravlja na otroke niso to samo motene osebe, ampak zame pošasti. Ali pa nuja po fukanju po domače, če tako hočeš. Taki ljudje pa so seveda pošati.
O dobri družini mislim da so bistveni odnosi. In da ni dobre družine z dobrimi odnosi.
Ok, sedaj pa se mi ne da več razpravljat. In Simona, stara sem več kot si ti msiliš. Pa nima veze. Zdej me še malo skurcajta :-)da bosta lahko spale, pa bo. Pa lahko nočko. Meni se to ne da pregovarjat, ker v tej temi itak ne bomo nikamor prišli, vidve pa kar. 🙂
Pa še enkrat lahko noč obema!
@Martin:
Kdo pravi, da mi živci zdržijo, sej sm čist žiučna … hehe … Za drugi del pa … ja, verjamem.
@Ajda:
Pedofilija, incestna nagnjenja itd. nikakor ne uravnavajo kurbe. Ne gre tako, da oseba pač hodi na kurbe, potem pa ne posiljuje hčere. Mah, kje pa. Tak posiljuje hčer, posiljuje še malo postrani, če se nameri in za zraven hodi še na kurbe. Sploh pa pri pedofilskih ali drugih nagnjenih ne gre samo za spolno potešitev, ampak tudi za druge draži. Lovljenje tarče, manipulacije in še paleta štosov, ki funkcionirajo kot nekakšna predigra.
In večina kurb se nima kam umaknit, eden gre, drugi pride … pa še kakšni prijetni zvodniki … je pa res, da so otopele in že vsega hudega vajene. Seveda vem, kaj si hotela povedat, ampak mi povezava vseeno ni všeč. Češ bolje to kot tisto, ker tako v lajfu itak ne gre. Vse se prepleta in tako kockanje v stilu večja ali manjša žrtev je v bistvu brezbrižnost in prelaganje bremena. In tako tudi funkcionirajo zadeve, ja … zato pa imamo takle.
Nuja po fukanju ne obstaja. Lahko obstaja nuja po izpraznjenju jajc, za kar ima vsak desno roko in sekret. Nuje po fukanju pa ni. Še žival preživi brez fuka, ko se goni. Nujo po fukanju so si izmislili nekateri moški v izgovor raznim posilstvom, bordelom in maltretacijam žena, v kolikor pač niso želele fukat. To je popolnoma kretenoidna floskula za naiven babji svet, ki so ji nekateri moški še sami začeli verjet.
Ni dobre družine z dobrimi odnosi?
Aha, več si stara, kot si mislim … hmm … hehe … okej …
Lahko noč.
Tole z družino sem pa čist narobe napisala. Praviš, da so zate bistveni odnosi in ne družina kot taka. Hočem reč le to, da dobra družina je tista, kjer so odnosi dobri. Bistvo družine so dobri odnosi. Ne pa, da “se nič ne kregajo” in živijo eden mimo drugega.
Bistvo družine pa je odnos med partnerjema. Pravi je tisti, kjer je zaupanje, ljubezen (tista prava, ko evforična zalubljenost mine)in razumevanje. V odnosu, kjer oba le pridobivata, sta srečna in znata skupaj reševati probleme, je res fajn. Pa nič ne idealiziram. Jaz sem z mojim dragim že zelo dolgo skupaj in sva vsak dan bolj “zaljubljena”, če tako rečem. To, da drug drugemu pustiš svobodo, hkrati pa veš, da ti bo vedno ob stal ob strani……….uf, to meni pomeni največ. Zato meni družina veliko pomeni, upam, da zdaj razumeš. Ja, je že tako da vsi napake iščemo pri drugih (pri partnerju). Taki vedno zagovarjajo samsko življenje. Najprej je treba razčistit pri sebi, priznati svoje napake. Verjetno me ne razumeš, ker ti ponavadi vidiš bolj napake drugih, kot pa svoje. Pa brez zamere 🙂
Evo, pa sem spet zanetila ogenj………… 🙂
Zdaj pa res nimam več časa za pregovarjanje. Pa lep dan vsem, kakšen sonček, fino. 🙂
draga simona…OK, pa naj bo po tvoje.
če je- po tvoje- lahko družina vsak, ki mu to pade na pamet – zakaj pa si potem ti diskriminatorna do tega Fritzla? Pač- ustvaril si je “družino” po nekih svojih standardih in ne vem, zakaj se potemtakem vtikaš vanj? Po tvoji logiki ima on vse pravice, da je živel in bi še živel tako kot se mu je zahotelo. Nenazadnje: hodil je celo na sado-mazo seanse, pa h kurbam- in to bi mu lahko ti- po svoji logiki- celo štela v plus.
PS
Pa zakaj, za vraga, me nenehno skušaš prepričati, da je oblika družine, ki jo imam, cenim in spoštujem, nekaj gnilega, umazanega in neprimernega?
Zakaj se ti gabi to, da sem “rojevala kot po tekočem traku” ?
Pač- želela sem si imeti štiri otroke (ali celo več) in jih tudi imam. In živ dan nisem bila zaradi tega pokorna avša, ki bi vdano sprejemala vsakršno brizganje in podobne oslarije, ki po tvojem, pritičejo t. i. klasični, a hudičevo ničvredni družini, ker, če ne drugega, smrdi po krščanstvu, to pa je nekaj, čemur se je treba na daleč izogibati, nenehno teptati in nanje (na nas) stresati plohe grdih besed in zaničevanj, da ja ne bo nihče drznil misliti, da je družina, v kateri negujejo določene vrednote, kaj vredna.
Odlično napisano! Sicer pa je povsod na kup takih manipulatorjev, ki mogoče samo na rahlo bolj sofisticiran način ustrahujejo in podrejajo.
Mica, Mica… kaj res ne razumeš kaj ti skuša Simona povedati ?
Sama izhajam iz za svoj čas in okolje velike (zgledne, krščanske) družine… Ko so mediji začeli nabijat gledanost, poslušljivost ali berljivost z izhodiščno tragično zgodbo, se mi je pred očmi prikazala očetova podoba: No vidiš, kaj če bi bil tak ?…
Simona, brez besed. Odlično. Razumen. Dojamem. Doživljam. Se borim. Se učim. Ne sovražim. Ljubim. Vzgajam.
LP
—————–
Dajana – 8.5. 2008 ob 22:01
http://kalinda.blog.siol.net/2008/05/08/pedofilija-na-tv-wtf/
—————–
Groza in gravž!!!!
na linku je video, na katerem je prastar posnetek Paula de Leeuwa, znanega nizozemskega TV hosta, ki je pred 10+ leti na TV zapel komad s takrat svežim Keesjem Groentemanom, sinom Hanneke Groenteman, novinarke. Groentemanovi in de Leew so stari prijatelji.
Kako nagnusno!!!! Spet nekdo zmerja in pizdi, ne da bi vedel, o čem govori!!!
Ponpet: Video sem si ogledala ravno včeraj in kljub vsej svoji konzervativnosti glede zlorab, nisem v njem videla niti malce tistega, kar je video vzbudil v večini gledalcev. Sama v tem vidim katastrofiziranje stvari, s čimer ljudje potem skušajo pokazati, kako jim ni vseeno in kako so močni. Le v besedah seveda 🙂 Ali drugače: spet smo pri tistem… vidiš, kar hočeš videti. Pri tem se mi zdi prav neumno, da vidijo katastrofo tam, kjer je ni, tam, kjer je, pa ne. V čem je fora?
@Ponpet: Sem jaz kaj rekla??? A sem mogoče jaz naredila kaj drugega, kot pripopala link. Poglej komentarje na eDiju: Očitno imajo Slovenci in Nizozemci različne poglede na to, kaj je pedofilija.
http://www.ednevnik.si/?u=svizec200
kaj si pa hotla druzga rečt kot “kako nagravžno, pedofilijo kažejo na televiziji”?
tako kot vsi ostali, ki so “ogorčeno in razžaljeno” popali ta link na svoje sajte in ga opremili s takimi (izmišljenimi, lažnimi, nepreverjenimi, tendencioznimi) informacijami (kot npr. “nizozemski pedofil maltretira otroka na javni TV”) …
oziroma – če verjameš, da gre za pedofilijo, potem ne vem, zakaj ti in podobni linkate take stvari javnem blogu, kjer to lahko vsak vidi, celo otroci.
konsistentna, kot si, bi morala ti zahtevat od simone, da zbriše tvoj komentar … 🙂
Ja, gospod ponpet. Bom zahtevala. Ker mi je nerodno pojavljati se tukaj. Prosim, Simona izbriši vse moje komentarje. 👿
Koliko jeze. Lepo.
Uf, dobro napisano, ampak vseeno, toliko napisanega, da prideš do tega, da od petih ljudi štirje naredijo pizdarijo, samo če vejo, da jih ne bo noben štrafal.
Milan,jest pravm, Lesser faire.
@Ajda:
Ja, ja … torej je družina lahko dobra ali slaba. Torej potrebuje pridevnik. Torej je malikovanje samega pojma družine lahko kvečjem nekoristno, ker podpihuje diskriminatoren odnos do drugačnih oblik življenja, čeprav so le te oblike v odnosih lahko boljše od slabe družine.
No, hvala za okviren opis tvoje osebne situacije, ampak sem ti že zapisala, da to ni pomembno. Moja zasebna izkušnja, tvoja ali od kogar koli. In ne, še vedno ne razumem, zakaj bi tebi ali komur koli družina veliko pomenila. Verjetno ti veliko pomeni odnos s tvojim partnerjem, ki ima neko ime, ker te zadovoljuje, kar po eni definiciji še ni družina (po definiciji OZN (1994): “Družina he oseba ali več oseb, ki skrbi(jo) za otroke.”, je pa partnerska zveza in verjetno te so te osrečevali in te še (danes, ko, sklepam, ne živite več skupaj) odnosi s tvojimi starši in drugimi sorodniki. A ti zdaj bolj razumeš. Ker to, da je nekdo srečen s fantom, pa res ni težko razumet.
Da pa tisti, ki vedno iščejo napake pri drugih, zagovarjajo samsko življenje, je pa tako blesava izjava, da spet dvomim, da imaš več kot štirinajst let. Argumenti! Še bolj blesavo je podtikanje, da jaz osebno iščem napake samo pri drugih in da zagovarjam samsko življenje. Zakaj bi mi ga bilo pa treba zagovarjat???? A ima kdo kaj proti odločitvam ljudi za samsko življenje? Kretensko se zapletaš v bluzenja.
Najbolj bedno sprenevedavo in znak podmuklega človeka pa je, če se na koncu kvantanja izreče s “Pa brez zamere!” Kako pičketinasto! Ogenj je pa v meni itak vedno.
@mica:
Se enako sprašujem kot Nataša(2). Ali res nisi nič razumela (kar bi bilo zelo zaskrbljujoče) ali se pa pač nekaj greš (in tale komentar je, milo rečeno, eden tvoji najbolj vsebinsko mizernih), zato samo na kratko. Tudi tebi namenjam enak komentar kot Ajdi, kar se tiče pojma “družina”. In dodajam:
Nikjer nisem zapisala, da je družina zame lahko vsak, ampak da me sploh ne zanima pojem družina, definicija družine je pa jasna in tudi te ne upoštevaš, glede na to, da verjetno nisi navdušena nad partnersko istospolnomi družinami in da verjetno tudi enostarševske družine dojemaš za nepopolne. Pojma tudi nimam, zakaj bi jaz diskriminirala Fritzla, saj on je vendar imel družino … in to klasično formirano. Ravno jaz lahko dajem svobodno pripombe na posameznike, ker ne priznavam pojma družine kot nekaj samo po sebi vzvišenega, ampak pristajam na posameznika in njegovo mišljenje, dejanja in odnose, ki jih sklepam. Zato lahko kritiziram Fritzla, ni mi pa treba gojit nobene sovražnosti do kakšne ženske, ki živi z mačkami, pa če je za koga družina ali pa ni. Ti imaš pa polno problemov in bi jih rada povzročala še drugim, jih vzgajala po eni, jim pridigala in vzpostavljala hierarhijo večvrednosti in manjvrednosti glede na formo. Od kod so nam taki vzgibi že znani. In nobeni niso bili v srži vzpostavljeni s slabimi nameni, ampak izključno z željo po čistunstvu. Tudi Hitlerjeva ideologija in vsaka religiozno diktatorska. Meni je največja vrednota zadovoljstvo posameznika, ki mu je motiv, da osrečuje tudi druge in predvsem, da drugih ne onesrečuje. Simpl. In če se nekdo prepozna na primer za človeka bolj nesocialne narave, da je težak in na primer živi sam ali sam z mačkami, psi, krokodili ali mišmi, tudi to odločitev spoštujem, ker pomeni, da se je prepoznal in ne želi sam s sabo nikomur oteževat življenja. So ga pa meni ravno takšni že zelo oplemenitili in polepšali s svojo umetnostjo na primer. Ljudje se pač približujemo sebi in drugim na različne načine.
Pojma nimam, zakaj bi jaz Fritzlu štela v plus, da je hodil na kurbe?! A nisi prebrala mojega zapisa ali pa zelo slabo bereš. Sado – mazo seksualne seanse pa spet lahko niso nič problematične, če se jih gresta dva prostovoljno. Fritzl pa je k njim silil svojo ženo med drugim. In zakaj ga ni zapustila??? Verjetno tudi zato, ker je zelo verjela v pomen družine!!! Zagotovo si je izbral takšno, da je lahko zganjal poglavarja svete družine.
Kje sem te prepričevala, da je oblika družine, ki jom imaš TI nekaj umazanega in grdega??? Si pijana? Kje sem sploh pisala o tvojih vezeh???
Kje sem pisala o tvojem rojevanju po tekočem traku in da se mi to gabi????
Očitno je tako, kot sem ti že zapisala v prejšnjem komentarju, pa nisi razumela ali pa pač nočeš razumet. Da iz tebe kar šprica ogroženost. In ne morem razumet zakaj, v kolikor si v svojih odnosih zadovoljna in izpolnjena??? Zakaj potrebuješ grešne kozle, da bi se počutila potrjeno v svojem načinu življenja? In greš celo tako daleč, da lažnivo podtikaš blatenje svojega življenjskega sloga tistim, ki se zavzemajo za enakopraven odnos na podlagi vsebine. In potem se sprašuješ, zakaj zavračam pojem družine kot nekaj samo po sebi prioritetnega? Heh!
@Nataša(2):
Hvala … in ja, podobno se trudim. Čeprav jaz priznavam, da tudi sovražim, ampak se trudim k temu pristopat razumno in z objektivne distance … hehe …
@milan:
Vedno je bitven proces in celotna klima, rezultate se hitro pozabi brez postopka … hehe …
@lanchiloe:
Hehe …
@ponpet in Dajana:
Hahaha … Jutri uredimo … Se mi mudi popivat danes.
@Darja:
Jap!
Simona, veš kaj je najhuje?Ljudje preberejo tvoj zapis, se strinjajo, in gredo pomirjeni spat, saj se vendar strinjajo.Spremeni se pa kaj?
🙂 Simonca, Simonca naša………. Prav smešna si. Prav nasmejiš nas včasih. 🙂 Ja, pa itak, da boš ti vsako stvar obrnila tako kot bo tebi prav.
Ah, kaj vse bi ti dala za svoj prav………..ojoj…… Simonca, ti ga pa lomiš.
A veš koliko bi ti lahko dosegla z vso tvojo energijo, ki jo porabiš za dokazovanje svojega prava? Uf, zelo daleč bi prišla, v življenju bi dosegla ogromno. Ampak to so tvoje odločitve. Samo, da se ti počutiš bolje ob tem.
Pa lep vikend želim vsem! 🙂
moja moč vživljanja in sočustvovanja je abnormalna (predstavlja mi v bistvu kar problem)…v mojem mladem življenju sem dala skozi 2 močni izkušnji z dvema mladima osebama, katerima sem pomagala…in sta vplivali na to, da se ogradim od teh grozot…kar ne pomeni, da o njih ne razmišljam, ampak na glas so drugi tu namesto mene…
Dajana, a pa si dojela PonPetovo opombo o tem, kaj pravzaprav predstavlja tisti videoposnetek?
Siomona, na tistega, ki misli drugače, se pa res ni potrebno spraviti z vsemi topovi, ki bruhajo le žaljivke in tiste besede, ki nekako ne sodijo v usta prijaznega dekleta za kakršno te imam.
iz mojega zapisa o tem, kdo je družina in kdo ni, upam, da nisi razbrala, da bi imela kaj proti (recimo) ženski, ki si namesto moža & otrok omisli deset mačk? Naj si jih, bogjopožegnaj. Poznam tudi take, ta izrojeni duh 🙂 je, žal, prodrl tudi na kmete. pa se z eno izjemno dobro razumeva, in ker je ta gospa strpna oseba, se je z njo moč pogovarjati, zato ve, da njenega načina življenja sicer ne odobravam, ga pa sprejemam. In se imava -kljub vsemu- lahko radi.
Mogoče se boš spomnila, že parkrat predtem, sem pisala, da so med mojimi prijatelji tudi isto spolni partnerji. Dva med njimi sta mi sploh blizu. Živita v skupnosti, ki pa, verjetno, tudi po njunem mnenju ni družina, drugače bi ju že kdaj slišala kaj reči v to smer.
Zgoraj se mi očita, da nočem “razumeti” tvojega pisanja. Seveda ga razumem. pa ne le tega, temveč tudi vse tiste, ki so bili napisani predhodno. Saj ti, Simona, nisi le tale zgornji “delčke”, si pač celota, ane? Si imela kdaj občutek, da te “ne maram”, da te hm..preziram ? pa /glede na VSE moje komentiranje / lahko veš (slutiš), da sem odklonilno nastrojena tudi do posameznikov, ki v svojem govorenju (ali pisanju) brez potrebe (!) fukarijo in pizdarijo.
Vendar: ker pa se mi zdi, da si v bistvu prijazno dekle, te sprejemam tako kot si. In te ne poskušam spreobračati, ane? 🙂
dejstvo je, da gledamo na življenje predvsem skozi podobe, ki so nas spremljale že iz otroštva. In moje osebne, zelo intimne podobe so pač take, da so mi všeč do te mere, da sem o njih govorila tudi mojim otrokom, ki pa so jih, za čuda, prav tako sprejeli za svoje. Vsaj kaže tako.
Redka je družba, ki preživi v primeru, če njeni posamezniki “delajo kar hočejo.” In redke so družine, ki bi ostala cela in čustveno nedotaknjena, če bi njeni člani počeli enako. V vsaki družini, če želimo, da dobro funkcionira, se je potrebno prilagajati in tudi čemu odpovedati. nekaterim to uspeva bolj, drugim manj, tretjim nič.
Sebe in svoje danosti pa itak postavimo na preizkušnjo šele tedaj, ko smo pritisnjeni ob zid. Ko se nam zgodi …recimo kaj hudega. Šele takrat lahko precenimo koliko smo “vredni” po človeški plati….
PS
O swingerstvu in še kakšnem drugem kurbanju pa kdaj drugič 🙂
z mojega zapisa o tem, kdo je družina in kdo ni, upam, da nisi razbrala, da bi imela kaj proti (recimo) ženski, ki si namesto moža & otrok omisli deset mačk? Naj si jih, bogjopožegnaj. Poznam tudi take, ta izrojeni duh 🙂 je, žal, prodrl tudi na kmete.
hmmm Mica nimaš nič proti, so pa izrojeni? Izrojeni duh?Mogoče je tovj duh izrojen, ker jih dojemaš kot izrojene. morda je v tem srž problema. Tvojega!
Sta prijateljci? Čeprav smatraš njen duh za izrojen? Hvala lepa za takšne prijatelje! Ki bi me smatrali izrojeno na primer. Svetohlinstvo brez primere!
Spet se je pokazal fenomen, ko ljudje kar nekje znotraj besed, ki sploh niso namenjene njim osebno, najdejo sebe. To največkrat nazorno kaže na to, da imajo sami nerazčiščene stvari. Konsistentnosti mnenj pa tudi močno primanjkuje pri nekaterih.
Čeprav sem sam nagnjen k pretiravanjem in karikiranjem, moram priznati, da se skozi te tekste čedalje težje prebijam, ker so v eksplicitnem ilustriranju negativnosti absolutno ekstremizirani in me kar pribijejo na rit v fotelj – pa ne toliko zaradi motivike, kot zaradi jedrsko aktivnega koncentrata.
Poleg vsakodnevne doze negativizma, ki mi jo injicira življenje kot tako, ne vem, če zmorem še tako branje. Premalo pozitivnega je v tem, premalo rešitev nakazanih ali opisanih taisti množici, katero želiš kot avtorica dotikati s svojimi koncentriranimi teksti.
Očitno sem prešibek za branje teh tekstov. Ali pa si ti že premočna za tak način podajanja tematik.
@Morska. … Fenomen je točno določen! Simona, Dajana… Mica in da ne brojim več observacij na temo 100 % žensk, so tiste, ki nam dajejo vpogled, ko smo ob lastnih izkušnjah osamljeni. Zdi se, da je blog za spoznanje več. Zdi se, da se razgovorite takrat, ko nas ni zraven. Usta je nujno potrebno odpreti v čast svobodi. Zaprta usta, zaprti ljudje, zaprte opice, zaprte činčile, zaprti medvedi, zaprti bosanci, zaprti rastafarjanci, zaprte lame… zaprti strički Vanje 🙂
Štulič: Ravno v tem je problem.. da na eni strani preveč odpiramo usta in trosimo nepomembnosti, na drugi strani pa premalo,ko bi bilo treba kaj konkretnega izustiti. Predvsem pa premalo poudarka dajemo drugim načinom sporočanja, ki so velikokrat pomembnejše od verbalnih. O spolnih razlikah pa sploh ne bi… predvsem zato, ker se mi jih zdi nesmiselno poudarjati, saj je v njih lahko najti tudi čar, če ga znamo 🙂
Manjka recept, kako ugotoviti pomembnost.
Martin: Receptov je mnogo, a sami po sebi niso zagotovilo za uspeh. Tudi pri kuharskih je tako, da lahko narediš vse, kar v njem piše, pa na koncu dobiš zmazek, ki ga zabrišeš v smeti. Sploh pa je težko sestaviti nek absoluten in vsesplošni recept, saj je treba ljudi tretirati do določene mere tudi individualno. Pomembno je, da dobiš občutek, kaj je pomembno in kaj ne v skladu s kontektstom – osebo, s katero imaš opravka in situacijo, v kateri sta.
@milan:
Kadar jaz preberem kakšen prispevek, zgodbo ali roman, ki odpira poanto, s katero se strinjam in jo doobčutim, ponavadi ne grem pomirjena spat, ampak še bolj vznemirjena. Sem pa bolj pomirjena po drugi plati … to je res … da obstajajo ljudje na svetu, ki podobno opazujejo in razčljenjujejo pojave, kar človeka vedno navdaja z občutkom upanja in preganja občutek osamljenosti v določenih mislih in opažanjih, kar se mi zdi zelo pomembno. Glede na to, da mi je nekdo pred kratkim podal mišljenje, da določena vrsta ljudi danes v ideološko kapitalističnih okoliščinah izumira in so prava redkost s svojim pristopom, se mi zdi vzdrževanje in spodbujanje tega aspekta vrednotenja življenja in pogledov še toliko bolj pomembna. V smislu … vsak kamenček v mozaiku je bolj pomemben, da obstaja, kot da ga sploh ni več in se vdaš obupu v smislu poante Bodysnatchers kultne grozljivke, ki zame še vedno predstavlja v sporočilnosti enega izmed najbolj pomembnih fabul filmane družbene kritike preko obravnave ključnega vzroka za pojav uspešne tiranije večine gnili konsekvenci navkljub.
@Ajda:
Zaaj neki bi me brigalo, kaj se tebi osebno zdi smešno (kdo sploh si ti … zame neka anonimna komentatorka pač …), sem pa prepričana, da se ti moje pisanje ne zdi niti najmanj tako smešno, kot skušaš predstavit še s pomočjo trapastih smeškov, ampak se trudiš bit najbolj učinkovito žleht, kolikor pač znaš to izvajat. Pri tem si pač samo prozorno otročja. Nekaj samokritike, s čemer rada opletaš pri drugih, ti zelo ne bi škodilo. Trening za objektivno distanco pri pogledih na zadeve tudi ne. Imeti prav ali ne prav je popolnoma irelevantno. In z imeti prav ali ne imeti prav imaš očitno težave predvsem ti, ko še kar repliciraš in repliciraš, čeprav nimaš nič več za povedat, razen otresanja jeze nad mano osebno. In blesave psihoanalize na nivoju, kot se prepirčkajo otroci v vrtcu me najmanj interesirajo na svetu … še manj nasveti za moje življenje na taistem nivoju. Grow up! Saj praviš, da si starejša, kot si sploh lahko mislim! Bolje bi bilo obratno.
@Ana:
Ja, distanca do “groze” v pravi meri je okej, izoliranost pa se sprevrže v ignoranco, kar spet ni okej … hehe … In ja, namesto tebe so v glasu drugi … ti si lahko v nečem drugem namesto drugih … To se mi zdi povsem okej in najbolje … povezovanje pa deluje slabo in to vedno iz istega vzroka, ki zmanjšuje dobrobit ustrezne “delitve poslanstev”. O vzroku kdaj drugič.
@mica:
Nobenih topov ni, samo izražam svoje mišljenje, enako kot ti. In ne gre za drugače in enakomisleče. Tako preprosto na svetu pač ni. Sicer bi tudi nacizem lahko preprosto označili za drugače misleč sloj. Zakaj izgubljaš besede s takimi forami v dialogu?
In seveda je popolnoma irelevantno za vsebino, za kakšno punco neki me ima mica osebno.
In kot je že Vanja opozorila. Naravnost srhljivo šizofrenično in tragikomično je v istem stavku pisat, ali si menda ne predstavljam, da imaš kaj proti ženski z mačkami, v istem stavku pa bruhariš diskriminatorne oznake o izrojenem duhu, ki je, ojme prejoj, vdrl celo na zveličavno slovensko kmetijo, na ta zveličaven teritorij širine duha in kulture!! Česa tako izrojenega že dolgo nisem prebrala in žal kvečjemu potrjuje očitno težko izkoreninljive stereotipe o kmečki zaplankanosti. In ja, verjamem, da je ta gospa kar strpna, celo tako strpna, da je prijazna do tebe, tipičnega primerka nestrpne osebe, ki se zaradi njene prijaznosti lahko hvalisa, kako ima prijateljico izrojenega duha po njenem, torej je z njo vse okej. Ja, ja … pa homoseksualce tudi poznaš in celo klepetaš z njimi, čeprav so izrojeni v duhu. Mater si fajn! In njenega načina življenja ne odobravaš, ga pa sprejemaš. Kako lepooo? Kot da potrebuje tvoje odobravanje. Me žalosti, da si očitno za ohranitev svojega načina življenja tako trpela in se tako žrtvovala, da ne moreš mimo gneva do ljudi, ki živijo drugače in se ti očitno zdijo nesramno preveč zadovoljni. Veseli smo, ker jih ne izganjaš iz države in ne kaznuješ. Seveda se pa zavedamo, da mica teh orodij pač v rokah nima in smo zato še toliko bolj veseli, da ni kakšna diktatorka “kraljevine” Slovenije.
Istospolni par je istospolno partnerstvo … kot heteroseksualno. In popolnoma vseeno je ali se poimenujeta družina ali pa “hmkrbbdhwjka”. Družina bi postala v trenutku, ko bi skrbela za otroka ali več otrok, svojih ali posvojenih, pa če bi mico razneslo od togote.
Se strinjam z replikami, da nočeš razumet mojega pisanja, kar je logično, saj ga ne smeš razumet, ker razbija ravno tvojo principielno mišljenjsko naravnost. Če bi torej hotela razumet mojo vsebino, bi morala avtomatsko močno podvomit v svoje ideološke koncepte, ki si jih pridno zidala celo življenje. In ker nisi več najstnica, se jim zagotovo ni kar tako lahko odpovedat. In ne, mica, nikoli nisem imela občutka, da me preziraš, zagotovo me pa tudi ne maraš po eni strani, po drugi pa mislim, da te intrigiram in privlačim. Ravno zato, ker je moj svet drugačen od tvojih percepcij, hkrati se pa zavedaš, da ne gre za neempatično, polpismeno, enocelično možganovje, ki bi ga lahko diskvalificirala po defoltu kot nevrednega pozornosti. O brezpotrebnosti fukarjenja in pizdarjenja se ne bom informirala pri tebi, kar sem ti že povedala. Tvoj pogled mi ni v tem oziru referenca, svojega pa sem si izoblikovala in ni posledica zgolj osebne muhe. Nekoč sem ti že izjavila, da se ne namerravam s tabo tudi posebej razgovarjat o literaturi in njeni vrednosti. Razlog je popolnoma enak, kot bi mi bilo povsem nezanimiv klepet z Rugljem o Cankarjevi literaturi, ki jo je diskvalificiral na podlagi enega spoznanja, ki je ponarodelo, in dejstva, da je odkril, kako je kot otrok lulal v posteljo, torej je po njeggovem navaden poscanček in mamin sinček, ki si ne zasluži literarne pozornosti. Skratka … na tako kretenidnih osnovah za obravnavo kakršnih koli vsebin ne morem zadovoljivo debatirat, še posebej z idejo na poanto oblikovanja svojega sloga. V tem oziru je umestno lahko izključno vprašanje, zakaj na primer moji določeni teksti vsebujejo tudi preklinjanje, sodbe pa nikakor. Vendar oseba z zavrtim pogledom na posamezne segmente ne pride niti do točke, ko bi zmogla okvirno analizo, kdaj se sploh pojavi preklinjanje … torej nimamo kaj praskat.
In ne, ne strinjam se, da življenje gledamo predvsem skozi podobe, ki so nas spremljale skozi otroštvo. To je zame prva stopnja na poti duhovnega razvoja. Sebični vidik. Jaz in moj sveti svet, ki ga vkomponiram v politiko vseh in pametujem ko strela. To je zame stopnja spoznavanja sebe in svojih vzorcev. Naslednja stopnja pa je natančno opazovanje drugih svetov in drugih, ki ti zruši vsa spoznanja, ki si jih zgradil na pravilih problema svoje riti. To je velik korak. In šele ta korak obeta trud k vzpostavitvi objektivne distance do sebe in drugih in šele takrat si lahko drzneš pomislit, da koplješ za resnico. Zato se strinjam, da večina gleda predvsem tako, kot si zapisala, nikakor pa ne vsi. Jaz sem si dovolila ponižanja pred sabo, da so me boljši od mene s svojim mišljenjskim duhovnim zgledom preobražali, tako močno, da se mi je zazdela moja osebna življenjska zgodba totalen omembe nevreden ništrs, kot večina drugih. Ampak šele to ponižanje me je začelo pravzaprav osvobajat. In šele to je začelo zapolnjevat praznino ega v smislu občutka, da vedno bolj sem, čeprav ne morem bit pomembna. In to je kontrapunkt tezi, da svoje danosti in teze postavimo na preizkušnjo, ko smo pritisnjeni ob zid. Oseba, ki to doživi šele, ko je pritisnjena ob zid, je manj ozaveščena oseba, ki sicer na sebi ni delala še nič, sicer pritisnjenost ob zid na njen notranji svet bistvenega vpliva imet ne more. In ja, to je pravzaprav indikator dela na sebi in pirine svojega duha. Alarm, da si do trenutka ogroženost spal.
@Morska:
Ja, zelo razpasen fenomen. Še bolj zanimiva je reakcija, da tisti, ki se prepozna v tekstu krivdo svojega odseva v ogledalu zvali na grdega avtorja … hehehe …
@Si.R.:
Kje v mojem tekstu si našel pretiravanje in kje celo karikiranje??? Prosim konkreten primer. V tem zapisu so namreč omenjena zgolj dejstva in na žalost nobeno pretiravanje, še manj karikiranje, zato lahko razen pavšalnih trditev na moj zapis v tvoji repliki zaznam kvečjemu odsev tvoje osebne motivacije, kar pa ne morem sprejet kot korekten odnos. Torej … tvoj problem. Če se težko prebijaš, ker pogrešaš zapise, kjer se negativno relativizira z aspektom pozitivnega, ne vidim problema, saj imaš tega materiala “za potuho” na razpolago v tonah printa, tudi med blogi. Moje mnenje je pa itak, da nič dobrega ne opravičuje slabo, zato uravnotežanja z dobrim ne vpletam v svoje zapise, ki se lotevajo kritike, ker se mi zdi tako početje, ki je logično zelo popularno, čista hipokrizija. Ne razumem tudi povezave z zapisom tvojega osebnega problema o dozah negativizma, ki jo dobivaš. Moj zapis ni zgolj doza negativizma, ampak ima vsebino. V kolikor ti osebno doživljaš informacije in razmišljanja zgolj na način … lepo, grdo … je to spet tvoj način “umevanja” stvari, ne more pa bit korektno mnenje o vsebini nekega zapisa. In seveda zavajaš s trditvijo, da zapis ne ponuja rešitev. Kako vendar ne!!! Navedeni so natančni primeri in preko opisov in podanega mnenja o stanju posameznih stvari je več kot očitno, kako bi se moralo postopat, da bi prišli do posameznih in posledično občih rešitev. Ravno v tem je poanta! Napotki za dojemanje zapisov pa niso naloga nobenega avtorja. Avtorica se očitno dotakne bralca, tudi Si.R.-a, ki celo vzroji, se čuti dolžnega, da pusti madeš svoje reakcije s komentarjem. Kakšne vzgibe pa dotaknjen bralec projecira na zapis in na avtorico pa je samo še en pokazatelj na sprejemanje ali odklone do dotične obravnave tematik, ki ravno preko komentarjev odslikavajo razloge. Naj gre za Si.R.-a ali mico … zadeva bi se zlahka vključila v kakšno družboslovno literaturo o družbi in njenih simptomih danes … hehe …
Jaz za tak način podajanja tematik premočna ne morem bit, ker je tak z razlogom. Zato, da prebere še kakšen Si.R., čeprav je prav nič presenetljivo negativen, vendar če bi avtorico kot premočno za tak način prestavili v drug okvir medija, ki ga bere 5% ljudi, ker se počutijo dovolj močni, je moj motiv spodletel. Zato sem tukaj. Da se ti in tebi lahko kurčite nad dozami, po katerih sicer namenoma ne segate, da ne zmoti vašega pozitivnega vsakdana, ker, oh, mar ni življenje že itak tako prežeto z negativizmom. Cosmopolitana pač ne kupujem. Tudi namenoma. Ker skrbim za svoje zdravje, moč in lepoto … hehe …
@Morska:
Verbalno je vedno podlaga za druge vrste sporočanja. Če ne drugače v obliki misli. Osebno vidim problem v povezovanju. En obvlada nek način, drugi nek drug. Problem nastane, ko se nekaterim zdi kar samo po sebi umevno, da so kakršni koli že so in kolikor pač vlagajo v nekaj, magari nič, kar deklice za vse in to celo v frontalni liniji. V resnici bi se morali povezovat v najboljšem. Vsaj moja opažanja so takšna. Na primer … Nekoč sem ponudila neki skupini pomoč, da bi jim napisala tekst, ker sem bila mnenja, da s svojim načinom in polpismenostjo dosegajo obratno od namena pri ljudeh (česar nisem tako povedala, ampak sem se samo ponudila). Bila sem odklonjena, češ, pisat znajo tudi sami in me hoteli za nekaj drugega, kar jim kao manjka. Odklonila sem in povedala, da tega ne obvladam niti približno okej. Postali so jezni. Po projektu še bolj, ko so jih ravno zaradi njihovih afektiranih pisarij zasuli z odklonilnimi pismi. To je samo droben problem na vsakem koraku, ki ga jaz opažam kot zelo pomembnega in nekonstruktivnega.
@Martin:
Niti ne. Res pa vsaka stvar terja svoj trening … hehe …
mogoče, če se bova še dolgo časa pogovarjali, se bova na koncu razumeli (beri: bo simona razumela Mico).
To, da odklanjam določen način življenja, z moje strani ŠE NE POMENI SOVRAŽNOSTI. PRAVILO ŠT. ENA!
Svobodo govora in mišljenja pač jemljem zares. Dovolim si to (pre)drznost, da če tako nanese, povem, kakšni so pa moji pogledi na svet. In mislim, da s tem, ko izrazim tovrstne misli, ne kršim nobenega embaqrga in nobenega zakona o človekovih pravicah.
Še več: po svoje bi ga kršili tisti- zaverovani v svoj prav- ki bi mislili, da ostali, ki so drugače misleči, nimajo druge pravice kot da so ponižno tiho.
Meni, konec koncev, tudi ni všeč, da soseda pusti majhnega otroka, da cele noči prejoka. Pa mi ni všeč, da se nek Groga vriva v vrsto pred blagajno. Pa mi ni všeč, če v nedlejo zjutraj kakšen Francelj že pred šesto kosi travo z najbolj glasno kosilnico na vasi. Pa mi ni vpšeč, če neka gospodična, bodoča dr. nevemkaterih znanosti, pusti enomesečnega dojenčka svoji na pol invalidni materi in gre študirat v Ameriko, od koder se več kot pol leta ne vrne domov, pa mi ni všeč, če mi zjutraj zmanjka kapučina, pa mi ni všeč, ko se v gozdu pojavijo klopi, pa mi ni všeč, ker moram danes delati, anmesto da bi šla z nekaterimi meni ljubimi blogerji na Golico.,…. spisek tega, kar mi ni všeč, je včasih daljši, včasih krajši. Vendar to še ne pomeni, da ljudi in stvari zaradi tovrstnih obrnobnih čustev sovražim. Zakaj bi jih le?!
Zakaj bi sovražila žensko z mački? Saj je povsem OK babnica, dobro se razumeva, vendar vse to še niso zadostni razlogi, da bi pa ploskala njenemu načinu življenja.
VEŠ, ČLOVEK MORA BITI DO DRUGAČNIH STRPEN, ČETUDI NE SPREJEMA NJIHOVEGA NAČINA ŽIVLJENJA ALI RAZMIŠLJANJA. In če so strpni tudi oni, in sprejmejo tebe- kot drugače mislečega- potem ne vidim v tej drugačnosti nobenih preprek in bognedaj- sovraštva.
Mimogrede: dvomim, da bi sovraštvo sploh bila zmožna občutiti.
Sicer pa sem na podobne nerazumevajoče plohe besed kot so tvoje že navajena 🙂
če me ortodoksni ta črni vidijo, da se pogovarjam z rdečimi, ne govorijo z menoj nekaj časa in obratno.
Ko sem naredila nekaj intervujev z dekleti, ki so se slikala gola za Playboy, je bil med t. i. varuhi morale cel halo, češ, kako se drzneš- in to ti, ki pišeš pravljice za otroke.
Ko mwe vidijo, da grem s kom na kavo, ki ni moj mož- spet problemi.
Ko me je po ti9stem, ko se je zgodila lipa, zanimalo, kako poteka nočno življenje v discu, so tisti, ki so vedeli, da sem eno noč preživela v enem, križali in zmajevali z glavami.
In če ti, Simona, ob tem, da na glas povem svoje mišljenje, a ISTOČASNO Z VSEMI LJUDMI FUNKCIONIRAM ENAKO ŠE NAPREJ, da …..”Česa tako izrojenega že dolgo nisem prebrala in žal kvečjemu potrjuje očitno težko izkoreninljive stereotipe o kmečki zaplankanosti….”, potem te, žal, moram uvrstiti v isti koš kot vse tiste, ki se nenehno ob čem ne-strpno zgražajo in ne morejo razumeti, da ljudje pač moramo biti različni, kar pa še ne pomeni, da bi se zaradi te različnosti morali drug drugemu umikati kot strupenim kačam.
Pa lepo nedeljo ti želim.
Od srca
Mica
Mica, bi lahko rekla, da ne moremo biti vsi popolni (in vsak od nas se prepoznava v drugi funkciji tega dejstva)?
🙂 Aja, smeškov ne maraš. Kot otrok nisem bila v vrtcu, pa moram zdaj nadoknadit. Jezna pa nate res nisem, zakaj le? No, pa bo spet huda psihoanaliza o meni…….. Simona, hvala ti za svoj čas, ki ga posvetiš meni. Lep dan želim vsem! Pa pejte na sončka!!!!!
morska, pred kratkim sem se pogovrajala s psihiatrom Tavčarjem, ki mi je rekel, da se zdravi duševna bolezen, ne pa osebnostna motnja. Ker tega, da človek nima empatije se preprosto ne da privzgojiti naknadno. Tudi sadizma se ne da ozdraviti. Prav tako ne pedofilije. Seveda shizofrenija po njegovem ne spada v osebnostno motnjo temveč med duševne bolezni. Sme pa slišala o nekih eksperimenih z LSD (amapk to je povsem nepreverjeno in je lahko lari fari), ko so ga dali okoreli morilcem ki se za svoje dejanje niso nikoli pokesali in nikoli niso videli, da bi naredili kaj narobe-in menda so v zadetosti uvideli vso težo svojega dejanja in se razjokali v kesanju. Seveda kot to gre pri LSD, je videnje trajalo samo v času zadetosti, nakaj so se vrnili nazaj na svoje ustaljenje vzorce in obrambne sisteme. Tako kot naša Mica npr. (pa ne da jo primerjam s psihopatom)ampak nikakor ne razume, da je njeno obnašanje in označevanje drugačnih nestrpno, ne, še za znak strpnosti si šteje, ker ne povalja gospe z 10 mački v perju in katranu, zraven pa jo pač smatra manjvredno, ker si ni zbrala zveličavne poti materinstva. To da skrbi za deset muck, se ji samo po sebi splih ne zdi neka dobrina. ker je bog rekel, da so živali človeku za služenje, ne za prijateljstvo? in ti pišeš pravljice za torke? mi lahko prosim izdaš ime, da ne bom kdaj slučajno po pomoti kupila.
haha: Vanja in ti praviš, da imajo ženeske vimena. 👿
@Mica: Resno ti svetujem, da se NE OGLAŠAŠ na blogih Simone, Katarine in podobnih. Enostavno jih ignoriraš. Kaj pa boš tukaj dokazovala? Vse, kar boš rekla, bo Vanja in co. obrnila proti tebi. Preverjeno. 😉
>>Da bi se na tem primeru le česa naučili in ne samo zlorabili tragedije ene družine za zamegljevanje gnilobne mentalitete,ki nam vlada.
Ojoj,zakaj pa skoraj ves komentar manjka?
@dajana: potem pa naj piše tako, da ne bo mogoče obrniti proti njej. tu ne gre tako pogosto za zlonamerno ali nenamerno podtikavanje, kot se vidi pri mici marsikdaj, ampak za argumentiranje na podlagi napisanega. do svojega razmišljanja je tudi treba imeti pozitivno distanco. kaj ti je bilo tega sranja treba pisat? to je cigu migu.
ja Dajana, čeprav si se ti pred kratkim cmizdrila kako grda da je teta Mica do tebe in to samo zato, ker si ti večja blogerska zvezda in ti tako zavida na vseh teh tvojih klikih (ki jih sedaj verjetno obupano loviš po Simoninem blogu) Ne mi ukvarjati s tem tvojim maščevalnim tonom in tvojim maloumjem, midve sva debato že zaključili davno. Glede besede vimen pa sem jih uporabila v primeru neke turbo kvazi pevke, ki je na podlagi povešenih vendar velikih jošk naredila kariero. Torej ne klevetaj tercialka zoprna! Aja včasih rečem tudi, da imamo ženske P:I:Č:K:O. Slastno, močno, mokro, utripajočo….hitro hitro ugasni internet, otroci so v bližini!
Si. R., strinjam se s teboj.
In najbolj zanimivo, kar se potem v takih situacijah (beri zgornje komentarje) zgodi je to, da se tisti, ki zase trdijo, da so najbolj strpni in tolerantni, skozi svoje zapisane besede izkažejo…pač…taki kot so v resnici.
Tako je to…in le tisti naključni ali nenaključni bralec, ki zapisanega ne bere površno in ki ni pristranski, bo znal oceniti, kakšna je oseba, ki se skriva za posameznim komentarjem.
In to je tudi prav, ker nam je pač dano, da izražamo svoja mnenja, misli, da pokažemo svojo dušo in še kaj.
Kljub vsemu pa upam, da bomo nekoč do te mere odrasli, da bomo razumeli, da nestrinjanje z določenim načinom življenja še ne pomeni sovraštva in prezira.
@mica:
Lepo, da svobodo govora in mišljenja jemlješ zares, čeprav niti slučajno tega ne udejanjaš. Potem bi namreč to jemala tako zares, da se ne bi spotikala ob mojo svobodo govora, kadar uporabljam vulgarizme … no, pri tebi, ki se imaš za predstavnico literarne sfere pa to sploh ne bi smelo pasti na nivo Dajana bedastoč. Kar se tiče meja izražanja pa bi te kakšna samska ženska z mačkami tako zlahka tožila za hujskanje in sovražni govor, kot bi rekel “keks”. Potrditev moje teze o hinavskem leporečju! Označitev nekoga ali skupine ljudi za izrojeni duh je namreč groba žalitev in hujskaštvo. Bolje bi bilo, da bi negativno energijo transformirala s preklinjanjem kot pa takole. Seveda mene osebno ne moti. Ti kar izražaj svoje mišljenje … dobro, da vemo. Težko bi dokazala, da gre za izrojeni duh, samska ženska z mačkami namreč nikomur s svojim načinom nič ne škodi in ne naredi nič žalega, ker je samska z mačkami.
Da je tvoje mišljenje takšno, pa se meni pač zdi kvečjemu plod izrojenega duha. Mnogi, pa tudi F. Bacon v Esejih že v 19.stol., so pisali o različnih načinih življenja in posledičnih koristih. Za samske in ljudi brez otrok je na primer zapisal, da zelo koristijo družinam, ki nimajo časa, da bi se bolj intenzivno posvetili drugim zadevam in da veliko njih veliko dobrega naredi za otroke, medtem ko starši ponavadi več predvsem za svoje. Že Svetlana Makarovič, samska ženska z mačkami, bi ti bila lahko primer pred nosom, kako bedasto je spletat hierarhijo pomembnosti na podlagi tako pavšalnih etiket. Napisala je ogromno pravljic in igric za otroke, ki so najbolj brane in igrice z rekordnimi ogledi, poleg tega, da je še vrhunska umetnica in publicistka. Zate izrojen duh??? Zame ne. Zame izjemno nadarjena in sposobna ženska, ki se pač ni spuščala v nekaj, za kar je slutila, da se ne bi odrezala zadovoljivo in je energijo raje vlagala drugam. Na primer. Karla Bulovec! Izjemna kiparka in slikarka. Ženska brez otrok obdana z mačkami. Izrojen duh? Kdo to pravi in zakaj?
Nekaj očitno Si. R. in ti ne zmoreta razumet! Ko nekdo označi nekoga na podlagi dveh značilnosti, ki opredelita del načina življenja neke skupine ljudi, za izrojen duh, čeprav ta način življenja nikomur ne preprečuje drigačnega, niti nikogar ne ovira, je to navadna nestrpnost izrojenega duha. Kar je nekaj poplnoma drugega kot izraz netolerančnega mišljenja do tsitega, ki širi netoleranco! Namreč mica v tem primeru ogroža samske ženske z mačkami (ali brez konec koncev, saj je idologija jasna!) s hujskaškim besednjakom, da gre za izrojen duh, medtem ko ni ne duha ne sluha, da bi blatene ženske z micine strani kakor koli ogrožale mico ali jo zmerjale zaradi njenega načina življenja. Mica torej ni ogrožena, ampak se samo počuti ogroženo, zato ogroža. In to je bistvo nestrpnosti!!! Prav gotovo pa ni nestrpnost izraz netolerance do nestrpnosti in nestrpnih!
Toliko o različnostih in sobivanjih!
@Ajda:
Jaz tudi nisem bila v vrtcu. Torej to ne bo to. Prosim. Z veseljem sem ti posvetila čas.
@Dajana:
Tvoja tarnanja so milo rečeno blesavo babje babjasta. Ne oglašaj se pač tam, kjer trpiš. Tole cmerjenje še ene nestrpnice, velike borke proti homoseksualnosti, še enemu izrojenemu duhu pod svobodnim soncem, je pa sploh smešno, če le ne bi bilo resnično. Res ste uboge in napadane. Srce se nam para ob litrih vaših krokodiljih solza. Seveda nam je jasno, da trpite … kako neki bi vas sicer tako skrbelo življenje drugih, ki vašega nikakor ne ovira. Ali pač?
@gger:
Pojma nimam. Jaz nisem nič naredila s tvojim komentarjem. Očitno se je pri tebi nekaj zavozljalo.
SiR ni bil nič nestrpen, da bi se mu očitalo, da bi česa ne mogel razumeti. Vsaj, kolikor jaz vem.
@Si. R.:
Ne … SiR res ni izražal nestrpnosti, vendar je v zadnjem komentarju z odgovorom v vprašanju ponudil ročico mici, ki jo je, kot vidiš, z veseljem sprejela in meni se pač ta ročica ni zdela vsebinsko utemeljena. Iz razloga, ki sem ga opisala. Nestrpnost do nestrpnosti ni enako nestrpnosti do nečesa, ki samo je, kakršno pač je in ne zajema samo po sebi nasilja do drugačnih od sebe. Zato mi tukaj ogledalo ni štimalo.
Mene pa zanima nekaj. Koliko oseb poznate za katere si po vašem subjektivnem mnenju mislite,da kažejo znake osebnostne motnje pa se obrnete stran in nič ne naredite. Morda največ kar ste pripravljeni narediti je, da previdno omenite dotična opažanja osebi , da pa bi zahtevali nek konkreten odgovor pa je že bolj tako. Tudi jaz sem takšen. Tudi jaz sem beden. Tudi jaz sem Josef Fritzl. Ali pa. Hipotetično. Katera ženska bi zapustila moža, ki ji v rit vtakne vse, od Audija , hiše, psa, do nakita, frizerja, potovanj za ceno kakšnega modrega očesa na takole dve leti. Kaj pa če bi tak mož hčerki malo preveč pozornosti namenjal njenim spolovilom? Češ nič,nič malo je bila vneta pa sva namazala z kremico. Pa če se katera že odloči zapustiti in naznaniti pristojnim službam fftakšnega moškega,ji bomo kot družba stali ob strani? Kaj pa če smo od njega finančno odvisni sami? Bomo potegnili z njo ali z njim? Zaradi ljubega kruhka verjetno z njim in ne bomo preveč premišljevali in raziskovali kaj se za zaprtimi vrati v resnici dogaja.
Svamidži v včerajšnjemu delu pravi: Le ena religija obstaja – in imenuje se človečnost. Se strinjam z njim , ampak kaj,ko nam jo tako prekleto manjka. Se vam ne zdi? Ob tem primeru si sedaj nekateri dvigujejo nacionalno samozavest češ, kaj bodo Avstrijci govorili tako bolnih stvari se pri nas ne dogaja in oni se čutijo do nas superiorne. Pa mislite, da se pri nas kaj takega ali podobnega ne more zgoditi? Če se že ne dogaja pa se raje obračamo stran. Kje smo kot družba potem boljši? Sodim,da Slovenci nismo prav nič manj degenerirani kot naši sosedje na drugi strani Karavank. Vam povem primer, pa si na njem polomite zobe prosim. Sam doživljam, kot imetnik SDS-ove članske izkaznice, v svojem okolju neprimerno več šikaniranja in zavračanja kot pa oseba,ki je deklariran militanten fašist. Se vam zdi to normalno. Glede na moje izkušnje vas bo 90% menilo, da je to normalno. No, če v priljubljenosti mišljenskega polja fašist vs demokrat zmaga fašist, potem s to mentaliteto nekaj ni v redu.
»Da bi se na tem primeru le česa naučili in ne samo zlorabili tragedijo ene družine za zamegljevanje gnilobne mentalitete, ki nam vlada.« Enako kot Simona si želim tudi sam toda glede na komentarje vse skupaj bolj slabo kaže. Dajte,preberite si post še enkrat in se poglejte v ogledalo,ki vam ga nastavlja Simona. Kajti, ko se boste pogledali , videli.,zamislili in sprejeli boste naredili ogromen korak v pravo smer. Pa da ne boste mislili, da se imam za kakšnega boga. Ampak, kot pravi Svamidži: »V tem sodobnem času kalijuge (čas nazadovanja po indijski kozmologiji) so se ljudje izgubili v materialističnem svetu in izgubili odnos s sabo. Ko govorimo o religiji, vseeno kateri, človek pomisli nase in na to, koliko napak je zagrešil, kakšna kazen ga čaka,zato meni, da je bolje, da ne stopi do boga, da je bolje, da se odvrne od njega. Tako ljudje bežijo proč od svojih lastnih občutkov krivde.« Znano, mar ne?
Simona, ni mi všeč, kar si napisala. Na splošno nerad berem o podobnih stvareh. Mogoče zato, ker pri sebi in drugih opažam te znake. Očitno resnica res boli.
veliko napisanega, niti se mi ne da brati toliko napisanega, zanima me kako dolgo ti vzame časa, da napišeš toliko na to temo, oziroma na razne teme.
zares se strinjam z mat ejem. Dodao bi še, da se res razni kvazi majstri kot je npr.Frojnd javljajo, ki nimajo pojma kaj je npr.trinity in podobno. Danes mladi komuniciramo bolj na mentalniem nivoju, npr.internetna komunikacija ipd. Preko e-mailov punci pošlješ en dober email in MORA BITI ZA…lp, P.Ape
fak, pimpi, vidm, da te noben ne upa komentirat.Kaj pravzaprav delaš na internetu, razen reklame za primate?