NIČ
Baje smo zadnje čase neznosno zaskrbljeni za otroke. Ne morem verjet! Kaj neki se je zgodilo, da grizemo nohte ravno zdaj? Jah, baje se v popularni zabavni oddaji Big Brother odvija horor. Kaj neki se dogaja? Je bolj grozljivo od podrhaljenega klanja prašiča pred kamerami občinstvu v zabavo? So tokrat zaklali tekmovalca? Je kdo komu izkopal oči, se posral v glavo, jo odrezal in poslal Angelci Likovič v opomin?! Oh, ja, baje se dogaja še hujše. Nažgali so se ga na mrtvo, se malo skloftali, metali po tleh in rjoveli. V prejšnjem sta najbolj opazna in temu primerno nažgana protagonista fukala, če se dobro spomnim, zdaj pa stepla. Napredek. Zelo resničnostno. Kot razvijanje odnosov v prenekateri slovenski družini. Vse skupaj pa samo na las podobno paleti najstniških žurov po Sloveniji. Sem že vzburjena. V oddaji Trenja so se resno lotili problema, ali je prav, da kreatorji resničnostnih šovov dopuščajo take izpade na ogled ranljivo dovzetnim mladostnikom. In ne samo to! Izbruhe afektiranih primitivnih emocij preko poniževalno zastavljenih iger celo spodbujajo v tekmovalcih, ki upajo na zadetek dvaindevetdeset tisoč evrov, no, ali pa vsaj na prgišče medijske slave, ki jim bo odprla pot v bolj pestro življenje od izkoriščevalsko dolgočasnega. V nadaljevanju pričakovano sami gosti oddaje uprizorijo izjemno učinkovito reklamo dotičnim nebulotičnim projektom. Ja, se strinjam z Domnom Kumrom. Med tako mentalno odsotnimi intelektualci kategorično izpadejo prodajalci podebiljanja v imenu razvedrila pravzaprav simpatično pametni in temu primerno še bolj zaželeni. In v tem se skriva problem. Tisti problem, o katerem si ne upajo spregovorit, ker bi morali odgovarjat za spodbujanje podebiljanja z nemarno ignorantsko sebičnim lopatanjem po lastnem terenu.
Kaj se pravzaprav po mojem mnenju dogaja v tovrstnih resničnostnih šovih? Najprej predvsem nič. Notri se natepe četica preko avdicije izbranih mladostnikov. Prijavili se verjetno niso zato, ker se jim v bodočnosti svita upanje v kakšne izjemne podvige, niti zato, ker se imajo v svojem življenju tako mnogoplastno pestro, ker njihovo dušo vznemirjajo tako zanimivime misli, ampak predvsem zato, ker jim je dolgčas, ker ne vedo, kaj bi sami s sabo in ker v bodočnosti ne upajo stavit na bolj vznemirljivo odrešitev. Kakšne posebne možnosti za večji zaslužek prenekateri tudi ne vidijo. Če bi to skupino opazovali vsak dan, kaj neki se dogaja v bajti, Big Brother pa bi dosledno preprečeval kakršne koli izgrede, bi opazovali nekaj ljudi, ki klepetajo o sila vznemirljivem dogodku v njihovem življenju … kaj bodo pa danes jedli in še … ali bo hrane dovolj. Zanimivo za posrat. Preostanek časa bi poležavali in sem ter tja nekaj pomrmrali drug drugemu, gledalcem bi morali za tako brezvoljno momljavost posredovat podnapise in kar bi prebrali ni vredno enega centa RTV naročnine, niti po mnenju najbolj umno in dušno zaostalega posameznika. Zato morajo kreatorji oddaje poskrbet, da se bodo akterji igrali in dali od sebe kaj gledljivega. Problem nastane, ker je še tako kvazi škandalozno kontroverzno zamišljena igrica pravzaprav vir dolgočasja. Ker akterji nimajo česa zanimivega pokazat. Zato je največje upanje gledalcev, da bi se za božjo voljo komu vsaj utrgalo, ker je pač temu primerno psihološko nagnjen. Za to možnost je poskrbela žirija preko izbiranja med praznimi in večinoma dolgočasnimi ljudmi, ki bežijo od problemov in dolgočasja. Žirija polaga veliko upanja na striptizeto, da se bo vsaj pofukala ali na kakšnega testosteronskega napeteža, da bo vendarle morda koga na gobec. Kaj neki naj bi se sicer dogajalo??? Kaj so pa doživeli? Kaj neki so v življenju in v sebi prepoznali tako vznemirljivega? Hej, še klošarja se je ljudstvo naveličalo hitro in so pač pričakovali, da bo že enkrat poskrbel za vrhunec dogodka. Se stuširal. Pokazal, kakšna metamorfoza se zgodi po tem enkratnem dejanju. Jah, nič. Ker se akcija ni obetala, je moral zapustit “kletko”. Za spodbudo ob vrnitvi v “svobodni” vsakdan je prejel popolno preobrazbo zobovja, pri čemer je brezdomec lahko spoznal samo eno … da so ti na visoki nogi stoječi uglajeneži, ki naj bi se bohotili v soju luči kot uspešneži v primerjavi z njim, popolni bedaki, brez trohice občutka za kakršno koli usodo že. Prepričana sem, da bo gospod, ki ne obvladuje niti osnovne higiene, delirično srečen odvihral na kompletno popravilo zob, da mu bodo na cesti lahko spet izpadli. Bravo! Zelo so mu pomagali. To je zagotovo njegov prioriteten problem v življenju, zaradi katerega se mu izogiba toliko čudovitih žensk na lovu za formiranjem družinskega gnezdeca. Z novimi zobmi bo zagotovo že jutri dobil ugledno službo in si kupil stanovanje.
RAZLIKA MED RESNIČNOSTNIM ŠOVOM IN GLEDALIŠČEM
In zdaj v resnično resničnostni šov Trenja z akterji, zaradi katerih tudi med drugim obstajajo tako nebulotično konceptuirane zabavne oddaje, s tako mizernim naborom akterjev, ki požanjejo večjo medijsko pozornost od katere koli gledališke vloge Zvezdane Mlakar, pa če sredi odra masturbira, preklinja, se meče na glavo ali uprizarja fuk. Kakšno sporočilo so pa oni podali vsem nam? Na žalost se je popolnoma deplasirano omenjal celo pojem zrelosti. Skupinica intelektualcev ni znala razložit, v čem je razlika med pritegovanjem ljudstva po principu omenjenih resničnostnih šovov in na videz enakimi vragolijami na gledališkem odru. Še huje! Sam dr. Ludvik Horvat, dekan Filozofske fakultete (morda že bivši), psiholog, si je drznil vpit, kaj pa Markiz de Sade?! So tako neumni ali je problem nezmožnosti pojasnitve razlike drugje? Mladi so verjetno dobili vtis, da so neumni. Morda upravičeno glede na to s kakšnim učiteljskim kadrom se srečujejo po šolah. Ja, ne ponižujmo otrok.
Povprečno teslo se bo ob obisku gledališke kontroverzno naravnane predstave dolgočasilo, četudi je uprizorjena vrhunsko. Nima veze, ali se na odru uprizarja Razmadežna Sarah Kane ali morda Shakespearov Tit Andronik poln klanja, krvi, posiljevanja in celo kanibalizma, v omenjenih delih obstaja močna sporočilna nota, na katero mora bit gledalec ustrezno duhovno pripravljen, da bi premogel užitek ob naslajanju nad poanto kreacije. Ob povzemanju občutkov, ki so podani v medvrstičju. Če posameznik, povprečno nezrel in na še dokaj primitivni stopnji, nima od kod črpat možnosti, da bi dvigoval nivo svoje dojemljivosti, kaj šele mentalne odprtosti, mu take vrste “šov” ne bo prav nič teknil, pa četudi šprica kri in sperma po celem odru. Tako kot se uprizorjen fuk v filmu Betty Blue ne bo zdel nič posebej potrebnega ali zanimivega nekomu, ki sicer filma ni sposoben pokonzumirat. Ne bo razumel, zakaj režiser ni posnel raje cenenega porniča, bi bilo vsaj nekaj zabave. Povprečno nedojemljiv osebek tudi ne bo zmogel formirat kakšnega specifično perverznega odnosa do seksa konec koncev, ker bo videl samo kurac ali pičko in razumel, da je treba s tem nekaj počet. Kaj bo s tem počel, bo primerljivo s telovadnim kurzom, precej manj pa s kakšnim posebnim katarzičnim doživetjem, ki se sproža pač v glavi. V glavi je treba imet pa kaj sproženo, da premoreš večjo katarzo in posledične postopne dušne preobrazbe v odnosu do eksistence, sicer predstavlja vrhunec vzhičenja samo pečena piška na krožniku, kurc v roki in pička ob drogu. Igralci, režiser, dramaturg in ostali ustvarjalci gledališkega projekta se trudijo na čim bolj kreativen način vzbudit v gledalcu tiste senzorje, preko katerih bi najbolj učinkovito predal avtorjevo sporočilo znotraj drame, ki je, v kolikor delo ni namenjeno zgolj zabavljaškemu poflu, ponavadi tudi sredstvo za kritičen pogled na obstoječe družbeno stanje. Popolnoma otopel gledalec, ki ga družba še spodbuja, da ne zaznava ničesar več od lakote ali ščipa v rit, ne vidi ničesar, ker ostaja slep kot novorojenček. Temu delu družbe, ponavadi večini, se v zabavo ponudi primitivno formirane katarzične nadomestke alias gladiatorske igre, najbolj kot nezaslišan v zgodovino zapisan resničnostni šov. In današnji resničnostni šovi, vključno s pornografijo, so samo modernizirani, malček moralistično prilagojeni nadomestki gladiatorskih iger za futranje politično zaželene blesavosti populacije in nimajo nikakršne veze z deli vrhunskih literarnih, filmskih ali dramskih avtorjev, pa če se notri koljejo, fukajo ali pošiljajo v kurac. In kaj so vrli intelektualci sporočili v zadnji oddaji Trenja mladim? Da tudi oni pojma nimajo o razlikah, torej je z mentalno zaostalo mladino vse v redu. Nič hudega, če nič ne berejo, ne štekajo najbolj preproste gledališke predstave, saj je oni tudi ne. Big Brother je kul … tako kot stric Shakespeare na primer. Hvala, draga elita, da ste se mi poscali v glavo.
HVALA ZA BANANE
Sam doktor psihologije nam je trikrat povedal, kako rad ga drinka in odigral resničnostno vlogo veseljaka, ki ne razume razlike med hokejem, gledališko predstavo in resničnostnim šovom. Predal je celo modrost, da so otroci neustreznih staršev, na primer alkoholikov, nasilnežev itd. stoprocentno naravnani k enakemu obnašanju in izpadel popoln diletant, ki ga preseže v umevanju psihologije še Domen Kumer. Potem nam je povedal, da imajo profesorji nične reference pri mednarodnem udejstvovanju s svojimi znanstvenimi prispevki. Hvala za pojasnilo na kakšne fakultete hodijo naši mladi. Pojasnila nismo niti potrebovali, saj so te nične reference pravzaprav nične vrednosti, da bi najbolj uspešni profesorji le premogli trohico primernega pristopa, karizme in duha, s čimer bi mlade bodoče intelektualce motivirali k zanimivim in konstruktivnim ambicijam. Angelca Likovič ostane brez besed. Saj njena Šola po meri človeka, česar predstavnica je, ne obstaja. Mladi se zelo hitro srečajo z večino popolnoma neusposobljenega kadra po šolah. To so neke učiteljice, kot si lahko sama ogleda jadikovanja tudi po blogosferi, ki so tako netalentirane in slabo usposobljene za svoj poklic, da mladino sovražijo skoraj tako zagreto, kot ponuja vtis sovražnosti do mladosti sama Angelca Likovič. Lahko bo naletela na stavke trpeče učiteljice, ki poda mnenje, da naj konfliktni učenci v osnovni šoli kar propadejo, če nočejo poslušat drdranja snovi predavatelja. V nekem drugem poročilu lahko prebiramo, kako učiteljica kolapsira od zgroženosti, joka in celo razmišlja o opustitvi poklica, ker jo je delikventna učenka poslala v pičkomaterino. Dragi moji, tak kader, ki je obstajal tudi v mojem času obveznega šolanja, je totalno nesposoben opravljat poklic pedagoga in nima nikakršne zveze s pojmom VZGOJNOizobraževalnega pristopa. Razlika v “napredku” danes je samo v tem, da se pedagogi pritožujejo, kako jim je odvzeta pravica do ustreznih vzgojnih prijemov, ker se povečujejo pravice otrok. V bistvu stvari pa razlike ni nobene, saj primernih vzgojnih pristopov niso obvladali že prej. Niti šolski psihologi, niti sociologi. Otroci so dejansko dobili za popotnico samo tisto, kar so fasali od staršev. Ker pa vemo, da je starš na svetu lahko vsako tele in vsaka krava, kaj šele čovek, je Šola po meri človeka prazen projekt. Ker ti, ki krojijo šolski sistem, nimajo česa ponudit mladim, ker se jim sanja ne o ničemer, nimajo časa, niti volje. Zato jih otroci ne spoštujejo!!! Ker se dejansko počutijo manj trapaste od njih. Angelca Likovič obstoječe slabo stanje potrdi, ko se kar naprej zgovarja na pomen vzgoje staršev, kar nima za predstavnico njenega formata nobenega smisla in se zgolj odvezuje odgovornosti znotraj nefunkcionalnega šolskega sistema. Sprijazni se celo z resničnostnimi šovi, a bi jih skrila na polnočni termin. Zakaj ne bi v šolski program raje vključili izobraževanja v povezavi s “spornimi” tematikami? Ne, raje se sprijazni v minutki, ker jo predstavniki šovbiznisa, ki služijo velike pare za malo muzike, nategnejo v manj kot minutki. Vsak lahko prestavi program in mu ni treba gledat, česar noče, vpijejo. S tem izgovorom mediji sebe odrešijo vse odgovornosti za kakovosten program, ki bi od njih zahteval, da se po medijih ne repenčijo le plehki diletanti, ki prodajajo prazno slamo za praznoslamnato občinstvo, kakršno se njim v veselje logično množi, saj v ponudbi ne obstaja dovolj drugega očem in ušesom užitnega na razpolago.
Zato se Domen Kumer lahko pač reži, ker mu je jasno, da gre za tolpovanje oseb, ki se jim milo rečeno fučka za življenje mladega ali starega. Dobro ve, da bi brez dobičkarsko arogantnih urednikov na glasbeni sceni sam s talentom, kot ga premore, lahko prodajal kvečjemu banane na tržnici, definitivno pa med uredniki, ki bi spodbujali kakovostno sceno popularne glasbe, ne bi mogel zmagovat na obstoječih obskurnih festivalih z diletantskimi komadi za mentalno in duhovno omejene, kot je na primer Banana. Niti ne bi mogel širit poneumljanja slovenskega naroda kot veliki štajerski producent novim diletantkam, nekim Mirnam, ki vriskajo o Muci. Verjetno je Domnu Kumerju, kot vsem njemu podobnim, jasno, da bi z boljšimi komadi res težko uspel. Zelo težko! Tudi kot psiholog … tudi kot igralec … tudi kot pedagog verjetno. Izgleda tako!
MAFIJA VAS ‘MA RADA
Ampak vsa opisana nebulotičnost na vrhovih scene pride še kako prav kronično zaskrbljenim veljakom na vseh frontah. Ko Angelca Likovič ponižuje Nino Osenar, češ, da bi morali razmišljat kakšne voditelje oddaj neki nastavljamo po medijih, se lahko samo nasmehnem. Nina Osenar resničnostni šov brez dvoma vodi odlično in je zelo primeren kader, neprimerljivo z neprimernostjo kakšnega Vladimirja Voduška za vodenje resne informativne oddaje na primer. Ob ogledu humoristične serije Vroči stol se lahko mladi sprašujejo, kako neki prideš do položaja na tak ali drugačen način, če kaj obvladaš ali pa ne. Nima veze. Lahko si retorično antizmožen, lahko te gosti praktično odpikajo iz oddaje, jo vodijo po svoje, ne uspeš prikazat niti pripravljenega pripevka … če se pravilno sukaš pod mizo, boš voditelj oddaje. In ne samo to. Če boš znal pocukat za primerne niti, bodo rezultati glasovanja za določeno stranko vedno kazali enormno cifro. Čeprav se vsi smejimo, naši liderji premorejo mnogo manj sramu, kot ga premore mladina v Big Brotherju. Še huje. Kot se lahko smeji Domen Kumer, upravičeno, se lahko začne smejat tudi Vladimir Vodušek. Ko Peter Jambrek že neštetotič pojasnjuje otrokom, kako nepomembna je opredelitev levo ali desno, saj bi se morali orientirat na vsebinske probleme (kdo bi na kaj takega pomislil?), se še Gregor Golobič in Milan Balažic stopita od radosti, kako lepo se razumejo in strinjajo. Vladimir Vodušek se smehlja in izrazi dovtip, kako neverjetno je, da se siceršnji goreči nasprotniki tako strinjajo zadnje čase. Res smešno, ja. Gledalci smo namreč od praznine in nebulotičnosti na vsakem koraku že totalno retardirani in bi težko uspeli spregledat, da Peter Jambrek res nikoli ni bil lev, niti desen, korak od Cirila Ribičiča do Jožeta Pučnika je po potrebi majhen ali velik, da je le uresničil na kateri koli strani in kjer koli se je dalo svoje osebne še tako brezsramno dobičkonosne poteze. In ja, gospod Vodušek, še zmorem razumet ta smeh, ta prizor s sporočilom, da bodo razni Petri Jambreki tokom prihajajočih volitev pač po potrebi vedno bolj z na prvo žogo učinkovitim besednjakom levi … morda bolj desni. Odvisno od napovedi anket. A te prizore mladina gleda? Kaj neki se nauči? Kakšno neki je sporočilo teh resničnostnih šovov? Jih sploh prav razumejo?
Mogoče je bilo pomembno sporočilo predano v včerajšnjih zadnjih poročilih 24 ur. Takole približno je voditelj napovedal prispevek: “Italijanska mladina vedno bolj zagovarja mafijo, ker ji ta ponuja varnost!” Naj nas ne zmoti naivno pridevnik “italijanska”.
ŠE POVEZAVA NA “A VERY SIMPLE STORY”
Naknadno dodajam link do zanimive strani, za katero sem izvedela danes, in poleg videoprojekta ponuja srhljivo kratko zgodbo pisatelja Mihe Mazzinija po resničnem motivu. Priporočam!
Tokrat se pa strinjam z vsakim stavkom. Odličen zapis!
Ježeš, Simona, koliko kletvic si nametala v ta zapis. A ne veš, da to berejo naši zlati otroci?!?!?!
BB sicer ne gledam, ker raje počnem kaj drugega, tako, da o tem ne bom sodila…ampak Vroči stol z Voduškom na čelu pa gledam, ker je prvovrstna parodija neke butalske države. Pa še edini resnični reality show je! Včasih pomislim, da Hribarjeva parodija niti ni tako daleč od realnosti. O Voduškovi ne-sposobnosti pa raje ne bi…bi lahko napisali cel roman.
Če zaključim…Mene bolj skrbi realnost kot pa zrežirani resničnostni šovi…
Ko se je gospod profesor otroški psiholog dokopal do besede, me je bilo kar malo sram, da sem ga bila primorana poslušati eno celo leto. Sicer je gospod strokovno podkovan, a tudi sam kaže posledice nevarnosti, ki prežijo na nas 🙂 Tisto o stoprocentnosti pa je potem popravil, da so stoprocentni kandidati za odvisnost, a se tega ni več slišalo. 🙂
Kar se tiče BB pa.. bolj kot to, kaj počnejo in kako lahko to počnejo, sama pomislim na to, zakaj hudiča to toliko ljudi gleda. In pri tem se mi v možganih nariše ogromen vprašaj ob misli, ali je njihovo življenje res tako bedno, da jih gledanje tega tako zabava. Tiste, ki so v showu, lahko še nekako “razumem”, ker so pač v umetno narejenih pogojih, zaradi katerih počnejo to, kar počnejo, v naravnih pogojih ni nujno, da bi bilo tako, gledalci pa se tega sploh ne zavedajo in vse sprejemajo za resnično oziroma še več, naravno.
Če res uživamo ob takih prizorih, imam raje totalno dolgočasno življenje, kjer si v trenutkih največjega dolgčasa zavrtim pornič in si drgnem mednožje do orgazma, potem pa hitim naprej delat dolgočasne stvari 🙂
po mojem mišljenju problem tiči nekje drugje.
osebno me namreč bolj skrbi to, da tolikšno število mladih & starih pristane na banalnosti BB. še več: zdijo se jim super in vredne ogleda.
TO je tisto, kar me skrbi bolj kot sama vsebina.
Skrbi me tudi to, da je vsak BB bolj surovo prostaški od rpejšnjega.
Kar mi- med drugim- dopoveduje tudi to, da se mentalni nivo gledalcev nenehno niža in vedno bolj poneumlja.
Bojim se, da so pripravljali teren za BB že precej let prej in to z mehiškimi nadaljevankami, s katerimi so dodobra oprali glave svoji naivni publiki.
Moja prijateljica Karin, ki živi v ZDA, je že pred cca 20 leti pisala o grozljivih posledicah različnih video igric, ki so dandanašnji še veliko bolj nasilne kot so bile takrat. Spominjam se, kako so jo nekatere liberelne eminence katedre za psihologije univerze, kejr je rpedavala, skoraj pribile na križ, češ, da se ni sposobna vklopit v sodobni svet & trende.
Danes se vsak drugi pomor na srednjih ameriških šolah + univerzah zgodi kot posledica tovrswtnih igric, ki se jim mčadi predajajo vsak prosti trenutek.
Tudi mi se norčujemo iz tistih, ki jih skrbi.
ker pač menimo, da mora “vsak presoditi sam kaj je prav in kaj ni.”
meni pa osenarjeva deluje preveč posiljeno, kričeče in izumetničeno, narejeno in neiskreno. s svojim vreščečim kričanjem in slavnim izrekom ‘nasveti za šoping’ pa se je gotovo priljubila širši publiki..
Nekateri hodimo v gledališče, drugi gledajo BB. Kot so včasih nekateri gledali pasje dvoboje, drugi pa srednjeveške pasijone in comedio dell’arte. In še en včasih nazaj, ko so eni gledali gladiatorske igre, drugi pa Antigono. Vedno bodo obstajali prvi in drugi, naše obdobje ni prav nič izjemno. Še najbolj izjemno je to, da so v teh časih vzniknile silne potrebe po razumevanju in učenem nazivanju preprostih vzgibov, moraliziranje o voajerizmu in seveda posebna previdnost v izražanju, kajti eno napačno stališče te lahko za lep čas izžene iz ceha prodajalcev megle. Zgodovina je povprečno življenje izruvala iz okopavanje plevela, ne pa tudi povprečnega uma.
@mica: pomor na ameriških šolah zaradi računalniških igric? Moj Bog, kakšno tehnologijo potem v svojem podzemlju skriva šele Pakistan?? Zagotovo simluacijo raja, po percepciji enakovredno simulaciji iz Matrixa.
Samo glede Horvata. Že nekaj časa je bivši dekan in tudi njegovi študenti se čudimo zakaj za božjo voljo POP TV prav njega vedno vabi v oddaje… Ker obstaja mnogo drugih psihologov, ki bi znali povedati kaj pametnejšega. O tem, da na POPu v isto oddajo vabijo tudi diplomiranega fizika, ki se brez kakršnekoli licence ukvarja s psihoterapijo, in ga potem predstavijo kot psihologa, pa morda kdaj drugič. Samo ne nasedat titulam zdavnaj padlih borcev 😉
Čeprav je v bistvu vse skupaj zelo žalostno, sem se glasno smejala ob prebiranju. Ej humor nas rešuje, hvala ti Simona, prispevala si k ojačanju mojega imunskega sistema (v tem vremenu še posebno dobrodošlo)
Osenarjeva je kvalificirana? S tistim žužnjanjem – a ima še vedno aparat? – in nekompetentnim pametovanjem …
strani: 2
odstavkov; 8
vrstic: 173
besed: 2402
znakov: 12995
znakov (s presledki): 15394
uuuuuuuuuuuuuh
Gnojna in Čir
Žalsotno je, da Slovenci ponavljamo pač, vse, kar je pač dobičkonosno, pa če ke še tak podn. BB sem že pred leti opazila skoraj v popolnoma enaki obliki na nemški TV, takrat sem rekla, da takih bedarij res ne morem gledati, obenem mi je bilo popolnoma jasno, da je reprodukcija tega šunta v SLo samo vprašanje časa. Kako bedno.
Ne glede na resnico o vseh posameznikih, ki jih opisuješ (in morda je vse res, ne vem, ker ne gledam)
je zadeva žalostna, da ne rečem patetična. PAtetični gladiatorski spektakel. KOga že briga kdo bo koga tako ali drugače in kako se bo neka zdolgočasena mularija napila?
‘Najprej predvsem nič. Notri se natepe četica preko avdicije izbranih mladostnikov. Prijavili se verjetno niso zato, ker se jim v bodočnosti svita upanje v kakšne izjemne podvige, niti zato, ker se imajo v svojem življenju tako mnogoplastno fajn, ker je njihova duša zapolnjena s tako zanimivimi mislimi, ampak predvsem zato, ker jim je dolgčas, ker ne vedo, kaj bi sami s sabo in ker v bodočnosti ne upajo stavit na bolj vznemirljivo odrešitev.’
Takšnih mladih je vsak dan več, ker sam sistem in današnje življenje potrebujeta tovrstne ljudi.
BRAVO SIMONA!
Kakšen marketinški perpeto mobile si je ustvaril Pop TV… Čestitam. Skopirajo šov, pripeljejo udeležence do “kao” incidenta in potem se veliki moralneži zgražajo v Trenjih.
Če ne bi bral redkih treznih razmišljanj kot je tale od Simone bi mislil, da živimo v vsesplošnem maloumju, ki ga kapital z veseljem izkorišča.
Tipični ameriški stil.
V kolikor bi lahko moralni policaji, Big Brother show sprejeli takšnega kot je in si vsaj razjasnili osnovne predpostavke, ki jim sledi, pa moram priznati, da je Vtoči Stol prava umetnija reality showa.
Moram priznati, da kadar ga ujamem se izredno zabavam.
Čestitam Vodušku ter urednikom RTV SLO.
Če odmislimo, da so gosti večinoma tisti, ki nam kreirajo naše vsakdanje življenje, moramo priznati, da bolj inteligntne humoristične oddaje pri nas ni.
Khm pa nobenega Trenja na to temo…
Eh, pa kaj čmo se obremenjevati s takimi stvarmi? Glede na to da TVja sploh nimam, sem si zaradi tebe Simona! prav moral ogledati trenja na netu. Oh kakšna izguba časa in bandwitha je bila to. Ob takih zadevah je najbolje zamahniti z roko. Konec koncev, ljudje s katerimi se družim in kvalitetno preživljam čas ne gledajo takšnih in podobnih kreacij namenjenih raji, ki je vedno težila k temu, da je postane in ostane indeferentna, saj jim je tako lažje. Odgovornost za svoja dejanja je težko sprejeti in tudi za znanje se je potrebno boriti. Svet je bil in ostaja enak in besede ga ne bodo spremenile.
Pozdravljeni,
glede na to, da v skoraj 100 sporočilih na Blogosu v zadnjih dveh dneh – govorim samo o blogih Jonasa in Simone, nisem prebral ene same pozitivne stvari od niti enega človeka, ki mu je zadeva všeč in jo samovoljno gleda, me zanima sledeče:
1.od kod oddaji njena gledanost?
2.od kod zanimanje za pisanje o njej?
3.in od kod vaše poznavanje, da o njej pišete?
Hvala za odgovor in lp.
Mene tudi fascinira ta fascinacija nad BB-jem. Tako z leve, kot z desne. Vsa ta gnojnica, ki jo zlivate, se na koncu steka v zlato jamo. Vemo, čigavo.
“Kaj se dogaja v resničnostnih šovih? Predvsem nič. Noter se natepe četica zdolgočasenih mladostnikov, ki ne vedo, kaj bi sami s sabo.”
Simona, kaj je zate mladostnik?
@andee
oddajo gledajo mulčki, ki so, odtujeni od staršev, ki cele dneve hote ali nehote delajo, prepuščeni sami sebi. V pomanjkanju kreativnosti in morda tudi zato, ker se starši bojijo, da bodo zašli v slabo družbo, če jih spustijo ven in jim to prepovedujejo, se naslajajo nad tem, kar so jim odrasli sposobni ponuditi – žajfasto Rebelde in BB-ja.
Gledalci, starejši od 16 let, so najbrž telesno ali čustveno “prikrajšani”. Tako ali drugače.
@imeninavoljo
Si prepričan? Če prav vem, je prijav na oddajo vsako leto prek 1000, mulčki, o katerih govoriš, se na oddajo sploh ne morejo prijaviti. Torej je pol današnje mladine čustveno ali telesno prikrajšanih?
Nekateri se prijavijo, ker tisti hip nimajo kaj početi – šola ne gre, delat se jim ne da.
Drugi si želijo svojih pet minut slave.
Spet tretji upajo, da jim bo to odskočna deska za kariero medijske zvezde.
Najbrž se kdo prijavi čisto samo za štos, vedoč, da lahko vsak hip tudi odstopi.
In še kakšen razlog bi se našel. Stava med prijatelji, mogoče.
Tudi nekateri gledalci čepijo pred TV, ker gledajo brata/frenda/soseda/fanta/punco/znanca/Ninine joške…
In pol današnje mladine je malce pretirano, se ti ne zdi?
Tale nov dizajn mi je pa všeč. Podeljujem ti prvo nagrado za najbolj oblikovno všečen blog na siolu. Big Brotherja pa ne bom komentiral, ker imam hvala bogu, kaj bolj pametnega za počet. Lp.
Mater, sta zmešana kot 100 mater. Eno je prijaviti se na oddajo, drugo pa gledati. Ja kriza no …
Še več, andee. Otroci se nimajo kje gibati (kar bi sicer morali početi in kar je za otroka – in za odraslega seveda tudi, zato pa imamo noge in telo – da se gibljemo, ne pa da sedimo). In kaj počnejo? Ko pridejo domov iz šole, so pač doma. Za računalnikom, pred televizijo, dokler ne pridejo starši. To je lahko tudi štiri – pet – šest ur! V mestu – v Ljubljani je sploh grozno, ker otrok nima kam. Igrišč ni v bližini. S sošolci in prijatelji se pogovarjajo po računalniku – po msn-ju – ne v živo!
Pazi – kaj sem jaz opazila, ko sem bila pri sorodnikih v Prekmurju – na kmetih. Otrok (osemletni), se je dvakrat zapodil s kolesom po hribu in nazaj in vsake petnajst minut šel pogledat, katera risanka je na televiziji (seveda v angleščini – ne razume – seveda brutalna…). Moji otroci tega ne smejo. TV ne gledamo, samo DVD-je pod mojo kontrolo in seveda ne cel dan, temveč največ enega ali dva na dan.
Nick, šarmanten kot vedno 🙂
… tam nekje mi manjka beseda “normalno” – kar je za otroka (…) normalno…
Dajana, pri vas ne gledate TV, konzerve pa?
@imeninavoljo
Ja, se strinjam (najbrž je še kakšen razlog). Ampak ali je v tem kaj narobe? In kaj predlagaš bolj koristnega, da bi počeli – ali niso tudi naši starši gledali na skoraj vse, kar smo počeli (razen učenja in maturantskega plesa), kot čisto zapravljanje časa?
Se bojim, da ni bistveno pretirana številka, glede na glasove v oddaji…
Predlog za koristno preživljanje prostega časa: Uležeš se na hrbet in obe nogi pokrčeni dvigneš. Nato z njima izmenično brcaš v svoji ritnici, dokler se ne spomniš kaj kreativnejšega.
Swašta!
@Nick
predvidevam, da tisti, ki se prijavijo na BB, tega tudi gledajo (razen ko niso v hiši :))
@Dajana
Kdo določa, kaj je normalno? Se strinjam, da otroci rabijo gibanje, hojo, tek, naravo. Ampak razen pri bolezenskih primerih, vsaj običajno to tudi sami začutijo. Problem je v naši predstavi, kaj je ‘normalno’; danes je normalno nekaj drugega kot pred dvajsetimi leti, takrat pa spet nekaj drugega kot še dvajset let nazaj.
Sploh pa mislim, da problem BB ni v otrocih…
@andee
Sploh ne vem, kaj hočeš povedati. Ja pa naj gledajo, če jim paše.
@Nick
Ja, podpišem. Ampak tale blog in debata zadnjih dni sta pa malo drugače zastavljena.
@beatnik:
Ooooh … sem vedela, da mi bo v bodoče še žal, če se boš povsem strinjal … hehe … Nič za prebrat več!
@Kaptn:
Kva?!!! Otrokom se uspeva prebijat čez moje prispevke?!! … Tega pa ne verjamem … hehe …
@mojcas:
Saj ni treba gledat, da veš, za kaj gre. Par ošvrkov je popolnoma dovolj oziroma tisto, kar je bilo predvajano preko prispevkov Trenja.
Vse, kar se dogaja v medijih pa je posledica resničnosti v takem ali drugačnem kontekstu. Ločnice ni in ne more bit.
@Morska:
Ja, verjamem, da te je blo sram, ja … hehe … Naravnanost, kandidati … nima veze … problem je v stoprocentnosti … stoprocentnost namreč vedno pomeni, da se uresniči … stoprocenten kandidat za propad je propad. Skratka, usral ga je in itak ga je samo sral kot kakšen kafanski usekanček.
O tem, zakaj gledajo sem pa itak pisala … na dolgo … in z več aspektov … hehe … Torej gledaš samo pornoresničnostni šov. Zakaj že?
@mica:
Kako to misliš, da problem tiči drugje???, ker si povedala itak tisto, kar se je govorilo celo oddajo Trenja in zapravljalo čas v prazno. Izpostavila sem aspekte zakaj in od kod. Kje je torej ta tvoj “drugje” res ne razumem.
Kar se tiče šol in univerz … je tudi opisovano v zapisu … o enaki tematiki sem pisala še v zapisu Takle mamo. Ne vem, kaj je čudnega. Skratka … ne razumem, na kaj se nanaša tvoja replika v povezavi z zgornjim prispevkom, ki je pravzaprav komentar na obravnavo v omenjeni oddaji, ti pa poudariš, da vidiš problem drugje in potem zapišeš skrajšano verzijo prekljanja gostov v oddaji Trenja. Ne štekam. Razen če nisi prebrala in si napisala kar tako … samo svoje mnenje. Ampak od kod potem problem vidiš “drugje” … hehe?
@smukc:
Logično, da ni vsem všeč ta njen stil. Je pa definitivno za vodenje Tega tipa oddaje odlična izbira. Retorično obvlada, je kričava, živa, seksi, skratka … boljše si ne morem predstavljat v tistem studiu.
@Marija:
Ja, seveda, od nekdaj. Nekatere stvari se spreminjajo, nekatere ne. Nekatere hitreje, nekatere se še danes niso. Zame je to vprašanje, ali je leto 2008 napredno leto. Je to malo ali veliko za človeka? In pa seveda bistvo? Ni izgovora v smislu sprijaznjenja, tako je bilo in vedno bo. Zakaj? Nekaterih stvari ni več!
@tisa:
Hvala za informacijo. Lepo, da je bivši … hehe … In veliko pozitivnega upanja si vzbudila v meni, ko si zapisala, da se tudi njegovi študenti čudite, zakaj ravno on. Me veseli!
@vanja:
Me veseli, da sem prispevala k ojačanju obrambnih mehanizmov proti žalosti … hehe … Olajšano recikliranje je upanje za bodočnost. Lp.
@Si.R.:
Kakšno nekompetentno pametovanje neki??? O kakšni kompetencah je govora? Okej … saj vem, da gnjavi Playboy, ampak to z aparatom nima nobene veze … hehe …
@Tolstojevski:
Meni kaže malo manj, ampak vseeno hvala za tole specifikacijo … hehe
@Darja:
Ja, vedno samo kopije. Saj sam resničnostni šov še ne bi bil nujno mizerija, če ne bi šlo očitno za mizerno klimo naroda, ki mora vsebinsko mizerijo celo kopirat.
@tomx:
Tako je! To je bil med drugim moj point žalosti. Zgodovinske, vsaj zaenkrat … lp.
@onewhy:
Živjo, živjo, živjo!!! Končno! Prav vesela sem te! No, razen če se nisem zdaj osmešila, ker tulim v tri krasne in nisi tisti onewhy, ki ga že poznam?! Anyway …
Ostalo lahko pa samo podpišem … in ja … hehe … nobenega Trenja na to temo in temu podobne teme ni bilo in jih ne bo… za posrat …
@Človek:
Ne strinjam se. Še posebej z zamahom roke ne. Ker potem bomo lahko s časom samo še mahali, kot bi preganjali komarje ob barju.
Ne strinjam se tudi, da besede nič ne pomagajo. Vedno so besede najprej, potem dejanja … in besede, ki močno bobnijo, perejo ljudem možgane, jih motivirajo za dejanja. Floskule se zažirajo v podzavest in krojijo skupne “vrednote” … Problem je ravno v tem, ker je razumnost vedno v manjšini, ti pa zaradi bobnenja besed večine, zavzetih poflačev in “mafijcev”, obupajo, se ogradijo in furajo filozofijo, da itak nima smisla, da je bolje zamahnit z roko. Ostane samo peščica, ki se potem zapisuje v razna zgodovinska poročevanja, češ, kako so opozarjali na to in ono in nekaj malega vendarle dosegli, kljub temu, da jih “nihče” ni hotel poslušat … blablabla … Apatija, Človek, predvsem naše generacije, je abnormalno škodljiv virus in izgovor … zelo slab in še nikoli ga ni bilo toliko raztresenega po ulicah … nafutrala ga je kapitalistična ideologija in navidezna demokracija … Ampak o tem imam že načrtovan en nov zapis … hehe …
@andee:
Pozdravljen!
1. O tem pišem v zgornjem zapisu, od kod, zato ne bom ponavljala svojega pogleda …
2. Z mojega vidika je zanimanje veliko … predvsem zaradi odzivov in ker, v kolikor si sploh prebral moj zapis, sem izrabila priliko, da zapišem tisto, kar se mi zdi zelo pomembno v povezavi s to tematiko, pa ni nikjer ne duha ne sluha o podobnih navezavah in razmislekih. Razvedrilni program je po mojem mnenju izredno pomemben pokazatelj družbenega stanja … paradoksalno, a precej bolj od informativnega ali celo izobraževalnega. V kolikor pa razvedrilni program zavzema tak nivo in tako prebija gledanost ob dejstvu, da gledljiv kulturni program, na primer, ne obstaja … je zame to tematika velikega pomena … v povezavi z mediji seveda. Skratka … meni je zanimivo iz fenomenološkega vidika, kar je tudi edino omembe vrednega …
3. Gledam BBja ne in mi ga tudi ni treba, da bi mi bilo jasno, v čem je keč, kiks in jajc … hehe … Ogledala sem si tretjo petkovo oddajo v celoti in potem še trikrat petkove po pol ure … da vem, za kaj gre in kako in kaj … Podobno prvi BB. Ostale informacije dobim na netu (na primer o nagradi brezdomcu) … Slavni “pretep” pa sem samo na Trenjih lahko videla trikrat … hehe … ostalo dogajanje pač ne obstaja …
@anubis:
Tudi tebi namenjam zgornjo repliko, enako kot andeeju. V kolikor gre samo za zlivanje gnojnice, imaš prav, v kolikor ima pa kdo kaj vsebinsko relevantnega za povedat, bi bilo pa zelo dobrodošlo več zanimanja. S strani razumnih seveda!!!
@Nick:
Mladostnik pač.
@David Pelko:
Oooo … hvala … sem še rahlo nesigurna v novi opravi, a se privajam … hehe …
@Dajana:
Ti pa s svojim pretiravanjem in sterilnostjo itak kar naprej strašiš otroke.
Simona:
Glej, tema, ki jo načenjaš se tudi meni zdi pomembna, drugače tudi nimam navade toliko odgovarjati po blogih. Meni samemu se zdi tema zanimiva s kulturološkega vidika, kot sama veš, pa ta nima nujno odklonilnega odnosa do popularne kulture, kamor sodi tudi BB (in tudi sicer dobršen del razvedrilnega programa).
Zakaj trdim, da je gledanje BB lahko kreativna dejavnost (odgovarjam tudi imeninavoljo)? Ker so načeloma odzivi na popularno kulturo lahko trojni: sprejemajoči, odklonilni ali ironični. Pomeni, da lahko BB bodisi nekritično sprejemaš, mu avtomatsko nasprotuješ, ali pa prikrojiš njegovo vsebino svojemu dojemanju. Zlasti zaradi te zadnje je lahko tudi doživljanje popkulture večplastno, kreativno, in ni nujno, da zgolj poneumlja. Prav žal mi je, da tega vidika noben ne izpostavi, da med velikimi ‘intelektualci’ v raznih Trenjih (načeloma se tu strinjam s tabo) ni strokovnjaka (beri profesorja) s področja popularne kulture.
Ker tudi sam ne poznam dovolj dobro BB (čeprav priznam, da v tem BB gledam redno izločilne oddaje), ne bom razpredal naprej. Se pa danes tisti, ki ni nujno kritičen do BB (in ni ‘mulček’), gotovo počuti kot črna ovca, po mojem mnenju žal!
@andee:
Se strinjam s tabo. Saj tudi je zanimiva s kulturološkega vidika … in s sociološkega, psihološkega in komunikološkega, konec koncev celo s politološkega … hehe …
Vprašanje je samo, kako in do kam sežejo interpretacije obravnave zanimivosti in podlago za kakšne koristi položijo. Ta primer obravnave alias Trenja maherji je na primer zame tipična prezentacija floskulaške, vsebinsko nerelevantne in še prav nič koristne obravnave. Zanimivo se mi je zdelo predvsem to, da je antirezultat besedovanja logično posledičen glede na maslo, ki so ga določeni predstavniki vnesli v sila nekulturno drug čez drugega kričavo razpravo. Kot bitka za pet minut slave … hehe … Kajti že sam obstoj teh šovov, scenarij in nivo akterjev je konec koncev posledica vsega socialnega, političnega, kulturološkega in psihološkega, kakor nam ga postiljajo njim podobni elitneži. Ampak vidiš, do pogovora o tem ni prišlo in ne bo. Obolnarjeva je sicer opozorila in namignila, da se razprava začne pri koncu, skratka, s sprejetjem dejstva, da zadeva tukaj je in je takšna, kot je … ampak seveda njen poziv ni padel na plodna tla. Zakaj neki? Prvič zaradi masla in drugič, ker vse te osebe še same v resnici nimajo razčiščenih prenekaterih pojmov, čeprav bi jih ravno oni morali imet. V resnici jih boli kurac, če smo direktni.
Ne morem pozabit, ko je Karmen Šterk, ki naj bi predstavljala strokovnjakinjo, izjavila ob 1. r. šovu, kjer je bil zmagovalec Bara najbolj introvertiran, slabo pismen, asocialen, moralističen osebek, največkrat nominiran …, da v Sloveniji vedno zmaga tak profil človeka, kakršen jim predstavlja vzor in bi si sami želeli takšni bit. A prav slišim??? A zato ima diplomo in medijsko pozornost strokovnjakinje, da take kikse klati, kaj več pa itak ne dobimo od nje?? No, in tudi posledica takih pojavov je BB šov. Tak, kot je.
Kar se tiče samega dogajanja znotraj, pa pač resnično je, kot sem opisala. Ti ljudje drugega od besedičenja “u prolazu” in prehranjevanja niso zmožni pokazat. Ende. In ja, iz njih se da samo z manipulacijo izvabit najbolj primarne čustvene izbruhe, take na nivoju petletnega otroka. In ta resničnostni šov se v bistvu stvari konča v roku največ ene ure. Toliko, da se predstavijo. Vse skupaj deset minut, ena ura je zaradi momljanja in tegob ob formiranju stavkov. In to se mi zdi spet ena tematika vredne obravnave. Ali gre za povprečno mladino ali redke izjeme takega osebnostnega profila. O tem pa spet vse tiho je bilo. In spet vemo zakaj in spet vemo, da imajo največ odgovornosti pri vsem skupaj tisti, ki se čutijo poklicani pasti zgroženost pred kamero, in to celo pod zvenečimi titulami vzgojnoizobraževalnega, psihološkega, komunikološkega itd. področja. Sramota!
Ni problem, da resničnostni šov obstaja in da ga ljudje gledajo, ampak kakšen je in zakaj ljudje gledajo? Kdor redno spremlja tak BB, je res zaskrbljujoče … pa ne zaradi klofut, slabega fuka tam nekje pod rjuho itd., ampak ker je izredno dolgočasen in blesav. Ali bi torej gledali boljši zabavni program, če bi bil na razpolago ali pravzaprav ne, ker so totalno otopeli in jim je samo še dolgčas in blesavost vsaj blizu … ga razumejo?
Tako da … ja … se strinjam s tabo, da se zadevo lahko gleda z več vidikov … ampak pomembne so konsekvence. Kaj bi zdaj mi s tem? Kaj nam vse to pove in kaj bomo gledali v bodoče … hehe … In zakaj samo to? Hvala, da si izpostavil res tudi po mojem mnenju najbolj pomembno zadevo.
Živjo,
si dovolim še nekaj odgovorov:
– ta replika Obolnarjeve se mi zdi zelo pomembna, in sem jo seveda na oddaji preslišal. Bistvo debate ni, kaj bi moralo biti, ampak dejstvo, da oddaja je, in celo zelo uspešna (beri odmevna). Kaj nam torej to pove o nas in družbi v kateri živimo?
– Karmen poznam (kot profesorico in nekaj časa znanko), in se tu z njo strinjam, vsaj kolikor vem iz tvojih besed. Zmagovalec prvega Bara, Andrej Lavrič, je po mojem mnenju zelo podoben videzu oseb, ki smo jih v tistem času cenili na političnih in ekonomskih funkcijah: Kučan, Drnovšek, Potočnik, Arhar, recimo tudi Franc Zagožen na čelu SLS+SKD. Se mi zdi, da je s tem vsaj deloma prekinil Drnovšek s svojo spremembo, zato smo ga tudi dolgo tako težko sprejemali. Je pa zanimivo, da tudi v BB daleč pridejo tisti, ki so neopazni, nekonfliktni: v prejšnji seriji Andrej Novak, tokrat imam na sumu Marcela, ElTyeba, Naskeja.
– se strinjam s tabo, da so pogovori in dogajanje v BB zelo na nizkem nivoju (oz. dolgočasni). Imam pa dva pomisleka:
1) Daljše zaprtje v skupino praviloma ne porodi posebno inteligentnih dialogov, vsaj ne vsak dan. Drugače je v realnem svetu, kjer imaš bistveno večjo dinamiko, s prijatelji se srečuješ vsake toliko, za nekaj ur ali največ dni. Ne verjamem, da bi drugi ljudje ali aktivnosti lahko karkoli spremenili. Takšna je pač realnost teh situacij, to niso študentske, akademske, umetniške, delovne, ali skupine prijateljev.
2) Všeč mi je, da so ljudje izbrani tudi iz drugih družbenih skupin: brezdomec, mulat, gasilec, zavarovalniška agentka, stilistka, brezposelni, starejši (beri za to oddajo: nad 35). Čeprav je v ozadju ekonomska logika PopTv, sem z zanimanjem gledal prve oddaje, kako so tekmovalci sprejemali brezdomca Marka. Seveda sem frapiran, zgrožen nad odzivom, ampak oddaja mi je povedala, kakšen je ta odziv. Nedvoumno, dokončno. Tako se trenutno slovenska družba odziva na drugačnost. Groza, ampak problem je v družbi, ne v BB. Ta je to le pokazal!
Najbrž je iz povedanega očitno, da sem mnenja, da ni z nami nič narobe, če gledamo BB, vsaj ne vsak dan pol dneva. Pa saj verjamem, da takih ni veliko…
Moje mnenje je , da BB sploh ni bil tako gledan, kot bi zdaj nekateri radi prikazovali.Zato so morali narediti Trenja na to temo.Rezultat?Očitno jim je uspelo, če še ti pišeš o tem in jaz komentiram.Vse za reklamo in plačan oglasni prostor.Sponzorji so neusmiljeni in vedno so jim na voljo rezultati gledanosti, na POPu pa so opozorilo vzeli resno. So pač komercialna TV in so odvisni od plačanih oglasov.Kar se pa osebkov v tem šovu tiče, sem bil tudi sem nekoč pred 30 leti udeleženec enega in to celih petnajst mesecev.Brez nagrade.Pa nobeden me ni nič vprašal ali želim biti udeleženec.Nisem še videl udeleženca teh šovov, da bi več ur puzali pe blatu z cca 15kg bojne opreme, več dni spali v šotoru pri minus 15, tekli pod masko ure in ure.In nobenega gumba za izstop ni bilo, samo vojni sud.To se v nekaterih vojskah dogaja še zdaj, pa še nisem slišal Likovičeve , pa ostalih, pa tebe in mene, da bi proti temu kaj rekli.Pač ni pred kamero.Moj sin bi rekel”sj je navadn”
Končno Simona,
zdaj te bom pa lahko spet bral. (In te hkrati seveda spet podvrgel kritični presoji 🙂 ). Takoj, ko se vrnem s teka, te preberem.
Big Brother je predvsem tako zelo pod nivojem vsakega (sploh ni treba, da tako) dobrega okusa, da se ljudje najbrž bojijo predvsem tega, da bi otroci mislili, da je prav vse normalno, dobro in prav. Poleg tega je ob uri, ko otroci to zlahka, starši pa tako ali tako nimajo nikoli toliko časa kot oni.
Ne bojim se, da bi se otroci naučili kaj groznega, ampak resnici na ljubo se mi zdi, kot da bi jim smetili po možganih.
Problem vidim predvsem v tem, da ob vseh distraktorjih (npr. Big Brother) starši potrebujejo vedno več časa in energije, da otroke naučijo zdravo razmišljati, mnogi ga imajo (ali si ga vzamejo) pa vedno manj.
Me pa resnično zanima, koliko je ta oddaja sploh v resnici gledana – torej, ali vsi, ki mi zatrjujejo, da ne vidijo nič v njej, mislijo resno.
Hi Simona,
nisi se osmešila. Te redno berem in še zmeraj izjemno uživam ob tvoji pronicljivosti. Hvala bogu je končno užitek brati tudi odzive, saj vidim, da so se končno sprofilirali tisti, ki jim je bolj pomembna vsebina od tistega ki vsebino piše.
Še moje mnenje zakaj je BB toliko popularen?
Ne strinjam se z mnenjem, da BB ni popularen. Je … in to ni kakšna slovenska posebnost. Popularnost je v enem delu izgrajena s profesionalnimi marketinškimi vzvodi medija, ki ga izvaja. Prav tako so udeleženci izbrani na podlagi psiholoških profilov, za katere se predvideva da bodo zanimivi ob predvidenih scenarijih in nalogah, ki jih morajo opravljati. In cilj šova je, sprovocirati čim več mejnih oziroma incidentnih situacij, saj se zelo zvito predvideva, da bodo udeleženci takrat prenehali igrati vloge, ki so si jih zamislili ob dejstvu, da so nenehno pod očesom javnosti.
Gledalci pa…
gledajo zagrizeno in verjamem, da ne samo zblojeni najstniki, ampak skrito tudi dosti tistih, ki ta šov obsojajo. (malo me vse skupaj spominja na porniče hehe.. obsojajo, ampak na skrivaj zmeraj kakšnega pogledajo). Po mojem je poleg marketinga največji interes zaradi človeške lastnosti, ki jo lahko opišemo kot vojarizem, saj šov daje občutek vpogleda v »privatno« življenje navidezno naključno izbranih oseb, ki so postavljeni v navidezne vsakdanje življenjske situacije. Za Slovence pa je še posebej po moje privlačen tisti del, ko morajo udeleženci obrazložiti glas za nominacije, saj gre seveda za javno opravljanje svojih kolegov.
Če bi morda še malo bolj analizirali motive za gledanost, bi jih našli še dosti, zato se ne bi niti čudil če bodo čez kakšnih 5 do 10 let naredili kakšen pijanski BB šov kjer se bodo morali udeleženci napijati vsak dan pod generalnim sponzorstvom kakšnega proizvajalca alkoholnih pijač…
Vse za gledanost in oplajanje kapitala pač…
Onewhy napisal/a:
“Za Slovence pa je še posebej po moje privlačen tisti del, ko morajo udeleženci obrazložiti glas za nominacije, saj gre seveda za javno opravljanje svojih kolegov.”
Eh meni je to najbolj bedno gledati, zato tudi ne gledam, razen morda slučajno par minut na teden. Brez akcije, brez življenja. Bolj bedne, a obenem velikopotezne TV zadeve od Dražgoške bitke dalje še ni bilo.
LE ČEVLJE SODI NAJ KOPITAR…
A še nisi videl kakšnega prenosa parlamentarnih sej…
BB je intelektualni monstrum 🙂
tanja, nisi uporbila prave floskule za ta primer
Onewhy – ni primerljivo
Po nekajdnevni odsotnoti brez možnosti uporabe interneta sem danes zjutraj najprej preletel tvoj zadnji prispevek. Odličen! Žal smo obsojeni na sobivanje s takimi banalnostmi, ki jih globoko zaznavaš in filigransko analiziraš.
Ko sem nekoč s svojim sinom komentiral podobne stvari, mi je zelo enostavno odprl oči z pojasnilom, da večina ljudi to hoče videti, poslušati, brati. Tak je pač intelektualni nivo povprečnega Slovenca. O tem do takrat nisem razmišljal, sem pa vesel, da mi je oči odprl nekdo, za katerega vzgojo in izobrazbo sva bila z ženo odgovorna, in to v času, ko se je v našo deželo začelo na veliko vnašati tuje, predvsem negativne vzorce obnašanja in ravnanja.
Sam ne gledam takih novodobnih stvaritev, nočem prispevati k večji gledanosti, branosti ali poslušanju oddaj, katerih glavni namen je prinašati denar za vsako ceno, ob tem pa še bolj poneumljati ljudi, kot so že. Pa nisem starokopiten, daleč od tega, samo moje razmišljanje, moje videnje problema, moj odnos do stvari in mnenj je moj, ustvarjam ga sam, tujega vplivanja za vsako ceno ne dovolim!
Kar pa se tiče komentarjev in mmnenj raznih sodelujočih strokovnjakov, politikov in drugih aktualnih predstavnikov v oddajah, kot so “trenja” ali “vroči stol”, pa mirno trdim, da v večini primerov ne gre za argumentacijo, temveč za “nadmudrivanje”(težko prevedljivo), kdo bo koga bolj ponižal, da s tem sam izgleda večji, pametnejši, boljši…. Tudi v nekaterih komentarjih sodelujočih v tem blogu je podobno.
Simona sorry, samo bolj kot berem tvoje bloge, bolj sem zgrožena nad tvojim izražanjem…Toliko kletvic se za osebo ženskega spola res ne spodobi. Ne vem kako so te učili, ko si bila majhna, ampak ne sodi stvari (kot je BB), preden ne pometeš pred svojim pragom!
Moram priznat, da me zelo moti intelektualni snobizem tipa »kdo sploh gleda to sranje«, ki veje v povprečju iz takšnih debat. Spominja me na dogodek, ko sem v neki načitani družbi izjavil, da je Severinina Štikla najbolj intelektualen komad Eurosonga (misleč kot ironija na slaboumna evrovizijska besedila) in požel val ogorčenja, češ kako plitek da sem. Ne razumem, zakaj bi bila potrebna delitev na tiste, ki hodijo v gledališče in tiste, ki gledajo BB, če je povsem možno kvalitetno spremljanje obojega. Odvisno od posameznika pač in njegove zmožnosti kritičnega zaznavanja BBja iz vseh zgoraj naštetih vidikov. Je pa res, da ne spremljajo vsi takšnih ekshibicij skozi psihološka, kulturološka in druga očala (zlasti mladi ne) in ravno zato je potrebno odgovorno vzpostavit in ohranjat nek spodoben nivo, in to ne velja le za resničnostne šove (ki so konec koncev le fikcija), pač pa za razvedrilni program v celoti. BB z dovolj zanimivimi in posebnimi karakterji bi znal biti prav gotovo bolj zanimiv in poučen od kakšne Naše male klinike, recimo. Sam sem občasno spremljal eno izmed sezon hrvaškega BBja in se ob kakšnih dialogih ter posrečenih interakcijah povsem različnih tipov osebnosti narežal bolj kot ob gledanju kakšne humoristične serije. Ne morem se strinjat s tem, da je spremljanje BBja indikator dolgočasnosti in nezanimivosti posameznikovega življenja. Zopet je ključnega pomena, zakaj nekdo gleda, kaj od tega odnese in ali je sposoben ohranit distanco. Sploh ni nujno, da ima bolj dolgočasno življenje od nekoga, ki spremlja mehiške telenovele ali Razočarane gospodinje, ki prebira neznančev dnevnik v obliki bloga, ki leži na postelji in strmi v strop ali pa od nekoga, ki je na pijači z družbo…in se pri tem blazno dolgočasi. Čeprav še na tako prozaičnem nivoju je BB tudi dober pokazatelj družbene klime, tako je na Švedskem povsem sprejemljivo, da zmaga ženska, ki je fukala pred kamero, v Angliji ženska, ki je bila nekoč moški, v Sloveniji (na Hrvaškem…) pa so ženske prve za odstrel: še zlasti takšne, ki so konfliktne, ki se postavijo zase, ki preklinjajo ali v sili klofutajo. Prepričan sem, da bi v primeru BB-udeležbe kakšne Severine (kot tiste, ki je pušila kurac poročenemu in pri tem pokala frise v kamero), gledanost šova narasla, a bi hkrati ob prvi priložnosti odletela. Tonam prelite balkanske sperme navkljub. Zanimiv je ta fenomen, da tisti, ki so bili izbrani prav z namenom, da delajo šov in poskrbijo za visoko gledanost ter so za tovrstne psihološke eksperimente najbolj zanimivi, najprej spokajo kufre. Najbrž je to povezano s tem, da osebe, ki občasno kritično pogledajo BB iz omenjenih razlogov, niso tiste, ki bi bile tako neumne, da mečejo denar z glasovanjem. Tisti, ki glasujejo, pa so ravno najbolj zaskrbljujoči.
beatnik: v zvezi z delitev na tiste, ki hodijo v gledališče in tiste, ki gledajo BB, če je povsem možno kvalitetno spremljanje obojega in osebe, ki občasno kritično pogledajo BB iz omenjenih razlogov, niso tiste, ki bi bile tako neumne, da mečejo denar z glasovanjem.
Seveda je možno kvalitetno spremljat oboje, ne delaš pa očitno obojega za dušo. Kritično gledanje je kvalitetno spremljanje, ni pa užitek, še manj “katarza”. Moraš se odločit, komu boš služil. In nekdo, ki gleda BB, nima nujno bolj dolgočasnega življenja od nekoga, ki gleda Razočarane gospodinje, Sedmi pečat (dokler je še bil) ali pa gledališko predstavo. Dolgočasnost se (po moje) meri po drugih kriterijih, vendar pa dostikrat sovpade s spremljanjem dogodkov ala BB, kajti če hočeš spremljat zahtevnejša dela, moraš vložit več truda, kar je že samo po sebi proti dolgčasu.
V zanimivost prilagam link do teksta o BB:
http://ipa.org.au/files/59_2_BERG&TOBIN_BigBrother.pdf
Kratka zgodovina in nekaj zanimivih trditev o BB. Meni osebno se dopade ta, da bi politike zaprli v BB – samo se bojim, da bi bil (prej in potem) potreben državni udar…
Se strinjam z današnjimi analizami (onewhy, beatnik). Sam se iz debate zaenkrat umikam, ker me Veliki brat gleda iz pisarne na faksu – neusmiljen, nepopustljiv, žal!
Marija, zakaj bi se moral odločiti, komu bom služil? Čemu spet izključevanje??? Za užitek in katarzo si bom ogledal film, predstavo, šel na koncert…. Če me bo zanimalo, kako kolerik in melanholik iz različnih družbenih slojev itd. reagirata v neki situaciji, pa si bom pogledal epizodo BBja. Recimo. Ker me zanima… kot me lahko zanima tudi članek v časopisu, za katerega pa ni nujno, da bom v njem užival, še manj doživel katarzo. In s tega vidika res ne razumem tvojega dramatičnega poziva k odločitvi. Ne želim povedat, da je BB oh-in-sploh-super. Dolgočasen je za crknit. Vendar če si ga nekdo ogleda iz naštetih razlogov, si vsekakor ne zasluži etikete častilca dreka, ki mu ni usojeno dojeti lepote gledališča. Moj komentar je mišljen kot kritika intelektualnega snobizma, od katerega pa po raznih izpadih, ki ne predrejo niti ene plasti skorje problema, ostane le še snobizem. Žal.
Drznem si trditi, da večina (rednega) gledalstva ne gleda BB zaradi zanimanja nad različnimi karakterji in temperamenti, ampak bolj zaradi intenzivnosti zdrah, ki se tam notri pojavljajo in so pristne, čeprav so vzbujene kot šov. So ljudje, ki nad tem zelo naslajajo. Če si nekdo kako epizodo ali dve ali nekaj ali vse ogleda s stališča študiranja karakterjev, ok, pač… hecn hobi; če pa nekdo priliman gleda epizode, po možnosti pa še prenos prek neta samo zato, ker se bo že končno zgodil fucking dogodek, je pa zame, ja, častilec dreka. Pa ne zato, ker čaka na dogodek, vsi čakamo na dogodek, ampak zato, ker čaka na najbolj trivialen možen dogodek, res linija najmanjšega odpora.
Bojim se da boste odkrili toplo vodo…
Pajo, mora se polemizirat…to je človeško 😉
Takih in onakih problemov se vsakič znova dotikamo z isto vnemo…zgražamo se, upamo na bolje, ne da se bit tiho, hkrati pa je vse bolj ali manj jalovo…recimo, da bi bil malo večji “hasek”, če bi se take vsebine objavljale v najbolj branih časopisih. redno. tak kot se redno piše o vsakdanjih smrtnih primerih in vremenu. morda pa bomo nekoč rabli velika predavanja na to temo celo po osnovnih, srednjih šolah in fakultetah…da bi opozarjali na take uničevalne pojave družbe…
Trenja so bila ena velika bedastoča.
BB pa je pač produkt človeške neumnosti. ni nam pomoči ali pač.
K sreči so mi bile minute kolikor traja bb prihranjene, pa čeprav sem kdaj gledal v luft. Kot si zapisala, ni treba gledal, da ti potegne, da gre za podn in da keča sploh ni. In glede na to koliko folka do dejansko spremlja, je skoraj grozljivo, kako dolgočasno življenje imajo slovenceljni. Sem že nekajkrat začel pisati zapis na temo bb, a sem vsakega tudi izbrisal. Še danes ne vem, ali ima sploh kakšen smisel, da svoje mnenje spravim v kolikor toliko berljivo obliko. Se mi zdi, da karkoli bi spravil na papir, bi v končni fazi bilo podobno temu, kar si zapisala. Kaj pa vem 😉
Hvala Simona, zdaj se lahko ubijem. Ni kaj dodati.
Beatnik, dobra poanta z intelektualnim sobizmom. Moram priznati, da me zelo moti, da pizdeki, ki v življenju niso prebrali resnega romana, razen pod prisilo, radujejo, ker niso še nikoli uzrli BB-ja, ker so jim strici povedali, da ni dobro.
Manica, a tebe doma niso uvedli v sodobne literarne tokove?
Simona, tale dialog s Človekom se mi zdi izredno zanimiv in komaj čakam na omenjeni nov zapis.
@andee:
Tudi jaz, seveda, poznam Karmen kot profesorico, do osebnega niti ne bi moglo prit, ker sem njena predavanja po hitrem postopku eliminirala z urnika obiskov. Izguba časa. Sicer komunikativne urice, vendar večinoma sfrčkane v luft za gazenje po površini, po tisti površini, ki je v stereotipih lahko jasna vsakemu kolikor toliko za osnovo nadarenemu opazovalcu. Presežkov in brskanja pod plastmi pa nič. Torej nič koristnega. Zato sem se tudi zelo strinjala z recenzijo Štefančiča njenega dela Serijski morilci. Ena kljukica več na listi za njene reference, torej upravičenja titule, sicer gre pa samo za prepis starih floskul, znanim vsakemu Kekcu, brez presežkov, brez dodatnih zanimivosti ali kakšnih lucidnih izvirnih zaznav. Prijetna, zgovorna oseba … vendar daleč od spodbujanja presežnega kreativnega in spoznavnega potenciala.
No, in na enak način gre pri tej izjavi, zaradi česar se nikakor ne strinjam. To je pač itak že stara floskula, da imamo radi Slovenci take ljudi, kot si zapisal. In kadar oseba takole površno na prvo žogo odkriva toplo vodo in se ne pomuja k bolj večplastnemu pogledu, ji spolzi bistvo iz rok.
Njena izjava je bila, da je izbranec izbran takšen, kakršen si glasujoči gledalec želi, da bi bil sam!!! Ta Andrej se je od lika Kučana ali Drnovška itd. razlikoval v bistvenem. Šlo je za osebo, ki je bila poleg introvertiranosti in uglajenosti še zelo nepriljubljena v skupini, moralistična in precej neuka, tudi manj brihtna od izstopajočih in izredno prilagodljiva pri nalogah. Ker je bil prvi tak šov, sem spremljala precej odzive. Ko se je pri Andreju na primer pokazala še njegova polpismenost (čeprav je študiral za učitelja!!!! mu je popravljal zapise natakar!!!), sem še posebej preverila, kako gre z ratingi. Narasli so mu! Komentarji pa so se sukali zelo bojevito njemu v prid in večina je bilo usmerjeno na tezo usmiljenja, v stilu, da gre za dobrega človeka po srcu, čeprav blablabla … Nasprotniki so ga označevali za klerikalnega zabitega manipulanta. Ne eni ne drugi niso po mojem mnenju zadeli žebljico na glavico, a razlog izglasovanja je bil jasen. In ja, to tudi je tipika Slovencev. Da porivamo naprej ljudi, ki s prijaznim obrazom in pokornim vedenjem pravzaprav opravičujejo razne nesposobnosti. Ob koncu je seveda požemal od javnosti kritike, ker se je izkazalo, da cika na manekensko kariero in ne toliko na silno ljubezen do otročičev kot pedagog (to je tudi vleklo), čeprav si je s strani katolikov pridobil ogromno naklonjenosti … hehehe … Zato glasovalci niso glasovali za osebo, kakršni bi sami želeli bit, ampak iz čisto drugega razloga!!! Verjamem, da si marsikateri Slovenec želi bit alias Kučan, Drnovšek pa že manj!!! Skratka, določene stične točke so, ampak to je samo ena plat, obstajajo pa še druge, pri čemer izjava, da si Slovenci želijo bit večinoma taki kot tisti Andrej … hehe … izpade lahko samo bedasta, je pa odraz silne analitične površnosti in celo nedojemljive zakvačkanosti v prapir. Kot gledanje slike z razdalje enega centimetra. Na koncu ne vidiš niti osnovnega motiva.
Ostalo pa podpišem.
@milan:
O gledanosti ne vem nič, zato si ne bi upala sodit … menim pa, da je kar velika v vsakem primeru. In da prej Trenja potrebujejo kakšnega gledalca več kot obratno. Na primer to oddajo je sigurno gledalo tudi veliko najstnikov, ki sicer pri političnih temah verjetno niso občinstvo.
Kar se pisanja tiče o čemer koli, sem pa že povedala. Pomembno je, na kakšen način obravnavaš tematiko. Ljudje, ki naklonjeno berejo moje zapise zagotovo ne bodo gledali BBja še bolj, kot ga skoraj ali sploh niso. Če je moj zapis prebral tudi kakšen mladič, ki gleda BB, sem pa samo izjemno vesela. Da bi bili pa zapisi o BB reklama za obstoj, pa itak ni šans, ker gre za projekt, za katerega obstoj itak ve cela Slovenija. Primeri se vendarle majčkeno razlikujejo med seboj.
@Rado:
Kakšni kritični presoji neki??? Ne vem, zakaj imaš kroničen občutek, da si tako nekaj posebnega med komentatorji … Napiši enkrat kakšen svoj prispevek na to temo … hehe … Sicer pa dobrodošel.
@1danica:
BB je itak dostopen preko interneta s kartico, tako da … Oddaja sam v prime timu, kot povzetek, niti nima veze. Je pa res, ja … starši imajo veliko več dela ob tako mizernem programu za mlade (saj česa drugega razvedrilnega sploh nimajo), hkrati je pa jasno, da gre za kapitalistično dobo, ko so starši najmanj prisotni, zmatrani, odsotni (če ko so prisotni) in zgarano utrujeni … tako da …
@onewhy:
No, fajn, fajn … Kar se tiče profiliranja bralcev, pa vseeno … hehe … seveda ni tako rožnato. Je že res, da je Tam obupno našponan levo – desno šikanatorski sistem po avtorju, kjer sem lahko napisala “pčih”, pa me je sladka konservativna srenja posrala po difoltu in me konstantno obveščala, da sem pač zlodej … no, tukaj pa vlada seksističen krožek, pri čemer so kakšni pubertetniki hitro užaljeni in postaneš kategorično taka in taka prasica (izvirnost je na nivoju najst)in sploh na vseh možnih frontah “gnila pička”, opremljeno celo z zgodbicami in psihoanalizami… potem so tu še ženske, ki jih grozno skrbi moja “vulgarnost” in obravnava “spolnih” viž, ki se baje prevečkrat ne skladajo s poetiko družbeno sprejemljivega razmišljanja in obnašanja ženske … hehe … In potem podlosti ni kraja ne mej. Krožki pač, ki res po nenavadnem sistemu zavzamejo določen teritorij. Nekje razsaja bolj en virus, nekje drug … obstajajo še sezone izbruhov … hehe … Je pa res, da je tukaj precej več komentatorjev, ki jih zanimajo vsebine in temu primerno replicirajo, mnogo manj je “osebno” motiviranih izbruhov, kar me seveda veseli, potem zlahka odlopataš pozornost od raznih kompleksomanij, ko začnejo spet trzat … hehe …
Z vsem, kar si zapisal o BB se pa popolnoma strinjam in nimam kaj dodat. Razen … Kdaj gremo spet na randi do zore?
@tanja:
Saj sodimo čevlje. WTF!
@Rak:
Ja, nivo je tak, kakršna je družbena klima in temu primerna ideologija oziroma režim. Kar se mene tiče je kapitalizem režim in ima močno ideologijo, filozofija kapitala pa najbolj razprši akumulacijo “upora” (ni hipijev, ni panka …). Torej gre za po mojem mnenju najbolj podmukel režim od vseh režimov, ki jih je sesula prozornost v izkoriščevalskih podjarmljajočih idejah samooklicane elite. In poneumljanje je bilo od nekdaj sredstvo za obvladovanje množic, a se je uporabljalo orožje na principu širjenja “religije”, danes je religija dobiček, ki se tiče vsakogar in deluje pritajeno pod kamuflažo ideje o demokraciji … špega pa preko pojavov mobinga, obsesij s popolnostjo v imidžu in vsiljevanjem sramu tistim, ki so deprivilegirani, da ostanejo tiho pod sloganom, da je vsak samo sam odgovoren za svojo usodo … saj imamo prosti trg … hehehe … torej … ne potrebujemo armije, da bi nas pritisnila v kot, ampak se požiramo in eliminiramo med seboj, ideologija se pa lansira preko prefinjeno kamufliranih por … na primer med drugim pod plaščem zabave … hehe …
In ja, tvojemu sinu so se očitno odprli zaznavni receptorji, zato verjamem, da si ponosen in umirjen … Mora se pa znajti med množico sveže generacije, ki ostaja zablokirana in starši jim pač nič kaj dosti ne pomagajo, saj so tudi sami zablokirali znotraj hitrega tempa življenja in pehanja. So kronično odsotni in utrujeni. In tudi to je del današnje politike. Prisila v takšen tempo življenja. Tehnološki napredek je bil špric slepila v oko. Ni olajšalo življenja, ampak ga je zagrenilo in osiromašilo. Nismo mrtvi, otopeli pa iz dneva v dan bolj. Interesantna izvedba “genocida”.
@Manica:
Ko sem bila majhna?? Koliko majhna … hehe …?
Odgovor na tvojo zgroženost se skriva pravzaprav tudi v tem zapisu. Ko pišem o razliki med gledališčem in resničnostnimi šovi. Za dopolnilo, če te res zanima moja poanta, si pa preberi še zadnji komentar pod mojim zapisom Hit poletja, del, v katerem odgovarjam Radu, ki je kronični borec proti uporabi vulgarizmov in podobno nabitega besednjaka.
Pod mojim pragom ni samo pometeno, kar se tega tiče, ampak spolirano … hehe …
@beatnik:
Popolnoma razumem tvojo štorijo v zvezi s Štiklo, imam tudi sama na zalogi zelo podobne anekdote, kjer se pojavijo taki šumi v medsebojnem razumevanju, vendar se tukaj strinjam z Marijo. Sploh ne gre za delitev na tiste, ki hodijo v gledališče in tiste, ki gledajo BB šov … Gre za to, da ravno teza o možnem kvalitetnem ogledu BB šova ne zdrži zagovora. Namreč sam kasneje pojasniš pomen zmožnosti kritičnega zaznavanja, ki je odvisno od posameznika itd. Oseba, ki ima to zmožnost, kar pomeni, da je njen prag užitka in mentalne zahtevnosti višji, ne bo zmogla redno spremljat BBja, ker je predolgočasen. Zato se te oddaje ne ustvarjajo za tak profil ljudi, ki je itak v manjšini. Skratka, zadeva je enosmerna. Kdor je kolikor toliko načitan in zmožen spremljanja in užitka ob gledališki predstavi, ne bo imel interesa, da bi kupil kartico za 24 urni dostop do BBja, torej je to publika, zaradi kakršne si POP TV res ne bi delal tako enormnih stroškov za oddajo. Ta publika tudi ne bo zapravljala keša za glasovanje, kar pomeni vir dobička ponudniku. Kdor pa je fen BB šovov in mu uspe redno spremljat zadevo, celo glasuje in se sploh vživlja v sceno, dvomim, da ima tendencepo kakšnem zaznavno bolj večplastnem zalogaju. In ja, v tem je velika razlika. Interes medijev je, da se pač širi “BB populacija” in s tem dobiček.
Vse, kar si kasneje naštel, kar se tiče samega eksperimenta in zanimivih rezultatov, ki sovpadajo s klimo naroda, se strinjam. Vendar rezultati v resnici niso prav nič fascinantni, saj gre za informacije, ki so nam že jasne. V potrditev teh informacij o stanju naroda, pa imamo za tiste, ki se dejansko ukvarjajo z razkrivanjem pojavnosti, veliko drugih metodoloških vzvodov, ki teze potrjujejo in konec koncev enako tudi eksperimente na principu opazovanja. Za rajo pa tole ni nikakršen poduk, ker ne spremlja zadeve skozi omenjeno prizmo. Imajo samo svoje favorite in čakanje na škandale. Zmagovalec njim pomeni kot športna stava. Če ne bo zmagal njegov favorit, se bo razburjal pač … če bo, ga bo za vsako cno zagovarjal, nikakor pa ne bo potegnil kakšne objektivne spoznavne informacije. Ker se samo zabava pač. On, intenziven gledalec, je pravzaprav del eksperimenta, ki se identificira s svojim favoritom … zato videl ne bo nič. Še najmanj kaj poučnega. V tem je tudi razlika med omenjenimi odmevnimi eksperimenti tega tipa, ki so dejansko služili namenu proučevanja in lansiranju rezultatov v javnost. Pomemben je bil rezultat!!! In okvir raziskovanja je bil seveda neprimerljivo bolj natančno zastavljen in družbeno relevanten. Verjamem pa, da so bili Hrvati neprimerljivo bolj zabavni akterji … hehe … In seveda bi bil lahko resničnostni šov zanimiv, če bi bil tako zastavljen. Ampak ni in ne bo. Ker gre za projekt za največjo populacijo, enako kot NMK ali telenovele, ja … imaš prav. Ti projekti se kar množijo, na programu pa nič užitnega. Kaj potem pričakujemo v prihodnosti??? Porast brihtnih generacij, ki ne bodo apatično sprejemali bolno kapitalistično politikovanje? Najbolj zanimivi pa spokajo iz BBja kufre prvi pri nas. Kar spet ni nič presenetljivega … teh indikatorjev, da pri nas vlada taka klima se je nabralo že ogromno v zadnjih letih. Profil zmagovalca je pa znan, kar se teh šovov tiče že od prvega projekta. Torej je zdaj samo še štanc in “get the money!”
Kar se tiče intelektualnega snobizma sicer … se pa spet popolnoma strinjam s tabo … samo tale primer se mi ne zdi ravno ogledalo tega … Razen v kontekstu, da intelektualna elita ohranja imidž z molkom in ignoranco, ter s tem dosega ravno kontrapunkt njihovega “poslanstva” v smislu aktivnih korektorjev družben klime.
@Ana:
Se strinjam. Manjka zanimivih zapisov na te tematike, ki sem jim intelektualna srenja izogiba, po časopisih z visoko branostjo. Seveda obstajajo, ampak vsi na nivoju stereotipnega floskularjenja. Nič produktivno.
@UrošG:
Me veseli, da sem ti prhranila mukotrpno delo … hehe …
@Djubre:
Pri tebi me najbolj navdihuje in potolaži hkrati, da imaš toliko življenj … hehe … Tako da zdaj ne padem več v šok, ko napoveš samomor.
Aha … ja, s Človekom … saj to je v bistvu to, o čemer je tudi beatnik pisal … na drug način, ampak v poanti je to to … Jap …
Djubre, točno to. Ugotovitev, da je nekaj drek, ker smrdi po dreku in ker so strici povedali, da gre za drek, me ne tangira. Za intelektualno higieno je pač potrebno kaj več od pretresljivega spoznanja, da je drek drek in da ga je treba odplaknit. Rešitev? Drek.
Simona, seveda gre tudi v tem primeru za ogledalo intelektualnemu snobizmu, kakor vedno v primeru apriornega zavračanja sodobnih pojavov pop kulture (pa naj si gre za BB, Britney, Paris ali Coca Colo), ker si intelektualec rok s popičem pa že ne bo mazal, ker ni vreden njegove pozornosti ne analize, kaj šele rešitve. Izjave tipa BB je poden in izvirne ugotovitve, da se ljudje delijo na neumne in pametne, so meni še bolj prazne in neuporabne kot projekcija rezultatov BB šova na klimo nekega naroda. Podobno je s pavšalno ugotovitvijo, da so se ljudje že od nekdaj delili na tiste, ki hodijo v gledališče in tiste, ki se naslajajo nad gladiatorskimi igrami, tako pač je in tako vedno bo. Ja in? A to je to? Hvala lepa, ampak kaj naj s takšno ugotovitvijo? Si z njo obrišem rit in jo odplaknem skupaj s tistim drekom.
“… kaj posebneg?”
Veš zakaj Simona? Zato ker opažam, da je večina tvojega bralstva sestavljena iz tistih, ki nekritično ploskajo vsemu kar zapišeš, kakor tudi iz tistih, ki totalno in pogosto brez pravih razlogov zavračajo vsak tvoj stavek.
Jaz izhajam iz izhodišča, da ni vsak izdelek, predstava, kip, ali slika, ki jih ustvari umetnik, že po definiciji tudi umetniški izdelek.
Enako velja za naše (blogovske) produkte. Nekateri so lahko tudi presežek, drugi zopet ne. To resnico ustvarjalci pač moramo prevzeti nase.
Seveda ves čas govorim o produktih in ne o osebah, ki tičijo zadaj. Iz izkušenj vem, da je povsem možno, da tudi za takšnim agresivnim in meritornim nastopom, kot je tvoj, lahko zasebno tiči prav ljubko bitjece 🙂
@Rado” Veš zakaj Simona”.
Ne bodi izključujoč. Med večino tistih, ki nekritično ploskajo…. in brez pravih razlogov zavračajo vsak tvoj stavek, je vendar še polje tistih, ki jih ne omenjaš. Stvari niso samo črne in bele, razen če kdo ne razloči barv in potem sodi samo po kriteriju črno – belo.
@Beatnik: “Podobno je s pavšalno ugotovitvijo, da so se ljudje že od nekdaj delili na tiste, ki hodijo v gledališče in tiste, ki se naslajajo nad gladiatorskimi igrami, tako pač je in tako vedno bo. Ja in? A to je to? Hvala lepa, ampak kaj naj s takšno ugotovitvijo? Si z njo obrišem rit in jo odplaknem skupaj s tistim drekom.”
Okej, ta izjava res ni podrezala kam prav posebej proti jedru debate. Ampak spet, gornja izjava pa sumljivo disi na intelektualni snobizem.
Prav imaš Rak,
priznam da je še polje “tatretjih” (vsaj midva spadava med “tatretje, kajne Rak 🙂 )
LP
beatnik: zavračanje popa zato, ker je pop, je ozkogledno, seveda. Vse našteto je res pojav pop kulture, ni pa vse kultura, kaj šele art. Primerjati BB z Britney je kvečjemu žaljivo za Britney. Kajti v enem primeru gre za ustvarjalnost, v drugem pa niti slučajno. Nastaviti začetne pogoje v stilu ti – gospodar, ti – kuža in šukniti vse skupaj v nek omejen prostor mene bolj asociira na pasji dvoboj kot na ustvarjanje.
Kar se tiče delitve ljudi: misliš, da obstaja človek, ki enako intenzivno in enako orientirano (recimo, občutek ugodja) doživlja BB in gledališče? Pa ne govorim o že prej omenjenih “kvalitetno-kritičnih” spremljevalcih, ampak o tistih, ki sedijo prilimani pred računalnikom ali vsaj vsak večer pred TV-jem. Ali taki potem, ko je konec šova za tisti dan, preklopijo na SLO2, v upanju, da bodo še ujeli konec Hamleta?
Sicer pa je delitev na gledališče/BB črno-bela. Vedno so in bodo obstajali ljudje, ki jih zanima eno ali drugo, seveda pa skupaj ne predstavljajo celotne populacije. So tudi taki, ki jih ne zanima nič od tega in tudi med tistimi imamo celo paleto nadarjenosti in ustvarjalnosti. Gledališče je bilo (z moje strani) omenjeno kot antipod gorečim gledalcem BB. Tistim z mega kartico.
Kloster: Opozarjanje na intelektualni snobizem še ne pomeni intelektualnega snobizma. Poleg tega pa jaz nisem snob, ne takšen ne drugačen.
Marija, tokrat se strinjam s tabo. Tudi sam sem že zapisal, da obstajajo različni segmenti gledalcev (da se ne sme metati vseh v isti koš)in da je veliko takšnih, ki niso sposobni kritične presoje serviranega in da je ravno zaradi takšnih potrebno prevzeti odgovornost in se zavzemati za dvig in ohranitev nekega nivoja, ker resničnostni šovi so pač naša realnost in zgolj zamah z roko, češ tako pač je, ker je vedno tako bilo in vedno bo, ker obstajajo neumni in smo pametni itd., je res najlažje in najbolj enostavno, a ne bo prav v ničemer pripomoglo k izboljšanju situacije.
eh, prvo kot prvo je BB na sporedu ZVEČER ob 20 uri, ko smo tko matke kot fotri večinona doma in vsaj v blokih si upam trdit, d je samo en TV, ki ga gledajo vsi člani družine.
tudi pri nas gledamo BB. 🙂 ne vsak večer, ker se tu in tam najde celo kak dober film kot alternativa (al pa preverjeno), če pa moram zbirat med trenji in BB, pa slednji definitivno zmaga.
BB pa gledamo (če že) zato, da se zraven pogovarjamo o tem kaj počnejo tam noter in ocenjujemo odnose. in smo si enotni, da ejan tjaše ni udaril, ona pa je njega zlo fino kresnila. mimogrede: če bi taka bejba meni osebno najedala, bi jo ne samo klofnila, ampak zbutala. 🙂 🙂 🙂
v šoli pa itak večina mulcev to gleda po podobnem principu kot pri nas doma n daleč od tega, kar si predstavljate teoretiki, da mulci po cele dneve visijo za internetom in buljijo v BB. do 15 letniki že ne, njihove svet je popolnoma drugačen, daleč od teh stvari.
mimogrede: noter pa niso mladostniki ampak odrasli ljudje, ki se grebejo za denar. in zganjajo norčije iz samih sebe. – moje mnenje.
Fora vsega je ker folk zanima kako se znajde par idiotovo nevem kolikih mescov v hiši BB. Seveda tukaj more biti še kakšna nagravžna nalogo in je zadetek v povno. Folk pa to gleda? Svašta!
BB nisem pogledal niti enkrat sem pa pogleda Trenja in sem se kar nasmejal. Par psihologov, igralcev, voditeljev ni najdlo problema. Zakaj? Zato ker BB ne omejuje noben zakon da ga nesmejo predvajat ob 8ih. Če bi hotli rešit problem bi naredili tako kot so naredili s porno filmi. Po 00:00. Pa jih še zdej nobena SLO televizija ne predvaja? Zakaj? Zato ker jih noben ne gleda oz. popoldne greš na net pa si ga downloadaš…
Isto se lahko naredi za BB. Samo kdo se bo to spomnil in to predlagal je pa tudi zanimivo. Bojo pa našli drugo stran preko intrneta in bo BB še bolj zaslužil. Pač sprijaznit se moramo da to je. Enostavno ko je BB na televiziji jaz osebno prešaltam program pa rajši gledam politiko kot pa tole…
Ne vem, če sem ravno gledalka kakšnega t.im. reality showa, ampak jih nekako spremljam. So nekakšna moja rumena stran. Kako sem se spotaknila od to rumenilo je svojevrstna anekdota… Spotiku je kmalu sledila ugotovitev, da sem “tud jest not padla”. Vendar ne vem, če sem si do sedaj ogledala 3 oddaje. Tudi kartice za dostop nisem imela nikoli, niti nisem nikdar oddala kakšnega glasu. Sem le vojer, ki tovrstne šove spremljam preko forumov na njihovi domači strani. Ja, tudi te lahko prebiraš in to brez dodatnih stroškov. Ker sicer najverjetneje nisem profil ciljne publike in sem vsaj malce razvila ter tudi ohranila zmožnost lastne presoje sem razmeroma hitro prebrala nekatere komentatorje. O njih sem si ustvarila svoj profil in nekateri so mi bili prav zanimivi. Npr. hel*1. Simona, saj si jo tudi ti nekajkrat srečala na starem blog naslovu. Pravzaprav me je dotična komentatorka s svojo kontradiktornostjo in nenehnim zagovarjanjem že omenjenega bisera Andreja tako pritegnila, da sem pričela brkljati za njo še po drugih portalih. Ona me je pripeljala tudi do bloga anomis, ki me je zopet pritegnila in sem spet “not padla”.
Kaj hočem povedat? Sama torej spremljam nekatere resničnostne šove s prebiranjem tistih, ki so bolj ali manj zalepljeni na monitor in/ali TV ekran. Jih prebiram in si ustvarjam svoje mnenje, s katerim pa nikogar ne posiljujem ali prepričujem v svoj prav. Vseeno pa se že od prvega tovrstnega šova, ki sem ga spremljala sprašujem, od kje poimenovanje resničnostni? Mar ne bi bilo primerneje impro-šovi? Mah ne, to bi bilo žaljivo, do pravih improvizatorjev, do vseh akterjev impro-lige. Kakorkoli resničnostni šov se mi ne zdi posrečeno poimenovanje, saj gre za šove po v naprej vsaj okvirno zacementiranem scenariju. Vključno z voditeljico. Ta je z vidika, ki si ga zapisala v enem od predhodnih odgovorov, res dobra izbira, ampak ji po mojem mnenju nekaj zelo manjka. To je nepristranskost. Ker te nima, vsaj ne zadovoljivih količinah, dobro služi scenariju in po svojih kriterijih asistira režiji.
No pa je cigaret izgorel do filtra in je treba naprej na delo. Kaj je novega na BBB (= blogih, big brotherju) morda preverim ob naslednji pavzi.
LP
@beatnik:
Zdaj pa tako! Kar se mene tiče, je v dialogu s tabo nastala kolobocija, da pravzaprav ne vem, v čem je stvar oziroma ne vem, komu pravzaprav repliciraš, ker se je vse pomešalo. Najprej si napisal komentar, da se z vsem zapisanim strinjaš v mojem prispevku. Potem so začeli padati komentarji in postregel si s tezo o intelektualnem snobizmu na način, ki vsebuje permise, preko katerih se očitno ne strinjaš z vsem, kar sem zapisala. Problem nastane pa še večji, ker se vmes, kot da se ne strinjaš, pravzaprav spet strinjaš, ko omenjaš zamah z roko vis a vis pop kulture, kar navezujem na komentar Človeka in na mojo repliko, kjer sem tudi sama izrazila nestrinjanje s tovrstno ignoranco pojavov. WTF!
Kje sem našla keč, ki se povezuje z mojim dovtipom, da to ni pravi primer. Tam, ko si resničnostni šov kar posplošil na ignoranco do pop kulture in tam, kjer si kar postavil trditev, da gre za delitev na tiste, ki hodijo v gledališče in tiste, ki spremljajo r. šove. Kot prvo ni bilo nikjer besede, niti v komentarjih, o pop kulturi danes na splošno, ampak eksplicitno o resničnostnih šovih. In potem si začel opozarjat na zanimivosti r. šova, ki ga kritičen posameznik lahko spremlja drugače kot samo za zabavo. Vse skupaj je zdaj izpadlo kot goreči zagovor pofla. Namreč točno na tak način nas jebejo v glavo razni AH in Banana producenti, češ, kje pa piše, da si neumen, če se kdaj malo pozabavaš. Nivo pa iz dneva v dan pada in ne raste. In Britney Spears, ki je pofl v Ameriki, je za naše razmere najbolj pop pop glasbe Majka! Da še nadgradim izjavo Marije, s katero se strinjam. Površinska obravnava je površna … na vseh frontah … tudi znotraj samega intelektualizma. In nihče ne dvomi, da se da te zadeve obravnavat tudi z nivojsko konstruktivnega vidika, saj to konec koncev počnem tudi sama. Spremljam tudi Eurosong na primer in verjetno bom zapisala kakšen zapis na to temo, če bo smiselno … Seveda pa svoj zapis ne bom omejila samo na vidik, kdo je imel najbolj usran komad po mojem mnenju itd. Ampak bolj na fenomenosloški aspekt. Ampak pri tem ni govora o gledalcih, večinski populaciji konzumentov, ki jih konsekvence ne brigajo, ampak jim dejansko to edino predstavlja vrhunec. Ne zanima jih kulturološki vidik!!! Površinskost v smislu zamaha z roko kot ignoranca je itak nekonstruktivna za sam intelektualizem in funkcionira v površnosti tudi znotraj intelektualizma. Na primer avtomatična diskreditacija določenih režiserjev alias Larry Clark, češ, da razpečuje pornografske vsebine, kar je idiotsko, ker obstaja velika razlika med prikazovanjem seksa zgolj zaradi seksa ali pa umetniškim kontroverznim izrazom, ki ima svoj namen!!! Zato menim, da je problem, ki ga izpostavljaš nekako nerodno umeščen v predmet te razprave. Ne gre za to, ali jaz poznam in formiram mnenje o Britney Spears, ampak ali jaz poslušam izključno Britney, zbiram njene plate in mi nivo zanimanja ne seže nič dlje. O tem je tukaj debata. Zato ne gre za delitev med gledališčeljubce in r. šovljubce, ampak za nivo same vsebine in za način konzumacije. Skratka … vprašanje je, ali obstaja sploh način, da bi bil r. šov kakovostnejši ali bo zavoljo jasne smernice s časom samo vedno bolj natrpan z debiloidnimi podvigi, ki ne pričajo o ničemer. Skratka … Simon Cowell, eden izmed najuspešnejših producentov v ZDA, bi se vprašal, ali mora s PRom poskrbet, da bo ameriški pop vedno bolj na prvo žogo alias časi Minogue, Donovan, Sabrina produkcije, ali bodo smernice, pristope in koncepte razvijali!!!! Tvoji zapisi pa so delovali tako, kot bi hotel reči, od kod ideja, da nekdo ne more ravno tako kakovostno doživljat Led Zeppelinov kot Domna Kumerja. To je politika naših desnakarjev, ki so se predvolilno naslonili na frajtonarca najbolj populistično gnil “akord” sebi v dvig rejtingov in se šli neke hoduljaste afengunce pod sloganom “Vsi se radi sprostimo, pa zato še nismo neumni!” Ja, beatnik, absolutno menim, da nekdo z bolj zahtevnim glasbenim okusom, ne bo mogel z užitkom poslušat Domnove Banane! Kar pa ne pomeni, da ne zadensa rad na žuru na Shakiro. Zelo enostavno. In ja, seveda ima to veliko skupnega s pametjo in posledično širino duha, pa če se na glavo postavimo z idejami o demokraciji vsega molekularnega. Bedarija!
Zato se strinjam s tabo, da je intelektualistična drža alias zamah z roko snobizem, ki poleg vsega dosega še kontraefekt. Ne strinjam se pa s tvojim relativiziranjem nivojev v imenu peščice kritičnih slednikov vsemu, kar prinaša današnji čas, logično, da je vedno del tega tudi popkultura. In ja, gladiatorske igre so zame sramota, ki ne opravičuje podtaknjenega izraza “kulturno”, pa če je pop ali flop!!! Enako od nekdaj zavračam dobičkonosno tradicijo bikoborb in Pamplonske teke za bike! In absolutno sem mnenja, da osebi s človeku dostojno razvitim duhovnim nivojem na pamet ne bo padlo, da bi take šove pozdravljal in opravičeval. Pa ne zgolj iz morale, ampak tudi in predvsem iz notranje nepotrebe po taki skopi obliki drhaljenja, ki je pravzaprav dolgočasno in brez kreativnega potenciala v pop ali art smislu. Se pa zavedam, da lahko zavoljo floskul in ustrezne promocije v imenu “kulturnega” ali drugačnega opravičevanja med publiko zaide ogromno zavedenih ljudi. V stilu pralnice možganov, kar je pa že zelo pomemben politični aspekt. In ta se itak najbolj lansira preko razvedrilnih vsebin. Zato sem še toliko bolj mnenja, da ignoranca s strani intelektualnih posameznikov pravzaprav pomeni neumno pasivnost.
@Rado:
Kot ti je že odgovoril Rak. Ni črno belo. Pač pa ti tako vidiš, ker si tako želiš tako videti, da se sam počutiš superiornega in to kljub temu, da na primer sploh nisi med najbolj zavzetimi komentatorji, ki mi tukaj podajajo zanimiva mnenja. Kar tako, želiš si superiornosti pač. Skratka … še vedno te drži tisti napad, ki si ga enkrat ubesedil, da si ti edini Siolovec, ki se mi upa postavit po robu. Pa še do danes nisem izvedela, zakaj sploh bi se mi moralo tako postavljat po robu, da se mi nihče ne postavlja pa itak ne drži. Namreč moraš vzeti v obzir, da mene ne doživljajo vsi kot tako agresivno in meritorno, kot me doživljaš ti. Na tvojo psiho in tebi podobnim imam očitno prioritetno tak efekt. In zakaj, zaboga, ste to vedno en in isti profil moškega, z eno in isto hibo, ki se kategorično tika mačističnih izpadov in tradicionalnimi teorijami o pravilih obnašanja za ženske, pri čemer kategorično največ pozornosti pri vas vzbujajo ravno tiste, ki naj ne bi bile takšne, kakršna načela zastopate sami … hehehe … Jaz bi bila pa samo vesela miru pred vami, ker ta peting ukročevanja trmoglavk res nima smisla preko blogov. Vem, da se da na tak način sproducirat med dvema dober seks, ampak tu ga ne bo … torej … izguba časa … hehe …
@Marija:
Se popolnoma strinjam. Predvsem z zadnjim stavkom kot pjasnilom alias žeblica na glavico. Meje verjetnosti vendarle obstajajo in snobistično bi jih bilo zavoljo nekega ideološkega snobizma ignorirat.
@kloster:
Ja, samo da se to ne nanaša na moj zapis, še manj na moje komentarje … ker če obstaja kakšen tehten razlog, da sploh pišem kot pišem, je pa v tem, da me zamahi z roko, tako je bilo od nekdaj in tako bo, ne prepričajo, niti ne vidim resnice, niti konstruktivnosti v njih. Beatnik bi moral formulirat komu in na kaj natančno replicira, jasno artikulirat meje med tezami okvirno in na drugi strani detajlno, ker sicer pride do totalne zmede nekih ideologij vseh sogovornikov in nepotrebnega razčiščevanja ideoloških podtikanj.
@katarina:
Notri so sami mladostniki. Jaz nisem videla še niti ene odrasle osebe v nobenem od resničnostnih šovov. Čeprav je imel kakšen celo nad štirideset let, mislim, da trije do zdaj, skupno iz prvega in drugega BBja. V Baru pa nobenega. Tam so bili pa otroci … hehe …
@Pajo:
Ja, seveda … saj šaltanje programov ni problem. Barve odzivnosti in mrk v pozivi za kakovostnejšim programom na drugi strani je problem, pri čemer se spračujem, ali šaltanje slovenskih programov kmalu sploh ne bo več opcija, ampak odpoved RTV naročnini … hehehe ….
@Nataša(2):
Ja, se spomnim hel1 in jasno mi je, da je podajala take vsebine, ni mi pa jasno, kako si preko nje prišla do mene … hehe … (joke … mi je jasno …).
Seveda povezave delujejo z vseh strani, kar pa ni nikakršno opravičilo za padanje nivoja, namesto obratno, ker povezave delujejo neodvisno od nekogaršnje smrti. Dokler živiš, se ti dogajajo asociacije, vezi, “naključja” itd. Če bi mi padel kamen na glavo, preden bi me ti odkrila, itak ne bi vedela, da sploh obstajam, našla bi nekaj drugega, kar ti pritiče in pomislila ne bi, da kaj zamujaš.
Sicer pa ja … blogosfera je definitivno tudi vrsta resničnostnega šova. Podpišem! Ampak je mnogo kvalitetnejši, ker je izbira akterjev neprimerljivo večja in barvitejša … hehe …
Obvestilo!
Zelo redko se pojavi na mojem blogu kakšen primitivec, ki si dovoli formirat stavek, kakršnega zlahka označi za smet vsak retardiranec. Obveščam, da bom primitivne enostavčne trditve brez ustreznega argumenta kategorično brisala, ker si nočem privoščit razploda smeti na mojem blogu. To velja predvsem za komentatorje, ki sicer sami ne podajo nobenega omembe vrednega stavka, ampak se prihajajo sem samo malo pokazat. Nepotrebna gužva, zato na svidenje. V času celotnega bloganja sem do zdaj izbrisala samo osem komentarjev. Vsi so zlorabili okrog 20 znakov slovenske abecede za izkaz užaljeno sovražnega razpoloženja (me ne zanima!!!). Torej je jasno, kako visok tolerančen prag imam. Zmerjanje je dovoljeno, ni problema, razumem, a v povezavi s pojasnilom o razlogu, na kar lahko repliciram, zloraba par besed za potrebe škodoželjno primitivne debiloidnosti pa bo vedno odstranjena. V tem kontekstu so nezaželeni tako psovalni kot leporečni stavki, ki ne izpovedujejo ničesar, razen izbruhov v imenu osebnih problemov, ki vedno apelirajo na brezjajčnost komentatorja. Primitivci in brezjajčniki v tej oštariji niso dobrodošli. Povej, kaj te muči ali pa odpizdakaj h komu, ki te bo pripravljen prenašat. Jaz to nisem. Scalnice v očeh in dreka v ušesih ne pogrešam. Sem mislila, da je to evidentno že iz zapisa.
začetek konca tvojega bloga
Simona, huh, res se mi ne da… a si želim, da so stvari razčiščene. Ja, ko sem prebral zapis, sem se z njim strinjal in še zmeraj se v globali strinjam s tabo. S svojim drugim komentarjem sem želel zgolj opozorit na nek drug vidik, ki se mi je zdel vreden omembe in debate, in sicer kako mi gredo na živce pavšalne izjave, da so vsi gledalci BBja dolgočasni kreteni in da je BB sranje, a se je treba nanj pač navadit in to sprejet kot dejstvo. Izrecno sem ti nasprotoval le v izjavi, da imajo gledalci BBja dolgočasen lajf, namreč menim, ima lahko nekdo, ki vsakodnevno prečepi uro pred BBjem še vedno bolj zanimiv lajf od mene in da so kriteriji o zanimivosti življenja nekega posameznika precej subjektivni in večplastni. Izpostavil sem to, da je možno tudi kritično spremljanje BBja in da ne gre vseh gledalcev metati v isti koš, na kar sta z Marijo dodali, da ta segment ne predstavlja večino, kar mi je seveda jasno, zato sem tudi v komentarju zapisal, da je ravno zaradi te večine potrebno prevzet odgovornost in se aktivno zavzet za zvišanje kriterijev. O tem, kaj pomeni zvišanje kriterijev nisva govorila. Jaz bi bil za začetek zadovoljen že z zvišanjem nivoja same oddaje: oz. s tem, da se ne ponižuje udeležencev (z raznimi vlogami kužkov, spanjem v krsti, opijanjem z alkoholom, ki izzove razne incidente, snemanjem intimnih opravil ipd.) in s tem samih gledalcev. Menim namreč, da bi se s pritiskom javnosti in kritiziranjem to dalo doseči dosti prej kot golo ukinitev tovrstnih šovov. Nato sem dodal, da pa je zanimivo, kako so rezultati v takšnih šovih vendarle indikator stanja v neki družbi, kar ni bilo mišljeno kot zagovor obstanku BBja, pač pa kot golo dejstvo. Tvoj odgovor na moj 2. komentar mi je bil zelo všeč, lep primer konstruktivne debate. In potem je prišel moj 3. komentar, ki te je očitno razpizdil. Komentar v katerem sem ti želel le še enkrat potrditi tisto, kar si pred tem zapisala Djubretu: da sem z drugimi besedami poantiral tvoje stališče, ki si ga že izrazila Človeku. Šlo je pač za golo strinjanje s tabo o nevarnosti neaktivnosti in molka, parafrizirano in z dodatkom. Kje si videla zakamuflirano nestrinjanje? A mora vsaka replika avtomatično izražati nestrinjanje? Še formulirano je bilo kot: »Ja, seveda….« in ne kot » Ni res, ne strinjam se….«. Veselo prikimavanje (povsem jasno mi je, da ostro nasprotuješ kakršnikoli pasivnosti), v katerem sem spet izrazil svoje mnenje in na katerega sem pričakoval konstruktiven dodatek ali morebiten popravek, dobil pa žolčno obtožbo, da ti podtikam, te neupravičeno napadam in po nepotrebnem ustvarjam zmedo. Prosim?
V čem je pravzaprav problem, Simona? Čemu takšna agresivna reakcija? Nestrinjanja in nesporazume, ki so povsem logičen pojav v (zlasti) pisni komunikaciji, je možno odpraviti tudi (oz. predvsem) na spoštljiv in spravljiv način. Če seveda za to obstaja interes. Seveda mi ni vseeno, da nekdo, na katerega mnenje dejansko nekaj dam, v dvomu najprej o meni pomisli najslabše in me potem nekontrolirano nadere. Še zdaleč ne gre več za to, da sta Simona in Beatnik dva trmasta človeka, ki se spičita, a ostaneta frenda in je na koncu vse okej. Spičenje je okej, če ostane na vsebinskem nivoju (temperamentnosti in stotim klicajem in vprašajem navkljub). Ni pa okej, ko preide v podcenjujoče in pokroviteljske izjave kot so: »kam si spet odbluzil beatnik?; spet ga biksaš beatnik; WTF beatnik, ti sploh ne veš, kaj želiš povedat« in na koncu še obtožbe o nekem zakamufliranem nestrinjanju in podtikanju. Kar je preveč, je preveč. Takšen ton je pri tebi opaziti le do komentatorjev, ki te namerno podjebavajo, ti težijo z brezvsebinskimi komentarji, najedajo s tem, kako neprimeren vokabular imaš ali do komentatorjev, za katere misliš, da skrivajo neke grde motive. Po skoraj enoletnem poznanstvu in dejstvu, da sem bil tvoj redni komentator, ki sem ti že ob nešteto prilikah izrazil spoštovanje kot izvrstni piski in te že prav kičasto branil pred raznimi napadi, bi ti pa moralo biti jasno, da nimam nobene skrite negativne agende in da me zanima zgolj gola izmenjava mnenj. Na nivoju. Takšno jajcanje me namreč po nepotrebnem izčrpava. Poenostavljeno: če dajem spoštovanje, ga pričakujem tudi nazaj.
Zdaj pa res. I’m over&out.
Joj folk. Vi imate preveč časa; najprej za gledanje najslabše televizije (v smislu oddaj), nato za debatiranje o le-tej. Mislm, a je res vredno?
Raje se izobražujte in bodite malo kreativni. Nato pa o tem pišite.
Nikio – je vredno.
Pretiravam, Simona??? http://www.ednevnik.si/entry.php?w=capraibex&e_id=59981
@Nick:
Ježešna! Kar konec mojega bloga bo, ker ti in še trije iz preteklosti, ne boste več prosto smetili po njem? hehehehe … Si Papež?
Zakaj rajši ne ponoviš vaje in poskušaš utemeljit svojo poden trditev o podnu, ki je romala, kamor spada … v odplako. Ko me je nazadnje nekdo ozmerjal z egoistično mrho, je dodal stavek o zakaj. To je vse, kar pričakujem in zmore vsak otrok. Je pretežko? Če je pretežko, ne moreš bit upoštevanja vreden komentator, zato pa res še ne bo konec nobenega bloga. Tako da ne bit preveč zaskrbljen zame … ozri se vase.
@beatnik:
Jah, razčiščene zadeve, ja … Ja, seveda je zadeve možno skomunicirati na spravljiv način. V vsakem primeru pa ti niti zdaleč nisi verbalno neagresivna oseba. Kar mene ne moti, ker je zadaj vsebina. Enako me ne moti preklinjanje, če izraža spremljevalni naboj in ima vsebino in enako me leporečje s potuhnjeno prijaznostjo prav nič ne fascinira, ker je v svojem bistvu bolj agresivna od verbalno z jezo nabite retorike. Mi je kar malo bedno, da to ravno tebi zdaj razlagam, preseneča me pa ne, ker sem s paradoksi že sprijaznila in so itak navidezni.
Kje si bil ti tokrat agresiven? Z ostro nasprotujočimi komentarji si izpostavil intelektualni snobizem in ločevanje med gledališkim in r. šovovskim občinstvom. Ker nisi jasno naznačil, na kaj se nanašajo ti tvoji pomisleki, sem zadevo označila za kolobocijo, za čemer stojim. Namreč, če ne poveš jasno, komu repliciraš, je logično sklepat, da zadeva leti na moj zapis, torej name. Moj zapis pa nikjer ni obravnaval, kar omenjaš, ampak je pojasnjeval razliko med uprizarjanjem v gledališču in r. šovi glede na podtikalske teorije, ki je ti dve zadevi v poanti izenačevala, kar je škandal, in ki ni bila pojasnjena s strani gostov v studiu, kar je sramota erste klase. Nikjer tudi nisem zapisovala nič o dolgočasju gledalcev, ampak akterjev. V tvojem vehementnem poudarjanju možnega kritičnega ogledovanja r. šovov pa je nastal šum, ki ti ga je replicirala Marija, da niso bili mišljeni občasni gledalci, ampak redni, tisti, ki dejansko uživajo v tem … blablabla … ampak jaz kot piska itak očitno že spadam v peščico, ki spremlja toliko, da zadevo lahko obravnava v imenu zanikanja ignorance do obstoja popkulture zavojo intelektualnega imidža, pa so se vseeno kontrakomentatorji tvoji tezi postavljali nekako v bran tudi mojemu zapisu, ker so tvoji apeli izpadli kot kritika na moj domnevni intelektualni snobizem. In kaj zdaj pričakuješ?! Da tebi, ki me bereš redno in komentiraš, pojasnjujem, da na tako površinskem nivoju pa res ne operiram? Naj te nahrulim, ker izkazuješ izjemno nespoštovanje do mene, saj naj bi ravno midva te osnove banalnosti alias črno beli svet imela več kot popucane tudi med seboj?? Ne, mi na pamet ne pade. Imaš pravico izražat svoje misli, kakor želiš, na kakršni koli podlagi že in razvijat odnos do mene in mojega pisanja, kakor se ti zdi. Ampak!!! Jaz pa tudi repliciram, kakor se mi zdi! In ko sem zapisala, kaj ga pa zdaj biksaš, sem tako tudi čutila. In tako formirano vprašanje se mi zdi pač nula v smislu nespoštljivosti, ki pri meni ne bazira na leporečju, v primerjavi s tem, da je nekdo tukaj sprožil na moj zapis tik na intelektualni snobizem, pri čemer sploh omenjene podlage v zapisu ni! Ker seveda nisem odkrila povoda tukaj (niti v komentarjih), zakaj si ven prišel tako vehementno z zagovorom ubogih gledalcev r. šova proti intelektualnim snobom, sem v imenu razčiščenja izpostavila, da gre očitno za kolobocijo zaradi nenaslavljanja tvojih misli na določene komentarje ali pa bi moral opozorit, da gre pač za razmislek izven zapisanega tako v tekstu kot komentarjih. Izpadlo je namreč, kot da nekomu zelo jezno kontriraš. Ni pa bilo jasno komu. In če ni jasno komu, je logično sklepati, da avtorju. Nikjer nisi poudaril, da se tvoj apel nanaša na Človekov komentar. Pa tudi on v bistvu ni s svojo poanto delil občinstva in je konec koncev tudi sam kreator znotraj pop kulture. Zato sem občutevala tvoje komentarje agresivno. Ni me pa motilo. Ampak tudi tebe potem ne sme. Gre pač za bolj agresivno vehementen dialog. Meni je prav. Ni mi pa prav, ko na vrhuncu vrenja nisi več ostal pri vsebini, ampak začel o izkazovanju spoštovanja in pričakovanjih do mene. No, jaz itak v življenju niti slučajno ne pričakujem, da je spoštovanje daj – dam fora. Če nekoga spoštujem, še ne pomeni, da mora drugi mene. Enako, če jaz nekoga ljubim, ni zapoved, da on mora tudi mene. Med nama, spet, sem pa mislila, da je v okviru to razčiščeno. Tebi sem napisala že dva komentarja, kjer se nisva strinjala in si reagiral užaljeno, nazadnje, češ da boš pa pisal brezvezne komentarje o rožicah in samo obveščal o strinjanju, če mi ni všeč tvoje mnenje. In že drugič sem ti ubesedila moj odnos do tebe, da te cenim, da te imam za inteligentnega človeka itd. Pa kaj naj zdaj! Če se ne strinjava, se ne strinjava in pika. Tudi ljudje, ki se cenijo med seboj, se skregajo. In ne! Nimaš samo ti pravice do vehemence ali agresije. In ne, nisi ti oseba, ki komunicira v leporečnem spravljivem tonu, ki bi potem logično posledično tožila, ker jo nek bik hudourniško napada. Zato, prosim, ne me disciplinirat, ker se ne bo dobro končalo za najin odnos … hehehe … Ker zaradi mene se ti lahko izražaš, kakor te je volja, da je le iskreno in brez nepotrebnih zadrževanj. Če hočeš pa leporečje, ga lahko dobiš, a mu boš moral previdno sledit tudi sam.
Zdaj pa še vsebina. Dolgčas ni relativen. Na sploh zame ni nič relativno. To pomeni samo, da obstaja več aspektov. Človek je lahko dolgočasen, če počne hudiča in pol, lahko je pa izjemno nedolgočasne dušne vsebine in vibracije, tudi če samo tiho sedi na stolu in kao bulji v strop. Menim, da oseba, ki ni dolgočasna v sebi, ne bo želela gledat BBja vsak dan eno uro. Ker bo rajši buljila v strop s svojimi mislimi, morda preklopila na fuzbal, morda šla masturbirat … kakor koli … Vsakodnevno gledanje tistega dolgočasja in čakanje na nek bum, ki si ga lahko, ko zaslovi po medijih, ogledaš kadar koli in kjer koli, bo tako osebo mučilo in ubijalo. Gre za duhovni in duševni prag tolerance, ki je navzoč v vseh sferah. Skratka, zakaj bi, če ni treba … hehe … In taka oseba nima tako odprtih senzorjev, da bo od danes na jutri z užitkom spremljala kompleksnejšo g. predstavo na primer. To je jasno. Kot ne bo zvesti fen M. Jacksona z lahkoto preklopil na Mozarta, niti na Velvet Underground ne. Pred leti bi na primer lahko zagrabila priliko, da bi pisala redno kolumno o družbenih vplivih na telenovele in obratno. Nisem sprejela, ker bi morala vsak dan spremljat eno telenovelo, kar mi je predstavljalo ne samo muko, ampak tudi skrb za zdravje mojega duha, da ne rečem IQja. Resno mislim! Ideja je propadla, ker nihče zagrabil prilike od kandidatov, ki so se uredniku zdeli primerni. Čeprav bi zlahka dobil pismeno osebo, ki bi zadevo spremljala z veseljem vsak dan, vsaj eno leto, je ugotovil (po preverbah), da oseba, ki bi tak projekt sprejela z veseljem, ne bi bila zmožna ponudit ustrezne objektivne distance in s tem vsebinsko ustrezno kritičnega pogleda na poanto telenovel, v obeh smereh. Namreč ti projekti ne prenesejo relativizma kot ga na primer gledališče (tako ali drugače dobra ali slaba predstava). Poteka na predvsem eni liniji. Padeš not ali pa ne. Rad gledaš ali pa ne. Poanta je v gledanju in ne recikliranju snovi, ki bi jo kritično lahko ocenjeval in zraven še užival, ker je snov prepovršinsko lansirana. In za to je primeren določen profil osebe in ta nima visoko izpiljenega občutka za objektivno distanco, večplastnega opazovanja itd,, sicer v tem ne bi mogla uživat. Seveda vseeno lahko ni dolgočasen človek in veliko v življenju počne. Pri tem ta plati obravnave dolgčasa, ki je navidezne forme (kaj počneš in kaj te veseli, motivira in za kaj moivira), nimajo veze.
R. šovi tega formata se zato ne morejo izboljševat po mojem mnenju. Ker če bi eliminirali vse, kar si naštel (kontroverzne, poniževalne igrice itd.), nič ne ostane, kot sem zapisala v zapisu. Namreč na BB šov se ne prijavljajo akterji, ki bi lahko sproducirali kaj zanimivega v drugačnih kontekstih! Zato imajo vsi enako permiso … gostilna, kmetija, zvezdnik, ki gradi bajto, ki postopa po nočnih lokalih in lovi fuk ali je totalen narkoman, pijanec in norec … hehe … ali pač prostor, kamor se natrpa primeren profil ljudi in se jih mora motivirat s primernimi igricami, da bodo dali kaj od sebe. Ti ljudje niso izbrani kot za študijski eksperiment, kjer se išče točno določen profil človeka!!! Ampak so prostovoljci. Izbor je samo med tistimi, ki se prijavijo pač. In razlike v bistvu stvari med njimi so zelo majhne in površinske (etikete alias starost, spol, lep, grd, mati, agresiven, ponižen …). Vsi pa imajo skupno lastnost. Dušni dolgčas. Zato me osebno veliko bolj intrigira, da so se ukinile določene druge oddaje, ki bi se jih res dalo nadgrajevat in posodobljat, pa izginjajo s programov, kot pa da bi se bala za usodo r. šovov (ne bojim se niti za usodo bikoborb, ki jih nekateri povezujejo celo s kulturo), še manj me skrbi počutje rednih gledalcev. Da se ne bi počutili dolgočasni in neumni, bom vehementno poudarjala pozitivne plati medalje njim v boljšo voljo. Ne vidim kakšno korist imajo oni in vsi mi od tega. Kot družba. Raje hvalim na vsa usta As ti tud not padu.
Skratka, tisto, kar me najbolj zanima v tvoji permisi, je pravzaprav okvir. Na podoben način, z druge plati sva se počila pod Hitom poletja. V čem vidiš poanto, da pod zapisom o izrazito komercialnem produktu nizkega nivoja apeliraš na vidike pozitivizma, jih vehementno zagovarjaš z opozorili na zli intelektualni snobizem in polagaš veliko upanja v razvoj večje kakovosti projekta, medtem ko pri obravnavi komercialnega projekta (Hit poletja), ki vendarle ima višji nivo in sporočilo v primerjavi z večino komercialno formiranih filmov in serij pri nas, nastopaš izredno kritikastersko in nadpovprečno roširaš projekt, da se opazi tudi krivično našpičena negativna nastrojenost? To se mi zdi zanimivo. Ker osebno funkcioniram totalno nasprotno. Zavoljo tehtanja koristi nivoja družbe, če že drugega ne. To me res zanima?
@Nikio:
Si naredila seminarsko o izobraževanju in posledični kritičnosti vseh udeleženih v debati tukaj? Me zanima. Pošlji na mejl.
@Si.R.
Se strinjam.
@Dajana:
Ne štekam. En mulc na faksu je gledal porniče na lap topu. In?
Simona, tudi jaz nisem dojela beatnikovega zapisa na takšen način. Sploh ne! Bolj sem ga dojela kot strinjaje s teboj, saj tudi sam tvoj zapis ni kritično usmerjen samo na BB-temveč tudi(in še bolj) na tiste, ki so ga kritizirali kot glavno pohujšanje v dolini Šentflorjanski. In ne, niti približno se mi ni zdelo, da bi beatnikova kritika intelektualnega snobizma letala nate. Pa tudi, če bi-to je vendar beatnik, Simona. Za njegovimi izjavami ni kontriranja zaradi kontriranja, torej si v resnici zasluži bolj spoštljivo obravnavo kot si mu jo namenila ti. Pa ti si pravi čustveni vihar ženska -ampak kot že rečeno (in tukaj bo nekaj klenih descev spet poskočilo)me navdušuješ s svojim ostrim intelektom in temperamentom in z izborno bogatim verbalnim “bukejem”, ki se topi v ušesih z ekskluzivnim aftertaste-om (katerega včasih zaštekam tudi malce pozno-hahahahaha)
Drugače se mi je pa v Trenjih, ki sem jih resda gledala z enim očesom, še najbolj zdel pronicljiv ravno Domen Kumer, ko je podražil Slaka, da Trenja BB-ju pač delajo reklamo in promocijo-ob enem pa tudi sami sebi. Slak je to izjavo kar poignoriral in se histerično obrnil na nekega drugega gosta. V glavnem dosti žalostno, da je Kumer, skupaj z Osenarco tisti, s katerim sem se v studiju najboj strinjala. Zaustavite zemlju – izlazim!
Oprosti, Simona, če pa to NI NIČ TAKEGA, potem… Ja, kaj se pa potem gremo šolo, pa vzgojo. Pa kaj se potem zgražamo nad incestom? Ja, zakaj pa imamo potem zakone, da so določene stvari osebam do 18.leta nedosegljive. Seveda… jaz govorim to osebi, ki pravi, da je “zarila tampon v pičko” in ki uporablja fekalni jezik… Se opravičujem, da smetim, res… Joj, kako sem naivna. 🙁 🙁
Eh, saj ne berem vsega tega sranja (Simona, saj si praktično naredila diplomo iz BB, če že ne magisterij).
BB sem dokončno nehal gledati – pa tudi prej ga nisem stalno – ko sem ugotovil, da so ustvarjalci debilni. Odpadni papir naj bi z likalniki posušili in šele potem dali v zabojnik. Idiotizem na kubik!
Ko učenec prevzame avtoriteto:
http://www.ednevnik.si/entry.php?w=fancyBee&e_id=59970#c163087
Dajana: če bi študent med predavanji na svojem prenosniku igral kakšno igro, bi tudi v tem primeru tako besno reagirala?
@Vanja:
Hehe … Seveda razumem, da ga ti nisi tako dojemala. Tudi jaz ga ne bi, če ne bi brala zapisov z distance … ampak ozirajoče se na stavek, ki si ga zapisala: “(In ne, niti približno se mi ni zdelo, da bi beatnikova kritika intelektualnega snobizma letala nate.) Pa tudi, če bi-to je vendar beatnik, Simona.”
To, da se mi trije štekamo, se cenimo, smo pravzaprav frendi, je naša stvar. Blog pa pač sestavlja veliko bralcev in nekaj teh, ki tudi komentirajo. In komentarji so sestavni del bloga. Zato jaz kot avtorica zapisa, s katerim sem želela izpostavit neko poanto, za katero pač stojim, ne morem zamahnit z roko, eh, to je vendar beatnik, naj poanto skozi komentarje preusmeri na nekaj, kar meni pač ne diši … hehe … Absolutno, da ne bo nesporazuma, ne izražam slabo voljo nad obstojem njegovih komentarjev, vedno več kot dobrodošli!, ampak replicirat pa moram, če me kaj zažuli.
V vsakem primeru se je izkazalo (ne glede na usmerjenost intelektualnega snobizma), da pač v določeni sferi pristopa do omenjenih problematik ne ubirava enakega pristopa. Mislim na tisto, kar sem dodatno pojasnila in vprašala v zadnjem odstavku zadnjega komentarja, ki je namenjen njemu.
Skratka … osebno ne vidim problema, ker sem vse pojasnila, on je dodatno pojasnil meni. Mogoče je padel nesporazumček samo v tem smislu, ki si ga dobro izpostavila, da je presenetljivo, ker sem se malo bolj razpizdila, čeprav je to beatnik. Ampak tako pač je. Res me je razpizdil. In ravno zato, ker je beatnik, še toliko bolj … hehe … Kar pa seveda v nobenem oziru ne pomeni, da ga kaj manj cenim, da ga manj maram, da si zdaj pred spanjem mrmram, beatnik je bebec itd. … hehe … Njegov nivo je njegov nivo in karakter … ampak na vseh ravneh si pač ljudje lahko v nečem nasprotujejo ali zadeve potrebujejo dodatna pojasnila. Klinc! Bova že prebrodila “krizo” … no, če bo tudi on za!
@Nick:
Verjetno imaš prav. Ko bi vsaj še tisti, ki klatijo bedastoče po medijih, kot so jih v Trenjih.
@Dajana:
Ja, zarila sem si tampon v pičko. Neštetokrat. Kam si ga pa ti vtikaš??? Sem dovzetna za nove ideje.
Kar se tiče tvoje antipornogonje, lahko rečem samo bravo! … Tvoj način je približno tak, kot bi podtaknila špansko viagro tipu v juho, ker nočeš z njim fukat.
In najlepša hvala za zadnji podan link. To bom shranila. Še en dokaz, kako izgledajo nesposobne učiteljice. Všeč mi je, ker je ta učenka, ki piše, tudi citirala stavke, s kakršnimi jo žalijo. Problem je v tem, ker je žal v njih verjetno vsaj osemdeset procentov minimalno resnice. In ne, te nasmehljane mlakuže od učiteljice, ki komaj čaka, da bo falotu nalimala cvek, ker poučevat in vzgajat itak ne zna, ne more spoštovat noben učene, kaj šele, da bi imel občutek, da mu ponuja kaj vrednega za življenje. Starše imajo pa otroci pač različne in okoliščine v kakršnih živijo. Če učiteljici to ni jasno, ne upravičuje svojega poklica. Vem pa, da obstaja problem, ker večina teh mamk pač pristopi k poučevanju z neko infantilno idejo, kako se bo med sladkimi otročiči ali najstniki samo radostila kot alfa omega mati in si dvigovala ego, kako dobra, pametna in cenjena je in žal ji predhodno streznjenje ne omogoča noben sistem, niti znotraj študijskega programa, kaj šele, da bi obstajali kakšni sprejemni izpiti za tako odgovoren poklic. Nad tem se pa nič ne pritožujejo. Zanimivo!!!
Tvoje opozarjanje, kako nemogoči so otroci, so spet jalovi, čeprav se strinjam s tabo. Nekateri (ti opisani v linku še niti ne) so prav podrhaljeni. In še bolj bodo. Pa še najmanj zaradi porničev. V porničih samo nastopa večina zjebanih otrok slabih staršev, posledica idiotske politike, socialnega aparata, da vzgojnoizobraževalnega tolpovanja ne omenjam.
@Stric Bedanc:
Kaj pa če bi čekiral blog? … hehe …
Obvestilo!
V zapis sem na koncu dodala še link do zanimivega videoprojekta! Hud resničnostni “šov”!
Simona, nekatere tvoje kritike so pa le tako pod nivojem, da kar boli! Med kolegicami ne poznam dosti mamk, kakršne ti opisuješ (le kam si hodila v šolo????), večkrat se dogaja, da ti z otrokom delaš z veliko večjim spoštovanjem do njegove osebnosti, individualnosti, kot ga potem dobiš nazaj. Starši so spet druga zgodba, splošna javnost že tretja… Ko hočeš stvari spremeniti na bolje, je kot da bi se v steno zaletaval – ker itak nihče ne verjame, da nekaj pošteno delaš. Ah, saj se mi ne da – ti svoje mnenje že imaš, jaz ti pa dolgih razlag tudi nisem dolžna. Sploh pa za razliko od nekaterih raje napišem na kratko, pa z glavo in repom.
@Stric Bedanc:Čaka nas to:
http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=2&c_id=171983
Stric Bedanc: Zadnje čase imam povišan pritisk in zdi se mi, kot da mi bo počilo srce. Moj psihiater mi je prepovedal surfanje po Blogosu, pa si ne morem kaj, da ti ne odgovorim na tvoje vprašanje še malo drugače. S Simono si ne morem veliko pomagati, ker napamet vem, kaj mi bo odgvorila.:( Glej… predvidevam, da nimaš otrok, ker se tako pismevuhovsko obnašaš… Igric in porničev se ne da primerjati… No, ja, oboje je seveda neetičeno dejanje in tega se pač ne dela med predavanji. Čeprav smo vsi med predavanji kaj kracali (smo se dolgočasili, ane). Jaz pa sem si celo nekaj teh porničev ogledala, ker sem hotela VIDETI, kaj za božjo voljo je tam noter, da morajo to ljudje neprestano geldati in… glej celo med predavanji… In glej… nekje sem videla, da je nek iranski politik v nemilosti, ker se je spečal s šestimi prostitutkami…
Seks je nekaj najbolj normalnega na tem svetu. Gre za privlačnost med spoloma, ki ga je mati Narava dala človeku, zato, da nadaljuje vrsto. In otrok je pač rezultat tega odnosa. Končni produkt tega odnosa tako rekoč. Užitek pri seksu pa je samo stranski učinek, ki ga je seveda današnja materializirana civilizacija naredila za alfo in omego vsega in žitja na Zemlji. Pa ni. Takoj, ko zadovoljimo potrebo po seksu, nas ne zanima več. Podobno je s hrano. No, ja, za nekaj ljudi seveda ne. Nekateri morajo stalno jesti oz. stalno seksati, ker se jim drugače zdi, da so kaj zamudili… Pa, ne, da bi oni imeli zato kaj več od seksa kot ostali. Zakaj za božjo voljo je moral ta študent še med predavanji gledati ven-not-ven-not dajanje organov??? Kaj, za božjo voljo je tu tako zanimivega??? A bi kaj zamudil, če bi to gledal po predavanju ali kaj? Ali pa je tako zasvojen, da brez tega ne more preživeti???
Za “normalne” ljudi pomeni ta teror s seksom vsenaokrog… , pre-obilje le-tega… vse skupaj privede do tega, kar ima naša preljuba S.R. v naslovu tega posta: do “scalnice in dreka”. Prav nič ni v redu, če je tega preveč. Tako kot ni v redu preobilje hrane, kot ni v redu preobilje debilnega obnašanja študentov pri predavanjih, kot ni v redu preobilje lenobe in ni v redu preobilje dela, kot ni v redu preveč svetlobe, preveč teme…
In vi tega ne kapirate. In vi ne kapirate – da reči svojemu spolnemu organu “pička” in biti poleg tega zelo izpostavljen hišni bloger na Siolu – ni prav nobena lepa lastnost. To ne gre skupaj. To spada pod “preveč”. Pa ne zato, ker beseda pička ne bi bila zapisana v SSKJ-ju ali da je eminentni Slovenci kot so recimo S.Makarovič ne bi izrekali pred kamerami. Takih besed ljudje, ki imajo samo-spoštovanje ne izrekajo javno. To kaže na pomanjkanje samo-spoštovanja. Čeprav se to morda zdi komu kul. Pa ni. Ravno tako kot ni kul ne pomagati drugemu, ko je v nevarnosti oz. kot ni kul preprodajati droge ali biti neetičen v kakršnemkoli smislu. Tudi hipiji so na začetku v šestdesetih letih bili strašno kul z drogo in seksom in z rockandrollom, pa zdaj vse naokrog svarijo ljudi, naj se za boga ne začnejo drogirati.
Torej reševanje križank ali gledanje porničev med predavanji je oboje neetično dejanje, ni pa enakovredno. Prvo je kvalificirano kot lažji prestopek kot drugo. To ni isto. In če zdaj ne bo temu fantu kdo stopil na prste, bodo drugo leto vsi gledali porniče. In bo prišla Simona Rebolj in bo rekla: Saj vendar živimo v svobodni državi. Saj je Angelca Likovič živi v srednjem veku, je že izumrla. Naj se Varuhinja človekovih pravic briga za koga drugega. Mi želimo pravice, pravice, pravice. Saj ti ni treba tja v tisto smer gledat. Saj lahko ugasneš televizijo. Zamenjaš program. Saj ti ni treba gledati v tisto smer, od koder prihaja razvrat.
😉
dajana, dobbro si napisala. tudi jaz ne razumem odraslih, polnoletnih oseb, ki so ponosni na vse, kar so naredili butastega.
Nick – se ti ne zdi, da si mimo usekal? Preberi še enkrat Dajanin komentar, datiran s prvim majem. Je zelo vreden razmisleka in upoštevanja. Morda sem ga pa jaz narobe razumel. Pa prijeten praznik vsem!
Rak – v čem sem usekal mimo? Z Dajaninim komentarjem se pa itak strinjam.
Predvsem mislim na zadnji odstavek, kjer sicar za boljše razumevanje manjka za dvopičjem “narekovaj zgoraj”. Kje pa sicer piše Dajana o odraslih, polnoletnih osebah, ki so ponosni na svoja butasta dejanja. Starejši sem res, slep pa hvalabogu še ne. Sem kaj sprevidel?
Rak, povsem možno je, da si ti usekal mimo. Sicer mi je pa vseeno.
@1danica:
Saj ni poanta v mamkah. Lahko so smrklje, gospodične, gospe … kar hočeš. Gre za notranje stanje, ki je mamkasto. Sploh ni pomembno, kam sem jaz hodila. Kot večina sem imela samo deset procentov izjemnih učiteljev in učiteljic, ki so v razredu uživali tudi visoko stopnjo spoštovanja! Danes je ta odstotek na enem procentu. Dejstvo je, da je disciplina v povprečnem razredu tako abnormalno na dnu, kot še nikoli ni bila. Učiteljica lahko postane vsaka dečva, ki si je ustvarila iluzijo, da ima rada otroke in mladino, to iluzijo si ustvari skozi prizmo predstave o sebi kot materi, ki dobi srčkane male človečke sebi v olepšanje vskdana. Znotraj izobraževanja za ta poklic ni sprejemnih izpitov in ni zadovoljivega usposabljanja na psihološkem področju, ki je najbolj pomembno tesno povezano s pedagogiko. Ta profil osebe bi moral imet v povprečju višjo stopnjo karizme in avtoritete, na naših šolah pa so to le preredke izjeme.
Učitelj se nima kaj sklicevat na spoštovanje do osebne integritete učenca. To ni daj – dam. Otroci so različni in se ne počutijo dolžne spoštovat učitelja samo zato, ker naj bi bil on dobromisleči. Učenec, še posebej problematičen, pričakuje, da ga bo učitelj česa naučil, da mu bo pokazal, zakaj je vreden spoštovanja. Za to pa mora bit avtoriteta, ne pa samo mevža, ki predaja vzgojne floskule za mimogrede in se drži nekih pristopov kot pijanec plota, brez očutka!!! In točno tako je, kot si zapisala. Povrečen učitelj se kuja, kot otrok, zakaj tako dobro misli, pa ne dobi nazaj milosti od učencev. Učitelj je tisti, ki mora bit pripravljen na razne simptome pri učencih in jih obravnavat z objektivne distance! Učitelj nima kaj jadikovat, ker ga učenci ne cenijo. Učitelj mora povzročit, da ga bodo učenci cenili!!! Moraš razumet, da je odziv učiteljic, ki sem ga opisovala tudi v tem blogu, dejanskost. To so osebe, ki tudi razmišljajo kot kakšne najstnice. Če ne bi dobila podatka, da je učiteljica, bi imela občutek, da gre za srednješolko. In ko sem eni od teh zapisala, zakaj se učitelji grupno ne zavzamejo za pridobitev večjega obsega pravic do vzgojnih prijemov, sem dobila nalimane tri smeške v odgovor in … eh, saj ni ravno za revolucijo, no. Valjda, če bi pridobili nazaj več pravic, bi morali pokazat tudi boljše rezultate. Da jih ne bo, se pa te piške še kako zavedajo. Se spomniš afere popravnega doma???? Se spomniš tiste ravnateljice??? Taka oseba ne more bit na takem delovnem mestu, in to je človeku jasno po treh minutah! Pa so! In to celo na disciplinsko najbolj spornih področjih. Zakaj se je moja kolegica preselila na Prule??? Zato, da bi njen otrok hodil na prulsko osnovno šolo. Ker je po enoletnem preverjanju spoznala, da Dušan Merc kot ravnatelj uspeva kolikor toliko vzpostavljat primerno klimo, ker je avtoriteta in ker premore ustrezno inteligenco in usposobljenost pri obravnavi otrok. Ampak to je izjema! In ta izjema je imela zaradi svoje izjemnosti več težav kot podpore s strani večine, ki jih skrbi samo to, da obdržijo službo, čeprav se zavedajo, da je ne znajo korektno opravljat. Za to seveda niso krivi zgolj sami, saj predhodno skozi sistem izobraževanja nihče od njih ni zahteval primerne usposobljenosti.
In pozdravljam, da nekdo napiše kratek komentar z repom in glavo. Me pa zelo moti, če napiše kratek komentar brez repa in glave, ki je absolutno predolg za tako malo povedanega, zraven se pa še nekaj pritožuje nad nekom, ki očitno pove preveč. Še enkrat! Učitelju se vrača toliko, kolikor je sposoben v resnici ponudit!!! Njegove ideje, kako izgleda mislit in delat dobro, so irelevantne. Delovat mora PRAVILNO oziroma USTREZNO!!! Zakaj bi kdo verjel, da delaš pošteno (kaj to sploh pomeni), če ni rezultatov in nobenih prepričljivih idej, kako bi do boljših rezultatov prišli?!!!
Afera s tisto ravnateljico je tipičen primer dojemanja pedagoških poklicev pri nas: vsak kreten lahko naredi afero in kvari ugled – tega pa si njegovi kolegi ne povrnejo več, pa če bi naredili ne vem kaj. Zato so vsi učitelji nesposobni, vsi duhovniki barabe, zdravniki pa vsemogočni in prenapihnjeni.
Tisto o mamkah sem že razumela prav, pa še vedno se ne strinjam
Tisto o spoštovanju bi lahko tudi ti razumela kot nekaj, kar se pretopi v dejanja in delo – če pa ne veš, kaj je pošteno delo, je pa tvoj problem.
@Dajana:
Z linkom na avstrijsko afero enega hudega psihopata, ki se je med drugim izkazal za posiljevalca in celo morilca, se samo smešiš, če zadevo obravnavaš izključno v kontekstu, da nas to čaka v bodočnosti zavoljo pornografije. Posiljevalci in morilci se niso pojavili danes!!! Spornost te zadeve je v povsem drugih kontekstih! In se tiče apatije družbe in podnivojskega delovanja socialnih služb, vključno z aparatom pregona! Nič ne vemo o njegovem otroštvu, vzgoji itd., zato ne podtikaj in ne bluzi, ker s tem samo sprožaš, da te pač nihče zrel resno ne jemlje, ker nima razloga, da bi te, tvoj blog pa je pač zabaven resničnostni šov, karikatura na pereče tematike.
Na nespoštovanje samega sebe nikakor ne kaže uporaba vulgarizmov, ampak vsebinske nebuloze, pri čemer samo dejstvo, da nekdo leporeči, nima nobene veze, še manj učinka. Ena izmed nebuloz je na primer, da uporaba izraza pička kar koli priča o samospoštovanju osebnosti. Smešno naivna je oseba, ki jo vulgarno nabit izraz z razlogom tako fascinira, da ne vidi več prsta pred nosom. Predvsem je pa to seveda tudi precej nenačitana oseba, ki ne dojema poante vulgarno obarvanih del kot kontrapunkt na obstoječi vulgarizem na sploh in jo je zlahka obrnit naokrog z leporečnimi floskulami. Svetlane Makarovič ti kritizirat pač ne moreš, ker je njen pridonos narodu tako kreativno kot sporočilno neprimerljivo enormen v primerjavi z leporečnim jadikovanjem ženskega krožka Dajana in eDnevnik gospa, ki izkazuje na toliko področjih totalno nepoznavanje narave družbenih problematik oziroma srž problema kvečjemu prezentira. Kako to izgleda?
Študent ni gledal porniča na predavanjih zato, ker ga tako neznosno vleče čud ven – noter vtikanje penisa in sploh tako fascinira pornografija, da ne more pozabit nanjo niti med predavanji, ampak zato, ker ga predavanja dolgočasijo, ker nihče ne zahteva od študentov kreativnosti in sodelovanja in ker so predavanja večine profesorjev navadno pozornost nezbujajoče branje iz knjige, ki si jo lahko sam v miru prebereš doma. Ti profesorji so zaščiteni na delovnih mestih kot proteusi in visijo po univerzah do penzije, nad njimi pa ne bdi nikakršna zahteva po kakovostnem opravljanju dela. V nobenem oziru. Študenti so “veseli”, da se sploh na predavanju pojavijo, glede na to, da veliko njih vleče denarce še postrani, so aktivne politične oprode in sploh jim je osnoven poklic zadnja briga na lestvici, ki jim prinaša najmanj keša v žep, čeprav potrebujejo ga pa. Študenti prihajajo z univerz s slabo popotnico pri iskanju službe, saj v dejanskosti ne znajo in ne obvladajo skoraj ničesar. Potem pa gledajo, kako je nek Hrvatič pravi slovenski car, mister simpatičnosti po glasovih ljudstva, ki šole od blizu videl ni, Mirko Tuš tudi ne, potem gledajo še polno nekih diletantov, ki se dokopavajo do bogastva na tak in drugačen način, zraven pa lahko opazujejo, kako težko živijo njihovi pošteni starši, izobraženi ali ne, v kolikor delujejo pošteno. Pri tem je intelektualizem in izobraževanje v kapitalistični ideologiji skoraj že na nivoju preklinjanja oziroma neumnosti, ki ti prinese prazno denarnico in totalno izrinjenje na rob pozornosti. Včasih je bil mladim motiv, da bodo svoje starše presegli!!! Tudi hipiji in pankerji so imeli vizijo boljšega sistema, boljšega življenja. Danes pa mladina obupano zre v svoje starše, ki jim želijo bit vzor, a se počutijo ujete, izkoriščane in nategnjene, še predvsem če niso špekulanti in lopovi. Mladi gledajo, kako bodo težko sploh dosegli raven življenja svojih staršev, pa tudi to ne bo zadovoljno življenje. Opazujejo, kakšne se grejo pametnjakoviči po Trenjih in jim vse dol pade.
Likovičeva ni v srednjem veku. Ona je bila ravnateljica osnovne šole, ki jo je obiskovala tudi moja malenkost. Likovičeva je samo ena izmed sila ambicioznih person, ki je v svoji karieri ne glede na vek uporabila vsa sredstva, da sede na ugledne položaje. Bila je vneta komunistka s partijsko knjižico v žepu, danes je protikomunistka, konzervativka, desničarka, s člansko knjižico v žepu, ki prav sprenevedavo odgovori, da so bili časi “komunizma” pri nas grozni, saj je morala bit v partiji, da bi lahko prišla do visokega položaja. Hahahaha … Njeni rezultati v poslanstvu pa niso prav nič izjemni, kot ni rezultatov njene kvazi “Šole po meri človeka”. Je namreč glasnica konservativnega enoumja, pri čemer konservativizem ni problem, ampak enoumje, ki deluje po principu diskvalifikacije vsega “delikventnega”, niti najmanj pa ne obvladuje pristopa približevanja in razumevanja usod otrok. Skratka, rešitev ni prepoved spornih vsebin v šoli, ampak ustrezen pristop, ki bi problematičnim učencem odprl svetlo obzorje in razumevanje “neustreznosti” za njihovo bodočnost. Pod njeno izločevalno enoumno taktirko pa se diskriminirani ali vedenjsko disturbirani otroci počutijo kot nebodijihtreba smet, občutevajo sovražno nastrojenost, kar sproža še dodatne upore. Problematičnim učencem na šoli, kamor sem jaz hodila, se ni godilo nič dobrega. In temu primerno je danes njihovo življenje. Na robu izmečkarstva. Kot je tudi v Trenjih sama pokazala. Ob omembi teroriziranega dekleta s strani nasilnega alkoholičnega očeta, je vrisknila, da naj gre po pomoč na center za socialo, pri čemer se ji je Obolnarjeva samo posmehnila in ji okvirno pojasnila, kakšne težave dekletu povzroči tako dejanje in kako malo rešitve. Svinjarija pa je, da predstavnica šolstva ne spodbuja ustrezne pomoči in pristopov do takega profila učencev znotraj šolskega sistema in programa. Histerični in disciplinsko razrvani učenci v profilu Likovič eminence pač ne morejo videti opore in vzgleda. Vidijo samo osebnost, ki ji je veliko do lastne pozicije, za vse, kar je izven njenega ozkoglednega po katoliško sterilnega okvira, je pa slepa, diskriminatorno naravnana in ignorantska. Imidž strogosti, ki na žalost v obnašanju spominja na pridige diktatorjev, s kakršnimi smo baje obračunali v zgodovini, še zdaleč ne pomeni znanilca demokratično pozitivne bodočnosti. Način je vse in ne čistunarske floskule, ki fascinirajo izgubljene množice, tako željne diktature, da bi se počutili vsaj nečemu pripadne v imenu navideznega čistunstva.
Tvoj zadnji odstavek na moj račun pa priča, da nisi sposobna konzumacije sporočila teksta v obsegu 12 000 znakov. Namreč v mojem tekstu nikjer nisem zapisala, da podpiram tezo o menjavanju programov, ampak kvečjemu obratno! Tudi nadalje v komentarjih sem izpostavljala problem ignorance do obstoječega. Menim, da mojega zapisa in poante sploh nisi dojela, verjetno teksta sploh prebrat nisi uspela. Preverba zmožnosti razumevanja besedil je del maturitetnega izpita pri slovenščini, torej naj bi to področje zadovoljivo obvladal vsak maturant. Tvoje podtikanje pa pač ne priča o naravi mojih vsebin, ampak kvečjemu o tvoji brezmejni neumnosti ali nedojemljivosti ali pa babji žlehtnobi, ki nikomur ni v korist. Mogoče vse troje skupaj.
@Rak:
Zadnji odstavek Dajaninega komentarja je lažniv, podtikovalski in predvsem izraža neumevanje narave problema. Je besedovanje osebka, ki bi prvi vzklikal politične parole kakšnemu gospodu v čast, kakršnega smo v zgodovini že srečali in bi se morali baje nekaj naučit. Spregledat na primer.
Jaz sem za naše.
@1danica:
Na žalost sem delala več let znotraj inštitucije, kjer sem se dnevno srečevala z učitelji in učiteljicami. Slika tiste ravnateljice ni edinstven primer, ki se ga zlorablja za kvarjenje ugleda pedagoškega poklica. Žal. Takih učiteljic sem srečala nešteto in predvsem takih in to izhajajočih celo iz srednjih poklicnih šol, ki slovijo po brutalnem delikventstvu.
Sploh se pa ni treba posebej srečevat z njimi. Rezultate jasno spoznavajo starši sami vsak dan in odmevi dogajanja po šolah, stanje discipline in kvaliteta krativnosti in znanja učencev pričajo o blatnem učiteljskem dolu. Žal. Tega si nisem jaz izmislila. In nikjer nisem pisala o vseh učiteljih, ampak tudi opozarjala na izjeme in njihovo težko borbo znotraj blatnega dola zaradi kvalitete, ki jo premorejo.
Ne, res ne vem, kaj je pošteno delo, če mi ga vsi reklamirajo, rezultati so pa porazni. In dvomim, da je to predvsem moj problem. Namreč mene osebno se zelo malo tiče.
Če so otroci, kakršni so, po tvoje samo rezultat učiteljskega dela, si tako ali tako že sama povedala vse.In če Likovičeva ni izjemna in svojevrsten ekstrem – ja, potem se moram pa že zamisliti: Le na kakšno šolo si hodila? In če misliš, da jočem, ko od svojih učencev ne dobim (kako bi to sploh izgledalo – verjetno nekaj tega vendarle je) neke strašne hvaležnosti in odobravanja (ker so mulci pač normalni), se tudi motiš – smisel in namen mojega dela ni, da bi me imeli radi, ampak znanje in osebnostni razvoj, pri čemer pa še zdaleč nisem edini ali glavni faktor vrazvoju otroka in je moj vpliv (ali katerega koli učitelja) omejen in odvisen od več stvari.
Najbolj prav ti dam pri eni stvari, ki me jezi že od nekdaj: le zakaj je v izobraževanju učiteljev tako malo uporabnih vsebin, da o praksi sploh ne govorimo? Pa še tu, se mi zdi, se stvari spreminjajo na bolje. A vsaj kar se prakse tiče, občutno premalo in prepočasi.
Mene so tudi učile take in drugačne učiteljice, pa še par učiteljev vmes. Dandanes v našem poklicu vidim raznolike ljudi – tako kot v kakšnem drugem. Tako sem vsaj mislila doslej – zdaj si mi pa odprla oči!
Simona, moja reakcija je bila v osnovi na komentar Nicka, o ponosnih odraslih na to, kar so naredili v življenju butastega. Pri prebiranju blogov sem še popolnoma zelen, zato značajev, ozadij in “prepucavanj” piscev in komentatorjev še ne poznam dovolj, zaradi tega morda včasih ustrelim tudi mimo. Hvala bogu, da me kdo sploh “porajta” in popravi. V bodoče bom previdnejši. Svoja osnovna stališča in mnenja pa seveda ohranjam, in po potrebi, na osnovi novih spoznanj, tudi spremenim. Iz vsakega komentarja se da nekaj izluščiti. Osebno ne enačim “normale” in “povprečja”, zato menim, da količina izstopanja iz normale vpliva na bodočo normalo, boljšo ali slabšo. Iz povprečja pa se trudim izstopati že celo življenje, včasih mi tudi uspe.
Hotel sem ti samo še reč´, hvala ti……za link k Mazziniju.
Če smo že pri Mazziniju… Zanimivo, da se ob spremljanju BBB vsebin, večkrat spomnim na njegovega Zbiralca imen…
Kako je pa tebi ime? 😉
@1danica:
Nikjer nisem zapisala, še manj trdila, da so otroci, kakršni so, samo podledica učiteljev. Bi morala bit pa res ultra butasta za tako mišljenje. Pisala sem o tem, da so pomemben člen za otroke in da je njihovo nonstopno opozarjanje na pomembnost starševske vloge milo rečeno neprofesionalno, saj vzgojni oziroma pedagoški element ravno služi korekciji neuspešne vzgoje doma. Sicer lahko pojem vzgojno kar črtamo in bodo v bodoče izdelovali šolo samo otroci primernih staršev, ki bodo celo pokrpali ves manjko usposobljenosti učiteljev tako na področju učinkovitega podajanja snovi kot na drugih sferah.
Ne razumem dobro, kaj si mislila s poudarkom, da je Likovičeva izjemna in svojevrsten ekstrem. Je to kritika ali pohvala? V katero šolo sem jaz hodila ni pomembno, ker si nikoli ne ustvarjam mišljenja samo na podlagi svojih izkušenj, ker so osebne izkušnje preubožen material za spoznanja, ki stremijo k objektivnemu pogledu. Miks tega in onega. Sem pa hodila na osnovno šolo v Ljubljani, kjer je ravnateljevala Likovičeva, kar sem že povedala v enem komentarju, kasneje pa na Poljansko gimnazijo. Skratka, same kvazi cvetke od šol po nekih kvazi rangih, a povsem neupravičeno seveda, obstajale so v pristopih in delovanju boljše, vse pa seveda na jalovih sistemskih in kadrovskih temeljih.
No, tebe osebno kot učiteljico nisem presojala in te ne presojam, ker ne vem. Čeprav mi nekatere tvoje smernice pogleda na situacijo že niso všeč … hehe …
No, mi je pa všeč, da priznavaš pomanjkanje prakse in seznanjevanja s praktičnimi vsebinami, tudi bolj jasno usmerjene vsebine pri kasnejšem izobraževanju ne bi škodile. Na splošno pa vlada kvantiteta nad kvaliteto. Osebno sem tudi mnenje, da je mnogo bolj koristno poglabljanje bolj pomembne snovi od kopičenja piflarije in štepanja ur, ki se povrhu podajajo še nekvalitetno. Skratka, ogromno materiala, ki gre itak v pozabo, na koncu pa ni dobro predelana niti osnova. V tem smislu sem se samo zarežala, ko so nekateri izrazili kvazi skrb, ker naj bi novonastala katoliška šola imela v programu manj ur matematike in slovenščine. Seveda sem prva, ki bi zagovarjala večji poudarek predvsem na slovenščini, vendar mi je jasno kot beli dan, da se bodo na katoliški šoli res potrudili (ker skušajo konkurirat toliko bolj zaradi neodobravajočih pogledov) podajat snov učencem bolj všečno in kvalitetno, kakšno urico pa bodo raje prihranili za motivacijo učencev. Pohvalno! (Pa sem izrazit ateist in prej antikatolik, vendar še vedno trdim, da je Škofijska gimnazija najboljša srednja šola pri nas.)
Seveda se v vsakem pokliču najdejo taki in drugačni ljudje. Obstajajo pa poklici, ki jim je naložena prioritetna odgovornost. Osebno učiteljski poklic prištevam v sam vrh prioritetnih poslanstev, saj se skoraj vsakodnevno “igrajo” z ranljivim materialom, novimi generacijami ljudi, ki bodo krojili klimo na našem svetu.
@Rak:
Popolnoma razumljivo in jasno. Kar se zelenosti tiče pri ozadjih blogov in prepucavanj, ti zlahka rečem, da je itak težko ne bit kdaj pa kdaj zelen, ker se zadeve spreminjajo, tudi nenavadno obračajo in presenečajo … hehe … Ljudje imamo več plasti in paradokse, ki se takole pisno veliko bolj direktno in na hitro okrog obračajo. No, tisto, kar si zaznal pri Dajani, itak ni usekano mimo v totalu. Tudi jaz še vedno mislim, da je Dajanino bistvo dobro in ne misli slabo. Problem je samo v načinu in nekaterih skrajno omejenih percepcijah v imenu moralizma, ki prej producirajo škodo kot tisto, kar ona misli, da zastopa. Ker je pa njena blogorevolucionarnost zelo vehementna in tudi učinkovita v pridobivanju pozornosti, bo pri tem ostalo in še velikokrat bo žleht v imenu obrambe svojih purističnih načel.
Ja, se strinjam. Iz vsakega komentarja se da kaj izluščiti, le da iz nekaterih mnogo več … ker štrlijo iz povprečja … hehe … Tako da … je opazno, da ti uspeva. In ja, tale Mazzinijeva zgodba po črni kroniki je žebljica.
@Nataša(2):
Jah, šurlih! Dobra opomba! Ampak z BBjem mu ne bi uspelo … hehe …
@Nataša(2)
Če misliš name, imam občutek, da moje ime poznaš. Pogledal sem na http://piroman.blog.siol.net/2007/09/11/izrazajte-se-s-smeskoti/,točno, prične se s črko spodaj. Trenutno brskam po Mazzinijevem portalu. Ne bom pozabil njegovega članka o poslušanju CD-ja Ane Gabriel, pred leti seveda!
@Simona, samozaupanje raste, hvala!
uuu, Mazinijev nateg cele Slovenije z Ano Gabrijel je bil spektakularen. Nekaj let sem se čudil njenim čudovitim izvedbam, kar preberem v Delu, da si je gospod Miha privoščil zabaven eksperiment s področanja trendsettanja. Še danes me peče. 🙂
Aja, a trendsetting je bil to? Povsem možno. Meni Ana Gabriel nikoli ni bila všeč, preveč jokalasto petje, pa itak ne razumem vsebine. Pred leti sem šel nekam na pico, gužva je bila in je bilo treba čakati. Vrteli so pa Ano Gabriel, kar naokoli. Tako da sem potem, ko sem končno dobil pico, vprašal natakarico, če imajo še kakšen drug cede, da bi lahko jedel ob normalni glasbi. Pa se je kar začudila, kako da mi ne paše, vendar je le zamenjala.
@Nick – polje všečnosti glasbe pri meni je zelo široko, nekako me določen komad zgrabi, sam ne vem zakaj, do drugega, ki je morda všeč drugim, sem popolnoma indiferenten. Nikdar nisem podlegal masovnim trendom. In pri vsem tem se na note sploh ne spoznam. Sicer pa sem CD-je Ane prenehal kupovati odkar je zašla v komercialne vode.
@Si. R. – mislim, da sem imel določene plošče že pred tem, zato me je ta članek premamil.
ne ne, pri beatniku nisem mislila, da ga “poštediš”, ker se mi trije razumemo, temveč zato, ker ga toliko pa že poznaš, da veš, da nima nekih udarcev izpod pasa in da se ne spreneveda.
Kaj je zdaj z našo kavo? Če se prav spomnim beatnik noče iz virtuale v resničnost. Ej včasih bi prisegla, da je ženska. Če je moški-je resnično neverjeten!
beatnik je star 33-34 let, ima majhen pivski tebušček, ki je bel in rahlo kosmat, ima nežne obrazne poteze, zapostavljenega drugošolca, visok je cca. 177 cm, 78 – največ 80 kil, rjave lase, pri očeh se ne morem odločiti, je svetlopolt in po bradi ima pred nekaj urami ali včeraj ali predvčerajšnjim pobrite iglice. v živo deluje rahlo sramežljivo in precej razumevajoče, če bi lahko temu tako rekli. kadar se preide na intelektualne debate, namršči obrvi in daje vtis prepričane resnosti, vendar je v očeh opazna odprtost za drugačne poglede. ni neverjeten moški, čudovit moški je, vendar ženske ne znate prepoznati takšnega moškega, ko ga srečate v živo in ga imate za povprečneža. mislim, da sem vse zadel.
hahahahahaha djubre mogoče si zadel. Ampak koliko sem razumela Simono je beatnik mlajši. Glede pivskega trebuščka sicer ne vem, drugače si ga pa tudi jaz predstavljam z neznimi potezami-je pa res, da ženske moških zaradi njihove čudovitosti marsikdaj ne znajo ceniti. Ker ženske v principu nismo nič boljše od moških in ker se ponavadi”zaslužimo”. Torej neka ubožica, ki vztraja pri grobijanu, je samo njegovo zrcalno nasprotje, prav nič pa ni boljša od njega. Seveda žrtev-tako kot je žrtev tudi grobijan. Ampak takše žrtve potem svoje otroke prepuščajo v nasilju in se krog ponovi, zrastejo v žrtve ali nasilneže. Velikokrat sem tudi opazila, da ženske, ki so jih slabo tretirali-s tipom,ki jih tretira dobro, nimajo kaj početi. Jih dolgočasijo. Lick the boot that kicks you, bite the hand that feeds you. Jaz upam, da sem prerasla ta štadij, imamo pa elemente tega vsi v sebi, ta dinamika je še vedno nekako vraščena v nas preko vzgoje, na takšen način se vrti tudi ta posrani narobe svet. Kar seveda ne pomeni, da je to zame sprejemljivo. Budizma nisem nikoli preveč štekala, no druge religije pa še toliko manj.
Simona, pogledala sem si Mazzinijev projekt. Ganljivo res!Mene vedno znova preseneti kako malo je pri nas emaptije do beguncev, čeprav se v bistvu ves svet spreneveda glede tega problema. Amapka kako je šele pri nas! Z glavno socialno delavko s strani vlade sem se pogovarjala, in za njo so v večini vsi pač mali prevaranti, ki bi radi živeli na račun pridnih in žuljavih slovenskih ročic. Sicer pa sem prišla tudi na neko idejo, rada bi izsledila tuisto družino o kateri sem ti govorila-iz Gorancev-ki so jih po hitrem postopku zabrisali iz države-takoj po njihovih izjavah na televiziji. Z dvema majhnima otrokoma, ki sta se že naučila slovensko in se v šoli prilagodila. Pada nam nataliteta, več je upokojencev kot malde delovne sile-ampak mi mirno pošljemo perspektivno družino nazaj na Kosovo-čeprav že ptički čivkajo, da se Nealabancem tam dogajajo čudne stvari. Ampak ne, Kosova je zdaj republjik, to je vse kar nas zanima, o zločinih ne poročamo več, ker so politično nezanimivi. Tako, da hvala za idejo Simona, zdaj moram samo še zbrati čas.
@Djubre:
Hehehe … tale je pa mojstrska … ne glede na to, koliko si zadel.
@Vanja:
Ja, ja … vem, da beatnik nima namenskih podpasnih udarcev in seveda ti dam popolnoma prav. Se pa vda bojevitemu maršu, ki je drugače motiviran, bolj v smislu osebne preizkušnje o moči lastnega argumenta, ki lahko pripelje do podpasnega udarca drugemu nehote. To je samo moje mišljenje … in ta dialoški manever v določenih okoliščinah mi tudi osebno seveda ni tuj … hehehe … In ja, betnikov emšo je nižji, kot ga je določil Djubre. Je precej starejši, kot kaže koledar … podobno kot v primeru Djubre …
In se strinjam s tvojo ugotovitvijo o ženskah, ki izpod nasilja ne prenesejo miru v zvezi z moškim, ki jih ne zasipa z nasiljem … ja, se dolgočasijo. Problem ni samo v navadi in podledični nevrozi ženske, ampak tudi v podzavestnem “gonu”, da bi poravnala pretekli občutek ponižanosti … v smislu sprejetja, sprijaznjenja ali pa zmage … zato jo privlači primeren kandidat, torej nasilnež. Pri moških z enako izkušnjo pa je bolj pogost manever, da postanejo nasilneži … skušajo ponotranjit tisto, kar jim je povzročalo bolečino, nekako sebe prepričat, da se jim ni godilo nič tako strašno poniževalnega, saj so oni tudi lahko taki … sebe pa razumejo, a ne … hehe … Na podoben način ženske velikokrat reagirajo na spolne zlorabe … bolečina ponižanja se jim sprevrže na primer v promiskuiteto … torej željo, da bi se prepričale, da seks sam po sebi ni nič emocionalno vrednega, ampak v emotivno distanciranem smislu celo nenasiten užitek. Mentalni obliž na rano. Zato je sigurno najlažje priti do osebe, ki je bila v otroštvu spolno nadlegovana, če greš na trip po bordelih na primer … poleg ostalega.
Ko sem videla ta Mazzinijev projekt, sem takoj pomislila nate in na Mašo … Vedela sem, da se te bo zadeva dotaknila še posebej. Mazzini je na sploh eden izmed kreativcev, ki da veliko na sporočilo, moralno korekcijo defektov … kar je pri nas še posebej ne preveč zaželena in celo deficitarna osebnostna lastnost … hehe … Za razliko od moraliziranja, da se razumeva.
Me pa zanima, če si prebrala intervju s Čedomirom Jovanovićem … joj … zdaj pa ne vem, ali v Dnevniku ali Delu (šit!) … prejšnji teden (bi morala preverit). Bil je odličen. In osebno sem bila navdušena in presenečena hkrati na njegov zelo neenoznačen odnos do problematike Kosova.
ne nisem, odkar imam male otroke tako malo berem, da prav čutim kako mi možgani zakrnevajo. bi me pa zanimalo, bom malo pobrskala po redakcijah.
Ej Simonca, takšne besedne driske pa še ne! Kdaj ti bo jasno, da logika kapitala takšne, kot si ti, eksibicioniste/vojaerje, pridno izkorišča za boljše trženje Barov BB-jev. Naredila si jim toliko zastonj reklame in človeku se bi lahko celo utrnilo, da si huda na slovence ker gledajo take neumnosti, namesto da bi brali tvoje pametne bloge. In kaj imaš toliko proti Šterkovi, si padla na izpitu, si prijateljica od zloglasne Vesne Godina? Šterkova ima najboljša predavanja na FDVju, to ni samo moje mnenje, poglej malo na fdvjevko, njeno znanje je fascinantno, načitana je u nulo. In če že tako hvališ Svetlano Makarovič naj ti povem, da sta s Karmen (kot ji praviš ti) tako zelo dobri prijateljici, da skupaj silvestrujeta v Budimpešti – videno na lastne oči.
projekt se je tudi mene dotaknil. v takih primerih se miv edno zgodi, da postanem solzav in zelo jezen. to je zel iskren obup nad tem, da ničesar ne morem storiti in sram o spoznanju plitvosti svojega značaja. njegove drobtinice so bile proza, ki se me je tudi precej dotaknila. ampak, bil je mlad in takrat so bile vidne rezerve. česa drugega od njega nisem bral, ali je kaj posebej priporočljivo?
zelo dobro si zapisala tisto o moških, ki postanejo nasilneži, tudi sam imam rahlo izražene tovrstne težnje in res si v nulo zadela.
v primeru kosova se je pa nemogoče opredelit in tu sem švicar, kljub temu, da je v družini precej povezav s kosovom in bi se moral absoulutno prevesiti na albansko stran. cela štala.
@butanpropan:
Take kozlarije pa že dolgo nisem prebrala med komentarji. Verjetno si kot cvet FDVja tudi svojo profesorico Šterkovo nahrulil, ker je komentirala resničnostne šove, kot se ne bi zavedala, da jo izkoriščajo za trženje … hehehe … No, če pustim ob strani prozornost te floskule, ki jo uporabljajo predvsem podpovprečneži kot floskule nasploh, je bolj žalostno, da te kot družboslovca niso naučili nič o razliki med pomenom podajanja vsebinsko relevantnega kritičnega mnenja in zgolj izražanjem zgražanja ali podpore, kar lahko služi zgolj v svrho propagande. Niso te naučili niti nič o pomenu analize, sposobnost zaznavanja je na psu. Pomanjkanje treninga? BB namreč dodatne reklame ne potrebuje, kot noben obče znan projekt ali dogodek, potrebuje pa kakovostno obravnavo ravno zaradi popularnosti. Ti kot družboslovec pa bi moral take teme omembe vredno znat obravnavat, ne pa take traparije na prvo žogo kvasit. Zakaj si pa družboslovec?
Ne sodi po sebi. Jaz že dolgo ne funkcioniram na tako neobjektivnem nivoju, da bi pisala zgolj na osebnem nivoju. Tako delujejo in razmišljajo retardiranci. Sramota za družboslovca, da mu kaj takega sploh na pamet pade. Mislim na podtikanje in očiten izkaz nesposobnosti argumentirane kritike na zapis. Če si družboslovec, bi se moral že zelo hitro zavedat pomena objektivne distance in bi ti morala bit prioriteta na vsakem koraku. Obvladat bi moral tudi osnovno slovnico in vedno stavit izključno na argumente in preverjene informacije. Ne, Šterkova me ni vrgla na noben način. Ne, Godina ni moja prijateljica, je pa definitivno izjemna predavateljica, ki je od študentov zahtevala tisto, kar jim je sicer na sramoto FDVja tujka – razumevanje snovi in kreativnost. Načitanost ni dovolj, če ne premoreš razumevanja in lucidnega povezovanja, smisla za razlike v detajlih in nimaš sposobnosti novih zaznav. Nikjer pa nisem trdila, da so predavanja Šterkove zanič. Niso zanič, je zelo poslušljiva predavateljica, so pa določene teme obdelane precej površinsko. Še vedno je med najboljšimi predavateljicami na FDVju, kar pa sploh ni dober znak za celostni nivo. Zato me fdvjevka ne gane. Veliko študentom FDVja je tudi Lukšič ful kul faca, ker poka vice, predava pa sploh ne oziroma tisto ni podobno ničemur. Kako bi študentje vedeli, kaj je dobro, če nimajo s čim primerjat? Težko. Rezultati študija so pa jasni. Polpismenost, nesposobnost osnovne objektivne distance, nesposobnost argumentirane analize petih stavkov, nesposobnost zaznavanja okolja, še teksta daljšega od ene strani niso sposobni prebrat (ne brat, ampak PREbrat) … skratka … kaj č’mo potem?
In pojma nimam, zakaj neki ne bi Makarovičeva rajala s Šterkovo po Budimpešti ali celo prijateljevala??? Saj verjetno je fajn oseba. Jaz ga tudi z marsikom serjem naokrog. Ali misliš, da bi morala spremenit mnenje o neustrezni obravnavi določenih vsebin s strani Šterkove, ker z meni ljubo persono Makarovičevo popiva po Budimpešti? A tako vas učijo na FDVju?
Javi se, če imaš kaj zanimivega za pripomnit na vsebine zapisov, sicer pa ne produciraj še dodatne sramote FDVju.
Adios!
@Djubre:
Seveda. Kosovo definitivno ni enoznačna problematika in enoznačna obravnava je v obeh primerih zgolj pogubna. No, ampak o tem je bilo povedanega že ogromno.
Eeehhh, Simona… 🙂
na brzino sem preletela tvoje teoretiziranje in če ne bi ponekod blebetala v prazno o stvareh, glede katerih nimaš ravno pojma ali izkušenj, bi bil zapis vrhunski.
Lp
@tinamalina:
Ja, razumem, da si verjetno zbodena, ker sem uporabila določene zadeve, ki se te še kako tičejo … Kot vidiš, pa moj namen ni bil, da tebe osebno blatim, sicer bi kar linkala na tvoja modrovanja. Da sem se linkom izognila, je zato, ker menim, kar sem tudi opisovala, da nisi predvsem sama kriva za rezultate v modrovanjih. Žal izkušnje niso vse … je treba imet tudi razčiščene pojme o marsičem, te pa niso zahtevane od vas, niti pričakovane. V tem je pač problem.
Težko si predstavljam, da gredo razčiščeni pojmi ločeno od izkušenj. Marsikdo je teoretik, dokler se ne sreča s prakso.
Kar se tiče šole pa.. je bolj izobraževalna ustanova kot vzgojna, ta del naj bi koreninil doma in mogoče na razredni stopnji. Osnovno, jedrno delo učitelja je naučiti, ne vzgajati. Kakšne pristope pri tem izbira pa je lastna izbira, pa mu bog pomagaj, če najde stik z učenci ali ne.
Moraš stopiti iz okvirov tega, kakšna si bila ti kot učenka, ko govoriš o teh zadevah… niso vsi učenci kova Simone Rebolj, pa kvaliteten učitelj gor ali dol.
Lp
@tinamalina:
O pomembnosti oziroma nepomembnosti izkušnje in vse, kar si mislim o tem, bom napisala v enem izmed naslednjih blogzapisov. Izgovora, da je šola bolj izobraževalna kot vzgojna ustanova, ne kupim. Je oboje in šola se na starše ne sme izgovarjat, ker posledično takoj izgubi na verdostojnosti pri poslanstvu, izobraževanje brez vzgojnega elementa pa kakovostno sploh potekat ne more. Torej že sam pojem izobraževanje vsebuje nujnost in pomembnost vzgojnih pristopov. In učitelj pri tem nikakor ne bi smel imet povsem svobodne izbire, razen v kolikor se izkaže za nadpovprečno učinkovitega, kar pomeni, da bi njegov način postal celo eden izmed uporabnih zgledov.
In ničesar ne pišem z vidika okvirov, kakšna sem bila jaz ali kakšna sem jaz. Za razliko od prenekaterih na sploh ne pišem konkretno o sebi skoraj nič, razen za mimogrede kakšen dovtip, kadar ima smisel v določenem kontekstu in zelo redko, kadar je celoten zapis osebno naravnan, kar je tudi tako zastavljeno in iz celotnega koncepta razvidno.
Izkušnja je kapljica morja znanja. Če ne veš nič, težko veš, da si nekaj izkusil. Gre kar mimo. Moj princip je preprost: govorim, poslušal boš! Pika.