Pred dvema letoma je izšel članek dr. Milana Balažica z naslovom Ženske v politiki. Prispevek, na katerega se med drugim vedno znova spomnim, ko se javna polemika dotakne teme o ženskih kvotah. Kratka osvežitev spomina na ključnejše elemente v zgodovini žoganja z žensko, za konec pa fenomenalna izjava, zaradi katere se mi je omenjen članek pravzaprav tako zabetoniral v možgane:
Kot moški ne morem bojevati ženskih bitk, kar pa lahko zagotovim, je to, da ženskam ne bom stal na poti.
Milan Balažic me je s tem stavkom opomnil na nekaj, kar si pri pisanju sicer ženskam na ljubo dobronamerno predstavljene vsebine, morda sploh mislil ni. Opozoril me je na ključni problem razlikovanja v umevanju smisla samouresničitve med žensko in moškim skozi čas. Steber moške samozavesti ponosno štrli v stališču, da nihče ne more bojevat bitk namesto njega samega, plemenitost, v kolikor ga odlikuje, pa v najboljšem smislu mej verjetnosti pomeni, da drugemu ne stoji na poti, ko ta bojuje svojo bitko. Popolno nasprotje opevanemu ponosu ženski na čast oziroma v nasprotju z dodano vrednostjo, s kakršno se je skušal moški ženski moralno odkupit za zaviranje svobodnega in enakovrednega osmišljanja njene biti. Še danes prevečkrat slišimo stavek, da za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska. Kar v prenesenem pomenu opisuje žensko, ki je svoje ambicije celo žrtvovala, da je bojevala bitke z moškim, za moškega in moškemu v podporo. Postfeministična uteha sodobni ženski, da bi lažje prebrodila morebiten gnev, ki bi sprožal slo po maščevanju, kakor se sicer godi pri drugovrstnih obračunih režimske narave.
Za žensko bi bilo torej spoznanje, da nihče ne more bojevat bitk drugega, zlahka žalitev, saj je večino zgodovine počela predvsem to. Čistina rezultata o moči osebnih zaslug pri uspešno izbojevanih bitkah in moči ponujene roke se skriva nekje vmes. Moški je imel od nekdaj samo enega “plenilca”. Drugega moškega. Ženska dva. Moškega in žensko, ki meče kamne proti konkurenci za prgišče ženski bolj naklonjene moške roke. Moški se je od nekdaj povezoval v skupine proti drugi skupini. Ženska je občutek kolektivne moči v svrho osebnega cilja povohala šele s feminističnim gibanjem. “Veselica” je kmalu poniknila v nekakšne postfeministične metamorfoze iskanja identitete. Zgodovinska sila podzavesti dela svoje. Ženska se določenim zanjo novim bonitetam navkljub ni takoj dobro znašla in je skušala predvsem parirat moškemu po moško, pri tem pa pozabila na določene razlike med spoloma, pri čemer enakovredna obravnava ne pomeni nujno enakosti, kaj šele istosti med spoloma. Prav tako se ženski skozi “prazavest” še vedno prikazuje moški kot simbol zaščite njene krhkosti, paradoksalno, krhkosti med moškimi, druga ženska pa kot tatica težko izborjene roke.
Danes, dve leti kasneje po objavi Balažicevega prispevka, v Sloveniji že analiziramo košček učinkovitosti ženskih kvot za kandidiranje na poslanska mesta, kar bi torej pomenilo, da moški ženskam v toliko in toliko procentih ne stojijo na poti. In dejanski procent žensk, ki zaseda stolčke v parlamentu, jasno pokaže, kaj se zgodi, če moški niso pripravljeni sobojevat ženskih bitk.
SO ŽENSKE KVOTE RES PROTIUSTAVNE IN NEUMNE?
Pod skrajno neotesanim naslovom Ženske kvote so protiustavne in neumne je avtor Milana Šuštar, univ. dipl. iur., 27. septembra v Dnevnikovem Objektivu objavil pismo v rubriki Odprta stran. 43. člen ustave govori o zakonski določitvi ukrepov za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk pri kandidiranju na volitvah v državne organe in organe lokalnih skupnosti. Seveda je Milan Šuštar že komično neprepričljivo repliciral, da ta člen ustave pač ne omenja natančno ženskih kvot. Ne ve, kot zapiše, zakaj je takšna spolna uravnoteženost sploh potrebna. Obregne pa se tudi ob oznako pozitivna diskriminacija, kar predstavi že samo po sebi za svojevrsten nonsens, saj po njegovem mnenju nobena diskriminacija ne more bit pozitivna, kot se nobenega tatu ne more označevat za poštenega. Nadalje zapiše, da ne bi imel nič proti, če bi v državni zbor izvolili 20 odstotkov moških in 80 odstotkov žensk, če bi bili to najpametnejši in sploh najboljši predstavniki.
Strinjam se z Milanom Šuštarjem, da pozitivna diskriminacija večinoma odigra vlogo še dodatno okrepljenih učinkov diskriminacije diskriminiranih po principu skregaj podložne med seboj in vladarski stolček bo trdnejši kot kdaj koli prej. Pozitivno diskriminiran se večinoma nikjer ne počuti dobrodošel in se mora spotikat čez razne oblike polen pod nogami, tudi če se mu resnično uspe mukoma prebit iz “geto sistema” in prikobacat do zadovoljivo konkurenčnega delovanja, konkretni ukrepi za vzpostavitev enakovrednih pogojev pa mu niso zagotavljeni. Roke si umijejo tisti, ki bi morali ustrezne pogoje omogočit.
Vendar problem ženske v tem kontekstu odstopa od večine drugih primerov. Ne gre namreč za nikakršen poseben privilegij. Ženske ne predstavljajo manjšine, ki naj bi se jo ščitilo, ampak prej večino. Nobena statistika, ki se navezuje na preverjanje stanja dosežkov po sposobnostih in izobraženosti, odkar se je brez posebnih privilegijev izkobacala iz zasužnjenega primeža, ne gre ženski v minus. A se še vedno bori z neenakovrednim plačilom za opravljeno delo v primerjavi z moškim, z barierami pri dostopu do položajev v svetu moških in z nasiljem s strani moških. Moške še vedno zaposljujejo neprimerljivo rajši kot ženske z enakimi sposobnostmi. Ženskam še danes gradijo varne hiše, da bežijo pred nasilnimi partnerji, namesto da bi družba omejila rokovnjaštvo nasilnika. Ženske so še danes dnevno v enormnem številu po svetu žrtve posilstev, mlada dekleta preko trgovine z belim blagom predstavljajo dobičkonosen fukaški potrošni material. Pa vendar toliko moških bolj od intenzivnejših ukrepov zaviranja raznih izjemnih testosteronskih fenomenov bolj skrbi, za katerim vogalom preži na njihovo dušico kakšna “feministka”. Nekateri celo po medijih cvilijo, da jih je ubožčke zadel matriarhat. V kolikor bi si matrairhat predstavljali kot žensko verzijo patriarhata, lahko mirno rečem, da je prestrašeno cviljenje raznih tovrstnih japijskih razvajencev celo upravičeno, slaboumno komičen pa pomislek kakšnega smrkavca, da se mu matriarhat dejansko dogaja danes sredi Evrope.
Milan Šuštar v dokaz, da v Sloveniji ne potrebujemo ženskih kvot, opozori, da imajo na Finskem 42, na Danskem 37, v Španiji pa kar 60 odstotkov žensk v parlamentu brez uporabe kvote. No, meni pa ta podatek sporoča, da so slovenske ženske mogoče trapaste, ker se ne spokajo Fincem, Dancem ali Špancem v objem. Španski premier Zapatero je pač predlagal v parlament toliko žensk, kar je na videz pohvalna motivacijska gesta. Vendar je predlagal očitno primeren tip naborčka predstavnic, ki ni sposoben ali pa zaradi budnega moškega očesa, ki lahko razmaje stolček kadar koli, ni voljan Špankam izborit, da ne bi obubožale, in se dandanes iz leta v leto v večjem številu zatekajo k prostituciji. Prebrisano!
V Sloveniji smo na repu med evropskimi državami po vključenosti žensk na politični parket. In ko Šuštar pametuje, da kvote predstavljajo prisilo ženskam, da bi se ukvarjale s politiko, trdim, da gre za navadno podtikalsko manipulacijo. Sodijo Slovenke med manj emancipirane in z manj občutka odgovornosti za sooblikovanje bodočnosti naroda med Evropejkami?
Milan Šuštar pokaže enega izmed najbolj popularnih načinov sprenevedavega drhaljenja nad žensko. Neznosno je zaskrbljen, kako kvote vplivajo na izbiro primernih kadrov in poda famozen primer možne nezaslišanosti diskriminacije ubogih, pametnih in sposobnih moških:
Zamislimo si hipotetičen primer, da se za neko mesto poteguje 10 kandidatov, od tega 9 moških in ena ženska. Vsi formalno enako izpolnjujejo merila in pogoje, vendar je psiholog na psihofizičnem testiranju ugotovil, da je vseh devet moških mnogo boljših od ženske … kljub temu bodo zagovorniki ženskih kvot oziroma pozitivne diskriminacije seveda raje vzeli žensko, ker so pač ženske pri nas premalo zastopane. ali je to pravično? Ali je to pošteno? Ali je to pametno?
Zanima me, kakšen primer pri kandidiranju za zaposlitev neki je imel Milan Šuštar v mislih, da mu je tako hitro kapnilo v glavo, da bi si omislil zgodbico, kjer bi ženska po plesnivem mačističnem stereotipu izpadla psihično neustrezna kandidatka? Za vključitev v profesionalno vojsko mogoče? V vsakem primeru je najpomembnejše vprašanje, zakaj menimo, da bi bila vključenost ženske znotraj določenega poklica pomembna za nadaljnji razvoj, pa se ne pojavi ali ne prebije dovolj pogosto na položaj. Milani Šuštarji naj se pač sami informirajo o splošnem stanju psihe moških in žensk, preden besedičijo. Obstajajo statistike o procentu posameznih psihičnih motenj med moškimi v primerjavi z ženskami. Pri tem pa naj ne pozabijo preverit še podatkov o procentih pojava alkoholizma, narkomanije in zabeleženih izpadov agresije pri ženskem in moškem spolu. Sicer pa govorimo natančno o kvotah v parlamentu. Obrazu države! Za politiko, ki stremi k demokratični civilizirani ureditvi, je dobro, da zasedajo položaje v vsaj približno zadostni meri tudi ženske. Ja, se strinjam, gospodi Šuštarji, ker so po naravi tudi drugačne. Saj ravno zato!
Danilo Slivnik je v enem izmed predvolilnih medijskih pojavljanj na vprašanje, zakaj ne uspemo privabit žensk v politiko, odgovoril, da po njegovem mnenju politika pač ni ženska stvar. Zanima me, na kaj neki so razni Danilo Slivniki tako prekleto nadponosni pri svojem politikovanju skozi zgodovino, da se jim zdi tako vredno pristajat na politiko kot izrazito moško stvar. Če vzamem v obzir Slivnikovo oporo na stereotip o ženskem principu, ki naj bi ga obeleževalo več sočuta, empatije in socialne naravnanosti, lahko po preletu zgodovine, ki jo je fural moški, pravzaprav res opazim, da je moški ustvarjal planet klanja, izumljal vedno nove oblike morilskih pohodov, taktike diskriminacije in zasužnjevanja, prednjačil je tehnološki napredek, za katerim je zaostajal duhovni, socialna sfera ostaja najbolj zanemarjana in podhranjena “prioriteta”, svet so gonile radikalne režimske in religiozne ideologije, ki so vzpostavljale teren za nove vojne in nove krivice ob spet invalidno radikalnih strategijah poprave krivic, nemarno dopuščal, da se narava materialistični mentaliteti v prid izčrpava skoraj do ugonobitve človeške vrste, živalske pa itak … Nič kaj dosti ženskega principa po stereotipu ni opazit. Se strinjam. Pa res ne bi bil dobrodošel za majčkeno uravnoteženosti? Vsa pravila igre je pisal moški. “Bogovi” so ustvarjali scenarije, “boginje” nikoli.
TRAPASTE IN NESPOSOBNE ŽENSKE V POLITIKI
Nasprotnike ženskim kvotam najbolj skrbi, da ne bodo v parlamentu čepele nesposobne ženske samo zato, ker so ženske. Čudi me, da jih veliko manj skrbijo neformalne obsežne kvote za moške, ki dovoljujejo, da v parlamentu sedi toliko in toliko butalcev zgolj za okras ali pa zato, da razsajajo s slaboumno demagogijo po političnem prostoru. Zakaj trenutno ocenjujem stanje v parlamentu kot sliko neformalnih moških kvot? Preprosto. Ker imajo moški prednost pri participiranju v politiko že predhodno, preko bolj ali manj neformalnih druženj, kjer si podajajo roko, se trepljajo in motivirajo za vstopanje na politični parket. Nič drugače kot v drugih sferah družbe, od umetniške, podjetniške, pa do zadnjega zakotnega bara. Gre za globoko vkoreninjeno mentaliteto, ki odraža opaznejšo distanco med moškim in ženskim svetom in se razvija v pravopomensko sožitje s težkimi in počasnimi koraki. Enako, kot bi me lahko skrbelo, ali bodo zaradi ženskih kvot v parlamentu sedele neprimerne ženske za poslansko mesto, me skrbi ob vsakih volitvah, koliko bedakov in konjev se bo preko neformalnih moških kvot spet prerinilo v parlament. Tveganje vedno obstaja. In “kasting” za parlament sploh ni problematičen samo po spolih, ampak se po idealizirano zamišljenem možnem scenariju dotika kakovostnega predstavništva različnih skupin ljudi na sploh.
SO KVOTE ZA ŽENSKO SRAMOTA, FARSA IN METANJE PESKA V OČI?
In o tem verjetno pojma nima še en lik znotraj posplošenega primera Milana Šuštarja v drugem napadalnem pismu iz zadnje številke Dnevnikovega Objektiva, ki ga avtor označi za primer izjave s strani kvalificirane osebe pri izrekanju mnenja o ženskih kvotah. Takole zapiše:
Moja snaha izhaja iz kmečke družine in je univerzitetna diplomirana ekonomistka s tremi otroki ter tako kot večina žensk opravlja dvojno delo, najprej v službi in nato še doma, kar jo prav gotovo kvalificira za izrekanje mnenja o ženskih kvotah. Njeno mnenje podpira tudi stališče Romana Vodeba in se, na kratko, glasi: “Z mojega vidika so kvote odraz pradavnine in znak zaostalosti družbe … Podobnosti med pradavnino in ženskimi kvotami so jasno razvidne. Kvote so za žensko sramota, farsa in metanje peska v oči. Ženske smo povsem sposobne nastopati v politiki tudi brez kvot.”
Za začetek pojma nimam kakšne kvalifikacije neki potrebuje v demokratični družbi katera koli oseba za izrekanje mnenja? Toliko o pradavninski mentaliteti. V kolikor pa je Milan Šuštar svoj primer podajalke mnenja navedel kot odraz posebne kvalificiranosti, mi spet ni jasno, katere kvalifikacije neki naj bi to bile? Snaha, ekonomistka, izvor iz kmečkega okolja ali mati? Vse skupaj pa itak izpade komedija, v kolikor se za posebno referenco navajajo domislice Romana Vodeba. Avtor bi moral korektno pojasnit, da gre za psihoanalitskega teoretika, ki se mu silno kolca po starih patiarhalnih časih in za podlago svoje zelo enoznačne globoke vere izrablja skoraj izključno Freudove teze. Vsakršen dvom v svoja stališča kot vsak zagrizen vernik predvsem preganja, namesto da bi dvomil in širil spoznavni spekter. Roman Vodeb je populističnim medijem privlačna zamenjava za preminulega “doktorja” šovinizma Janeza Ruglja. Njegov pogled na žensko v politiki pa seže samo do preizpraševanja, kako pojav poslanke vpliva na libido moških in kako ukvarjanje s politiko na upad libida poslanke. In upam, da si Milan Šuštar pri svojem ganljivem primeru o devetih moških kandidatih in eni psihično neprimerni kandidatki, ki bi jo morali zaposlit zaradi kvote, ni predstavljal kakšnega Romana Vodeba, kako sestavlja psihološki preizkus.
Kvote ne spominjajo na pradavnino, ampak so kvečjemu ukrep, ki opozarja na mentalitetne ostanke iz pradavnine v določeni družbi. Usposobljenih žensk, ki bi bile dobre političarke, se zagotovo ne manjka. Vprašanje je, zakaj k politiki ne pristopijo ali pa niso ustrezno podprte. Večina najprimernejših žensk ne bo sama od sebe trkala na vrata, ker se jim bo zdelo izpod časti, da bi se silile nekam, kjer jih bodo za malo malico tudi manj sposobni moški agresivno prestopili, ker so pač moški. Politiki na vrhovnih položajih s pridobivanjem kvalitetnega ženskega kadra ne bi smeli imet nobenih posebnih težav. Naj jih preprosto privabljajo, kot novačijo svoje moške kamerade na “pirčku”.
Ženske kvote so posledica sramote in farse, vendar je besedičenje, da gre za farso in sramoto za ženske, spet navadno potuhnjeno seksistično podtikanje naivnicam v posmeh. Ženske kvote so s tega aspekta enako posledična sramote za moške, ki po večini vlečejo glavne niti. To je naša sramota, do kakršne smo z združenimi močmi pridrsali. Včasih je treba tudi pojamrat s ponosom, ne pa zaradi sramu, v slogu še vedno preveč žensk, izigravat samozavest in moč v zameno za par trepljajev, čestitko in figo v žepu s strani moških. Kvote so skrajni ukrep in očitno potreben za naš prostor.
POZITIVNI UČINEK ŽENSKIH KVOT
Ja, seveda, v neposredni pozitivni učinek ženskih kvot ne verjamem. Opazim pa, da je šele uvajanje sprožilo intenzivnejše polemike na dotično tematiko. Prepričana sem, da v kolikor bi idejo o ženskih kvotah avtomatično zavrnili, se še dolgo ne bi nihče oglasil in v Sloveniji bi zavladalo vzušje, kot da je vse v najboljšem možnem redu. In pravzaprav ne razumem burnega vpitja nasprotnikov v strahu, da bodo morali morda prenašat celo 35 odstotkov neprimernih političark v parlamentu. Osebno sem prepričana, da znajo bit slovenski politiki tako odprti, v skupno dobro mentalitetno naravnani, prepričljivi in očarljivi, da bodo privabili k sooblikovanju bodočnosti naroda različne kvalitetne ženske. Od kod strah, da jim ne bi uspelo?! Hmmm … Ali celo, da ne bi želeli, da jim uspe?
Seveda jim ne bo uspelo. In ne zaradi tega, ker ne bi želeli(čeprav zagotovo ne želijo), temveč zato, ker zaradi ostankov mentalitete iz pradavnine z žensko, ki jim je enakopravna ali jih bog ne daj celo preseže, ne znajo funkcionirati. Ti boš pa doma ostaala ti boš pa doma ostala ti boš pa doma ostaaala, suhe žemlje ribala.
eh in ni tako samo v politiki, tudi v umetnosti….uh naši vrli režiserji an primer, še niso predstavili niti enega močnega ženskega lika…
Hm.
Kaj pa vem. Meni se pa zdi, da imajo ženske neverjetno moč nad moškim svetom. Moški načeloma pred ženskami popustimo in jim velikokrat ugodimo, ko moškemu nikakor ne bi.
Izgleda, da tega ne znate izkoristiti.
Torej, če želim v parlament moram močno upati,d a bom všče kakšnemu slinastemu Jelinčiču ali pa Ehjavcu? nein danke!
Govoriti o ženskah, kot o enem taboru in seveda o moških, kot o drugem taboru je deplasirano.
Moški in ženske si nismo nasprotujoči vrsti s poenotenimi stališči in mnenji.
Vsak moški zase in vsaka ženska zase nista polnovredno bitje (v biološkem pogledu), čeprav seveda lahko polno in svobodno živita tudi vsak zase. Razburjanje glede Balažiča je nepotrebno. Njegova izjava je nerelevantna.
Moški in ženska naj ne iščeta svojih kvot, ampak naj iščeta komplementarnost v odnosu eden do drugega. Tu je bistvo.
Kakšno težo ima Eva Irgel v politiki, zaradi tega je ženska?
Prav nobene. Povsem enake nebuloze kvanta, kot njeni moški kolegi.
Kakšno posebno težo ima Franc Pukšič v politiki zaradi tega ker je moški? Nobene, mačistični tepec v parlamentu je. Ali moški, ali ženska torej ni dilema.
Strinjam se z avtorico. Ženske kvote so sramota in so nepotrebne. Pomembni sta torej raznolikost in kompetentnost stališč, ki se krešejo v parlamentu in ne spol, ki ga nosi.
Za določene poklice jaz še vedno menim, da so bolj moška domena, določeni pa pač bolj ženska. Na primer, bistveno raje vidim natakarja kot natakarico (kar je v veliki meri posledica dejstva, da so pri nas natakarice same zafrustrirane mule).
Po drugi strani je jasno, da bodo nekatere ženske opravljale določen poklic bolje kot nekateri moški, čeprav opravljajo poklic, ki ga imam za “moškega”. Jaz si zase pač ne znam predstavljat, da bi bil poklicni vojak.
Seveda to ne pomeni, da ženska ne bi mogla biti odlična menedžerka ipd. Jasno, da ne mislim tega, jasno pa je tudi, zakaj je menedžerk manj od moških.
Sem bil pa že večkrat priča ženskim izpadom na različnih delovnih mestih. Zamere za prazen nič, posledično podtikanja, vreščanje na podrejene v tri dni ipd. In ko ženska reče, da ima raje moškega za šefa kot pa žensko, ji bom malodane verjel.
Ampak, po drugi strani, je tudi med moškimi ogromno bedakov, ki zamerijo za prazen nič, posledično podtikajo in vreščijo na zaposlene za prazen nič. Tako da bistvene razlike itak ne moremo delat.
Tudi jaz menim, da so ženske kvote neumnost. Pa ne zato, ker puncam ne bi privoščil sprehodov po brezhibno zloščenem pakretu, ampak zato, ker so dejansko metanje peska v oči.
Niti najbolj zabit moški ne more biti tako neumen, da kvot ne bi mogel uporabit v svoj prid. Na listo pač najaviš nekaj mul z velikimi joški, poleg njih pa še miss bikini 2006. Pozitivni učinek je dvojni: stranki raste popularnost, hkrati pa je jasno, da teh punc ne bo izvolil nihče.
Stranski učinek pa je, da imamo zaradi takšne ponudbe na volitvah punce vsi za neumne. Ker, haha, če nima v glavi, ima pa v joških? Karikiram nalašč.
In tudi meni je prekleto vseeno, ali v parlamentu sedi 35 nesposobnih žensk ali 35 nesposobnih moških. Bi pa z veseljem videl v parlamentu 90 uglajenih, prijaznih in sposobnih žensk, pa še ministrice naj bodo! (čeprav bi morda potem hitro ugotovili, da se družba res spreminja v matriarhatno, heheee).
Se pa strinjam, da je treba o tem vsaj govorit, tu so pa kvote koristne. Bojim se samo, da je njihova pojavnost prej negativna kot pozitivna.
1. Recimo da malo poenostavim:
Glede na podatke Statističnega urada je pri nas še vedno več žensk kot moških. Zakaj potem ženske ne volite žensk in zmaga vam je zagotovljena. Odpade vso nepotrebno pritoževanje o zapostavljenosti in “kvotah”.
2. Če smo pošteni, koliko sposobnih žensk je (bilo) do danes v slovenski politiki? Da ne bo pomote ali očitkov o šoviniznu, vsaj polovica moških ki so (bodo) v parlamentu tudi ne sodi tja.
To je pač moje mnenje, zdaj pa se grem skrit, ker me bodo blogerke zagotovo napadle z vsem najtežjim orožjem ki ga premorejo. He he.
Simona, na tvojem blogu se oglašam prvič in tema, ki si jo odprla, je daleč najbolj aktualna tema katerekoli družbe, položaj ženske v njej in položaj ženske v politiki.
To je tudi razlog, zaradi katerega jaz pišem politične komentarje in si nabiram sovražnike.
Ženska in njena vloga v tem svetu?
Kvote so za žensko ponižanje zaradi celotnega mačističnega ustroja družbe, in še to so drobtinice, ki se nam negirajo in zaradi katerih je ženska konstantno degradirana v podrejeno vlogo.
Mnogo več žensk diplomira od moških, bolj smo izobražene, vztrajnejše in čas je, da SAME POSKRBIMO ZASE IN POSLEDIČNO SVET.
Pravzaprav celo v Saudski Arabiji diplomira mnogo več žensk od moških, piše v enem od svojih razmišljanj in analiz EU dr. Juan Canto Rubio.
Naša vloga je zreducirana na minumum, kot pravilno ugotavljaš v vseh sferah družbe in umetnosti, povod kraljujejo moški zaradi zgodovinskih privilegijev, ki so si jih izborili.
A čas se vrti naprej, ne nazaj in dolgoročno smo na poti vse tiste ženske, ki smo si še kako svestne, da lahko pripomoremo s svojo drugačnostjo izboljšati tiste segmente življenja v drubi, ki jih moški skozi vso zgodovino, NISO.
Svet bomo na boljše spreminjale ženske, počasnih korakov, a z vztrajnostjo in borbenostjo uzaveščale novo mentaliteto, mentaliteto, da si bomo enakopravnost enostavno izborile, ne več prosjačile zanjo z bednimi kvotami, na katere se moški ponžvižgajo.
Kadnidirale bomo na mesta, ki so bila vedno v večinski domeni moških in opozarjale -kjer bo možno – da se svet ne vrti nazaj, ampak naprej in da smo v njem vse bolj udeleženke prav ženske.
Emancipirane in samozavestne, pokončne in izobražene – naj se zavedo, da je era mačizma passe in da jo bomo sesule, kjer se jo bo dalo sesuti, me ženske.
Ker se cenimo, ker se spoštujemo, ker smo tega vredne.
zato sem volila Kresalovo, da podprem žensko v politiki in da dobimo v naslednjih letih žensko premierko ali žensko predsednico države.
A zmigati in izpostaviti se bomo morale same, za ceno težkih diskvalifikacij in ovir na tej poti.
Ena mora biti prva, četudi ne uspe: drugim na tej poti bo e lažje.
S pozdravi, zanimiva tema je to.
Sem proti ženskim kvotam, sem pa za enakopravnost vseh, moških in žensk v naši družbi. Problem nastane v praksi, kjer pa me ženske vedno znova razočarajo. Pa naj bo to kelnerca, ki nikakor ne dojame, da ne bom zeleni čaj z mlekom ampak bom čistega in da mleka nikakor ne mislim plačati. In ker ne neham težit, pride kelner in v sekundi je problem rešen. Ali pa prejšnji teden na banki, ko mi je baba podtaknila kreditno pogodbo v podpis, brez da bi jaz sploh sprejela kreditne pogoje oz. sem ji jasno povedala, da jih ne sprejemam in ne vem kako se je sploh zgodilo, v poplavi papirjev, ki sem jih morala podpisati, mi je podturila še pogodbo. Nakar to ugotovim, znorim, se mi cinično nasmehne in reče, da “sedaj pa nimava več kaj narediti, sedaj je pa pogodba že podpisana, a ne?” Znorim, grem do tipa, problem v sekundi rešen, z milijon opravičili in v opravičilo s pogoji, bistveno ugodnejšimi od tistih, ki sem jih zahtevala. Pa odvetnica, ki nikakor ne ve, kako bi interpretirala zakon in se ne more odločit, kaj bi bil naslednji korak, ker pa te nesigurnosti ne more priznati, ves čas nekaj teži, na koncu je že nesramna, pa se obrnem na odvetnika, problem v sekundi rešen. Pa zavarovalniška agentka, pa poštna uslužbenka, pa tako dalje. Vedno ista pesem. Babe ves čas nekaj travmirajo, ne vejo kaj bi naredile, podtikajo, probleme nosijo v službo, spletkarijo. Pa tista znana, da ženske nočemo ženske za šefa. Zakaj le? Seveda so tudi ženske, ki svoj posel opravljajo kompetentno in seveda so tudi moški, kateremu lahko pripišemo vse zgoraj navedene lastnosti. Vendar je žensk bistveno več. Zakaj tako ne vem, ker smatram, da so ženske popolnoma enako sposobne kot moški. In popolnoma enako pametne kot moški. Čemu potem? So problem hormoni? Takih žensk si vsekakor ne želim nikjer, sploh pa ne zaradi izpolnjevanja nekih kvot. Si pa želim sposobnih ljudi in si nadalje želim, da je med njimi en cel kup tudi sposobnih žensk.
“Emancipirane in samozavestne, pokončne in izobražene – naj se zavedo, da je era mačizma passe in da jo bomo sesule, kjer se jo bo dalo sesuti, me ženske.”
Ne zgolj gornja izjava, ampak cel prispvek spoštovane Dragice je debilizem. S kom moški preživlja največ časa? Z žensko!
S kom ženska preživlja največ časa? Z moškim.***
Torej govoriti o ženskah kot o enotni množici, ki bo storila bogjekaj kaže na neumnost in na nerazumevanje življenja in njenih interakcij nasploh.
*** Ženska pokriva svoj komplementarni del v odnosu, so svojega, do točno določenega moškega. In v okviru tega ne bije bitk za svoje stanovske kolegice.
‘ženske kvote’ so talking about it. ‘kandidiranje na volitvah’ je doing it.
so don’t talk about it – do it.
(hecno je, da – vedno po volitvah – tkim. ‘močne in emancipirane’ ženske rečejo “moški, zakaj niste poskrbeli, da bi nas bilo v parlamentu več?”)
tako ženska zahteva “več žensk v politiki!” ostaja tudi po teh volitvah navadna lamentacija in čvekanje – ponižna prošnja princem na belih vrancih, naj že pridejo in zrihtajo to varovalko.
(‘žensko vprašanje’ je bilo odgovorjeno, še preden se je postavilo; ‘bitke med spoloma’ ni. dejte to že enkrat opazit, prosim)
deset tisoč let moški vladamo, ženske pa so spolni objekti in podpirajo tri vogale hiše. no, mi z veseljem prepustimo ženskam še ta četrti vogal, pa postanemo spolni objekti. utrujeni smo.
…
sicer pa za vsakim uspešnim moškim stoji presenečena ženska …
Rado, ne vem, če mi verjameš, ampak, prekleto, tokrat se s tabo strinjam.
Ni važen spol, važna je “kvaliteta” osebe, ki želi nekaj v politiki storiti.
Kvaliteta sem dal v narekovaj, ker je v to besedo vključenih ogromno faktorjev, ki jih zdaj ne morem obrazložiti.
Za slabo stanje v politiki niso krivi moški, zato, ker so moški. Razlogi so drugje in imajo svoj vplivajo tako na moškega kot žensko – politika.
Vanja, kdo je pa rekel, da moraš biti všeč Jelinčiču ali Erjavcu. Volijo te volivci in ti dve stranki tudi nista edini na prizorišču, a ne?
Spostovani Rado, moj:
Emancipirane in samozavestne, pokončne in izobražene – naj se zavedo, da je era mačizma passe in da jo bomo sesule, kjer se jo bo dalo sesuti, me ženske.
ne pomeni, da bomo sesule moske, hehe, kar izvajate iz mojih besed, ampak ERO MACIZMA.
je razlika, temeljna.Zgresili ste osnovno sporocilo.
@rado: glede petega komentarja se moram nekaj obrekniti. ta dva poslanca nimata nobene teže samo zato, ker sta ženska ali moški, toda ženskam je treba omogočiti enakovredno udejstvovanje, ker smo še tako primitivni, da enakovrednosti ni. tu se gre za to, da se uvede enakovrednost, ne pa razprava o intelektualnih sposobnostih nekeka spola, ker je jasno, da smo enako sposobni kot ženske, oz., da so ženske enako sposobne kot moški. tako sem jaz razuzmel zapis. razumel sem, da simona ne misli, da so kvote sramotne, oz. da so sramotne samo za moške in kažejo na sramoto prejšnjih časov in so s tega vidika tudi koristne. kvote ne morejo biti sramotne s stališča žensk, ker so jim na poti stali moški.
in s tega vidika je po mojem primerno govoriti o dveh ločenih taborih, kot je kaj ponavadi vedno primerno ločevati.
Djubre,
tudi sama mislim, da sta zenska in moski enakovredna po intelektualnih sposobnostih, da zenska ni sposobnjesa od njega ali on od nje, ampa je DRUGACNA od moskega in lahko s svojo drugacnostjo in odnosom do zivljenskih prioritet in vrednot kakovostnejse spreminja svet, vnese spremembe, ki jih moski nikoli ne bo vnesel, ker je pa c drugacen, ne boljsi ali slabsi.
A ob prvem komentarju sem bila obsojena debilizma, ker beroci enaci CAS – ERO MACIZMA z moskim samim.
Kako naj komuniciramo z vami, s prilozenim slovarckom, da boste razumeli?
jaz ne govorim o mnozicah zensk, opozarjam na to, da bomo morale zenske poskrbeti zase, ker moski za nas – razen s kvotami, ne boste.
temeljna razlika.
No vidiš Djubre.
Ravno na tem mestu imava diametralno nasprotni stališči.
Jaz sem mnenja, da ženski*** mesto ob moškem (in ne ob drugi ženski s katero se skupaj borita za bogvekaj) In obratno seveda tudi moškemu je mesto . . .
Sodelovanje med moškim in žensko in ne stanovski boj med njima! Noben boj ne bo prinesel željenih rezultatov nobenemu od protagonistov. Izgubila bosta oba. V to sploh ne dvomim.
Zato, bojmo se raznih Dragic. Ustoličile bodo nemir in nezadovoljstvo med spoloma.
***
Ženske so si med sabo konkurentke pri bitki za najboljšega moškega.
Moški smo si konkurenti pri bitki za . . .
Ni mi jasno, kako ne spregledate te preproste biološke zakonitosti. Vsak lastnik psa to dobro ve. Ko se dva takšna srečata, se že od daleč kličeta in ugotavljata kaj imata, psico, ali psa? In ko ugotovita, da sta različna po spolih jih lahko brez problemov spustita z vrvice. Ne bosta se poklala! In kaj bosta naredili dve ženski skupaj? Recimo Dragica in še ena.
Širili bosta negativno energijo. To je vse.
Razmišljajte prosim malo z glavo prosim.
david:Za slabo stanje v politiki niso krivi moški, zato, ker so moški. Razlogi so drugje in imajo svoj vplivajo tako na moškega kot žensko – politika.
Kdo je torej odgovoren?
Imaginarna politika ali ljudje z imenom in priimom, ker so kot ljudje zanic v politki in je zato slaba politika?
NI POLITIK BREZ LJUDI.
Ni ne slabih ne dobrih poltik, slabi v politiki SMO LJUDJE.
Bravo, Neikka, saj to govorim. Zato je iluzorno govoriti, da bodo ženske kaj več ali bolje storile, kot to počne moški del populacije. Boljšo politiko lahko kreirajo boljši, modrejši ljudje, ne samo ženske in ne samo moški.
Mi je pa dobra tista Ponpetova izjava, da z veseljem prepustimo še četrti vogal in postanemo spolni objekti, ahahaha.
@dragiica: meni se zdi čudno že, da bi sploh kdo podvomil v to. saj mislim, da je splošno jasno, da smo enako sposobni, ok, recimo v povprečju, simona rebolj je recimo bolj sposobna od mene, jaz pa od eve irgl. koliko lahko ženske na oblasti drugače in bolj smotrno delujejo, ne vem in ti ne verjamem na besedo.
@rado: nisi razumel, kaj sem mislil. jasno je, da morajo ženske in moški v politiki sodelovati, in, da bi bili neumno imeti ženski in moški politični pol, hehe. ko pa se gre za to, da se izborijo pravice, pa vemo kdo je v podrejenem položaju in to so ženske, s tega vidika so tabor, ki je v podrejenem položaju, pa ne po svoji krivdi ali volji, ampak po krivdi in volji moških.
Rado:
Ni mi jasno, kako ne spregledate te preproste biološke zakonitosti. Vsak lastnik psa to dobro ve. Ko se dva takšna srečata, se že od daleč kličeta in ugotavljata kaj imata, psico, ali psa? In ko ugotovita, da sta različna po spolih jih lahko brez problemov spustita z vrvice. Ne bosta se poklala! In kaj bosta naredili dve ženski skupaj? Recimo Dragica in še ena.
Širili bosta negativno energijo. To je vse.
Razmišljajte prosim malo z glavo prosim.
Dve zenski skupaj bosta sirili le negativno energijo, hehe?
Kaj ce bi nas prepovedali in nam onemogocili zduzavanje, spostovani Rado, da bi bili varni pred negativnimi sevanji?
Res genialni zapis – zakaj je treba onemogociti v politki, nas, zenske!
bravo! Bravo!
Rado, ta prispodoba s psmi je pa čisto mimo usekana.
djubre,
v tvojem delu, ki se nanasa name, se zelo strinjam.
zenske moramo najprej imeti sanso, da se izkazemo, evo, to je zelo pomembno in temeljno vprasanje. Imeti moramo moznost, da pokazemo, cesa smo sposobne in kaj znamo.
A do te moznosti moramo priti, drugace se ne moremo dokazati, se ti ne zdi?
“Če hoče uspeti, mora biti ženska dvakrat bolj pametna od moških. Na srečo to ni pretežko.”
Ne vem, koga citiram, vendar se hecam.
Res pa ne vem, od česa ste moški utrujeni?
Simona, moj mož velikokrat pripoveduje o strašnem problemu v nemških državnih službah: uvedli so ženske kvote in če se za neko delovno mesto ne prijavi nobena ustrezna ženska, tudi moški te službe ne dobi 🙂 Zaradi tega je vse skupaj še bolj neugodno in nekam smešno. Vendar pa sprememba forme po navadi čez nekaj let za sabo potegne tudi spremembo razmišljanja, tako da je prvi korak v pravo smer že storjen.
Razen tega vsi skupaj pozabljamo, da smo bile ženske tisočletja četrto kolo (za možem, taščo in sinom) in da smo se iz te perspektive naučile zmagovati na bolj gverilski način.
Na srečo se dandanes tudi ocenjevanje moških sposobnosti pogosto zreducira na všečen videz (in moški se nad tem očitno ne pritožujete), tudi moški prevzemajo “tipično ženske načine obnašanja”, kot so naravnanost k lastnemu, subjektivnemu jazu ter pričakovanje pohval… Samo še en fenomen je treba odpraviti, pa bo: nikakor se ne gre zgražati nad ženskami, če imajo svoj ženski stil in ne nad tistimi, ki kopirajo moškega. Dokler jim nismo dovolili svojega lastnega.
Dragica,
čemu ti potrebuješ drugo žensko, “da opraviš z mano”?
Pridi k meni in reši to z mano. Cenim te in spoštujem te in če boš imela prave argumente jih boš v odprtem pogovoru z mano nedvomno uveljavila.
Če pa ustvarjaš fronto žensk, fronto količine proti (kot praviš) mačizmu. Potem se jaz umikam iz tega boja. Iskal bom stavkokaze v ženskih vrstah in si z njimi lepšal urice. Ti pa izgorevaj pravičniškem boju če hočeš.
***Dve ženski skupaj!
No, če ti pasji primer ni bil dovolj, si poglej še kakšno mehiško nadaljevanko. 🙂 Tam sta dve ženski skupaj sposobni narediti zaroto največjih razsežnosti.
Na Simoninem blogu se dokaj težko odločim za komentiranje, saj je običajno vse dokaj natančno in jasno povedano. Torej lahko dodam samo še kakšno neumnost. No, tokrat se bom zaradi nekaterih globokoumnih komentarjev tudi sam spustil v ta rizik.
Ženske kvote? Mislim, sliši se mi dokaj bedasto! Še bolj kot bedasto pa se mi zdi vsaj v našem okolju popolnoma neučinkovito in nesmiselno. Približno toliko kot modrovanje komentatorjev o kvalitetnih kandidatkah za politične funkcije. Ja, kje hudiča ste pa slišali, da ljudje volijo kvalitetne ljudi?
Sicer moram priznati, da ne vem natančno kaj predpisujejo te strašne kvote, domnevam pa , da gre za to koliko odstotkov kandidatov mora biti ženskega spola. To v praksi seveda lahko ne pomeni ničesar , saj kandidatke še vedno lahko nihče ne voli. In tu je po mojem glavni katch. Ljudje pri nas še nekaj časa ne bodo množičneje volili žensk. Za spremembo na tem področju bi se moralo nekaj spremeniti v miselnosti ljudi.
Predsodkov glede žensk je seveda več in jaz ne bi delal podrobnejše analize. Tudi se ne bi spuščal v tiste ljudske ugotovitve, da babi je za dati v roke samo kuhalnico, cunjo in tiča. Ne, to pa ne bi bilo v redu.
Bi pa izpostavil mnenje, ki bi v volilnem telesu marsikje znalo priti skozi.
Ženske so v preteklosti, pa ali si kdo to prizna ali ne, težje prišle na kakršenkoli položaj. Vsled tega so se pozneje tistega položaja še bolj krčevito oprijele. To velja za razne šefice, direktorice , menedžerke in po naši plebejski logiki torej tudi političarke. To pa je v končni fazi pomenilo samo eno in sicer, da so bile babnice na takšnih položajih še dvakrat večje prasice kot dedci. Sicer se lahko komu zdi takšno grobo mnenje nedopustno, vam pa zagotavljam da bi se (npr. v fabriki) z mano strinjale ravno tako(ali pa še bolj) ženske kot moški.
Seveda je to samo eden od »predsodkov«! Obstajajo tudi veliko bolj pozitivne stvari. Na primer to, da ženskam, hvala bogu, nekatere življenske zedeve, kot je družina ipd. še vedno pomenijo več kot pa pokvarjeni svet politike!!?
@dare: jaz imam isti problem pri komentiranju, ker se mi zdi, da že vse natančno opredeli v blogi in da potem nimam kaj dodati.
@dragica: ja, vsekakor je temeljno vprašanje enakovrednih možnosti. ko pa bodo enakovredne možnosti, bomo pa videli kako bo. kot zanimivost naj omenim, da sem nekje zasledeil, da je iran, ki velja za zelo mačistično državo ena od držav z najvišjim odstotkom žensk v parlamentu.
@rado: a potem se ženske ne bi smele več družiti v parih, ampak bi morali biti prijateljski pari samo mešani? heh. družba je na psu, ker ženske skupaj zahajajo v lokale!
SO ŽENSKE KVOTE RES PROTIUSTAVNE IN NEUMNE?
DA. Predvsem NEUMNE.
vidim, da je debata že malo ušla iz predvidene smeri. Se pa kar precej, če ne čisto, strinjam s simoninim zapisom.
Reči, da so ženske kvote neumnost, ki ne bo rešila nič, je najlažje. OK, odpravimo jih, ampak v najboljšem primeru ne bomo dosegli nobene koristi. Verjetnost, da bo zaradi manj žensk prišel v parlament kak sposoben dedec, je majhna.
Zagotovo bi bilo bolje, če bi v politiki bilo več žensk, zlasti zaradi tistega, kar ste nekateri že omenjali – drugačnega pogleda na svet. Tega danes ni, večina žensk v naši politiki je “dedcev” oziroma se obnašajo tako. Tavševa je kopija Pečeta, Širca je ženski Rupar, Potrata antipod Potrča, Irglova pa Tanka.
Očitno ima politika pri nas nek tak image, da se je sposobne in resnično ambiciozne gospe izogibajo, ker se vse dogaja na ostrini britve in bi ženske vidike težko uveljavile. Tak image pa so seveda ustvarili moški.
Aja, kot sem na začetku napisal, najlažje je reči, da so ženske kvote neumnost in da ne bodo nič rešile. Morda res, ampak ali je kdo predlagal boljšo rešitev? Ali je to storil gospod dipl.iur.? Ni, raje je privlekel skrajni primer, kako bi bile ženske kvote celo škodljive. Kar je irelevantno, tako kot ponujanje Billa Gatesa kot dokaz, da se ne splača študirat. 😆
Za konec pa še anekdotica: v Pakistanu sem imel sodelavca, ki nas je vsakič, ko je prišel v Evropo, začel moriti z zgražanjem nad položajem žensk v Evropi, še zlasti v Skandinaviji. V Pakistanu so ženske veliko bolj spoštovane. Ni jim treba delati, če pa že delajo, jim ni treba opravljati zahtevnih nalog, denimo šefovskih. 😉
@Vanja:
Hoho … Hvala za spomin na tole pesmico … neverjetno, a ne? … obstaja odgovor na njo, kako se v sozvočju s to mentaliteto lahko otreseš ribanja suhih žemljic za šporhetom.
“Še kiklco prodala bom, za sladko vince dala bom, ne grem, ne grem, ne grem domov, sem žejna premočnoooooo …”
@david.pelko:
Se hecaš? Koga briga izkoriščanje prilik nekakšnega popuščanja?! To je fora v stilu “Who the fuck you think you are?!” A ženske pa ne popuščamo pred moškim, al’ kaj?! Že ta retorika je zgrešeno mačistična … V stilu … Jaz bog, ki popuščam pod močjo ženske, uf, kako sem šibak, ko bi moral vendar butnit na gobec. Ne me jezit!
@Rado:
Saj ne gre za nobeno razburjanje nad Balažicem ali komer koli drugim že. Če bi že koga omenil kot razburjanje nad njim, bi lahko omenil kvečjemu Šuštarja ali Slivnika v mojem primeru. Gre za uporabo določenih vsebin določenih avtorjev v svrho obravnave, ki se meni zdi še kako relevantna. Nič osebnega.
In jaz v zapisu nisem trdila, da so kvote nepotrebne, ampak ravno obratno. Sem pa trdila, da so odraz farse in sramote. Zakaj tako trdim, sem razložila, ampak se mi zdi, da nisi prebral. V kolikor namreč trdiš, da so kvote nepotrebne, podpiram mnenje, ko bo podana alternativa. Kajti o delovanju v svrho komplementarnosti, ki jo opisuješ, na tem terenu ni ne duha ne sluha. Vsaj zadovoljivega ne. Zato ne razumem, zakaj biti proti kvotam. V parlamentu bi pravzaprav morali sedet polovico žensk in moških. Kvaliteta kadrov je pa šele naslednje vprašanje. Zato se mi zdi šikaniranje ideje o 35% kvečjemu nesramnost.
@chef:
Se strinjam. Nekateri poklici so dejansko bolj za moške ali za ženske, z upoštevanjem izjem seveda, ki vedno obstajajo in se jim ne sme zapirat poti.
Ja, šefice se res znajo še bolj izživljat kot šefi … večinoma ravno zaradi frustre, da se jih ne dojema za dovolj šefovske, če ne bodo ekstra demonstrirale dominanco. To je najslabša verzija šefovstva v primitivo slogu na sploh.
Ne bi rekla, da stranki raste ugled z glupimi joškarcami. Osebno zelo dvomim, da je SDSu na primer zrasel ugled zaradi Irglove, ki jo fura naprej. Prej obratno. Medtem ko se mi večina ostalih poslank še zdaleč ne zdi slabih, v primerjavi z moškimi kandidati, tako da … Mislim, da si stranka dela slabo uslugo, če ima povsem jalove kadre, pa si tudi s polnjenjem blesavih žensk zaradi kvote ne bi naredilo dobre usluge. Problem je v tem, da konstantno polni stole raje z moškimi kot z ženskami po defoltu, ker je toleranca do moške blesavosti mnogo višja. Kar je nonsens.
@oomoo:
1. Voliš lahko samo tiste, ki kandidirajo. Za kandidatke morajo bit postavljene!!! Zaenkrat je še tako, da je kandidat lahko postavljen v slabo izvoljiv okraj. Volimo pa samo stranke in ne dajemo posebnega glasu za kandidate. Zato je tvoj poziv nonsens, ki nima nobene zveze s številom žensk na sploh. O tem sem pisala v zapisu. O predhodnem novačenju za kandidate.
2. Če smo pošteni, je procentualno mnogo več dobrih žensk v parlamentu kot pa moških!!! Ne vem, kje neki ti vidiš toliko dobrih poslancev. Malo jih je, ki jih rada sploh zagledam, kaj šele zaslišim. Seveda pa več kot žensk, saj žensk ni niti za 10% v celoti, z dobrimi in slabimi vred. Tako da pojma nimam, o čem neki govoriš v stili “roko na srce”. Kateri parlament pa ti spremljaš?
@Dragica:
No, lepo, da si se oglasila.
Se strinjam … vendar, kot sem zapisala v prispevku, pojma nimam, zakaj bi bile kvote, ki so posledica slabe slike, ponižanje za žensko, za moškega pa ne. To mi zveni tako, kot mišljenje, ki celo obstaja, da je za žrtev posilstva razkritje dogodka ponižanje, za posiljevalca pa ne. ???? To je preprosto grda zgodba, ki je poniževalna za vse. Kvote so pa posledica tega. Je ukrep. Boljšega predloga še nisem slišala. Oziroma ravno zaradi kvot sploh razpravljamo o tem problemu. Prej je bilo vse tiho. In ja … se strinjam s tabo. Na kvote se lahko moški požvižgajo … ampak potem je to spet očitno, kar se je tudi zgodilo. In spet se vsaj malo javno reagira na to.
Treba se je zavedat, da za Kresalovo marsikdo sploh slišal ne bi, če je ne bi sfural naprej Senica. Kresalova sedi na čelu stranke namesto moža, ki je strankina finančna injekcija. To je vse. Daleč od borbene ženske, ki je uspela samo sama s svojo pametjo, sposobnostmi in blablabla … Mogoče se je okrog LDS sukala še kakšna res stokrat bolj zanimiva kandidatka, pa je nihče od moških ni podprl. Ni mi jasno, zakaj SDS fura naprej Irglovo, da s svojimi nastopi naravnost sramoti žensko populacijo, ampak očitno stranki godi tak pogled na ženske, ki naj bi bile posebej izpostavljene! Dvomim, da se ne bi dalo privabit boljše. Žalost. Tako to je zaenkrat! Ne moremo zanikat, da niti vodijo moški, s tem pa tudi razpolagajo z ženskami. Osebno zelo dvomim, da same kandidature žensk pomagajo, če do kandidature sploh ne pridejo. Očitno bo treba bika za roge prijet še malo drugače. Ne mislim na kvote kot rešitev, ampak spodbuda za razpravo pa je in za sprejetje nujnosti, da ženska v parlamentu bo sedela in pika! Potem se pa lahko naprej pričkamo kakšna in kako zadeva izpade v primerjavi z moškimi kandidati. Še vedno trdim, da procentualno zaseda več dobrih žensk že zdaj kot moških. Procentualno!
@mina:
Dodaten odgovor Radu in Dragici o kvotah velja tudi tebi. Sicer pa enakopravnost sploh ni tak problem kot enakovrednost, ki dejansko funkcionira v praksi kot posledica mentalitete, ki upošteva enakovrednost. Pravo je pač izmuzljiva riba.
Popolnoma razumem tvoje opombe na srečanja z ženskami v vsakdanu in delim slabo voljo … hehe … vendar osebno srečujem tudi takšne moške … a se zavedam, da sem na zoprno babo veliko bolj pozorna in da se več moških potrudi bit prijaznih z mano tudi zato, ker sem ženska, medtem ko bi me marsikatera babnica tako za mimogrede utopila v žlici vode že na prvi vtis. zato tudi jaz raje naletim na uradnika kot na uradnico … hoho … in verjamem, da so s klienti bolj prijtenega obnašanja.
@ponpet:
Čestitke!
Si dojel podton, ja. Kandidiranje je res “do it”, vendar moraš precej “talking about it”, preden prideš do dovoljenja za “do it”. Preprosto moraš prit na listo, biti predlagan. Kako do tega prihaja, ti je pa lahko jasno. Obstaja več načinov in zgodb, za žensko med tako moško strukturo, ki je skoraj podobna vojski, je precej težje. Podobno kot vdiranje v pirovsko bratovščino. Ja, blogerji smo še kar demokratični pri popivanju … hehe …
“(hecno je, da – vedno po volitvah – tkim. ‘močne in emancipirane’ ženske rečejo “moški, zakaj niste poskrbeli, da bi nas bilo v parlamentu več?”)”
Tale tvoj stavek seveda dojemam kot zbadljivko na moj račun. In hecno se mi zdi, ker imaš prav in ne vidim nič nelogičnega v tem. Točno to sem v podtonu zapisa tudi zajavkala. Saj močna in emancipirana ženska ne pomeni, da je slepa za realno sliko in tam nekje v kotu vrešči, jaz sem močna. Who cares, ti kar bodi močna, hihihi, bi rekla jaz, če bi bila moški. Emancipiranost niti ne pomeni zame enakosti moškemu, ampak enakovrednost v drugačnosti, tam, kjer pač obstaja.
“tako ženska zahteva “več žensk v politiki!” ostaja tudi po teh volitvah navadna lamentacija in čvekanje – ponižna prošnja princem na belih vrancih, naj že pridejo in zrihtajo to varovalko.”
In ja, seveda. Pustiva pridevnik “ponižna” malo na strani. To je stvar strategij. Dejstvo je, da če jaz s svojimi proporci stojim pred dvestokilskim brdavsem, ki me hoče nokautirat in … kar mu pač pade na pamet … mi moč in emancipiranost en kurc pomaga. Razen če sem predhodno oborožena z določenimi varovalkami. S tega aspekta se meni osebno zdi tudi precej naivno vriskanje žensk, kako bodo vse dosegle same, samostojne na črnem vrancu, in to med močno zavezniško armado moških, naravnost v posmeh moči in emancipaciji žensk. Strategija, ki bi se ji jaz kot moški režala na vsa usta. Ker bi me tako besedičenje odvezalo, da kakor koli pristopim, češ, saj tulite, kako nas ne potrebujete, in bi s toliko mirnejšo vestjo lahko odfrcnila pičko nesramno, ki mi noče več kuhat kosila in prat spodnjih gat.
Zato je moja poanta približno v tem, s čimer me zbadaš. Ni prošnja princem na belih vrancih, da pridejo zrihtat varovalko, ampak prošnja, da bi že enkrat princi sploh postali, si prislužili tiste bele konje in povabili princese na ples. Močna in emancipirana ženska je princesa in se lahko uveljavlja samo s princem ob boku in obratno. Med brdavsi pač princese nimajo kaj praskat. Najprej morajo zahtevat prince, sicer itak nič ne gre, kot bi bilo treba, ampak imamo deželo brdavsev ne eni strani, pa coprnice ali perice na drugi. Brezveze.
Bi bil z veseljem spolni objekt, ja, dokler bi bil rad. Ko bi se pa naveličal, ker bi moral fukat neko grozildo, ki je nekoč spominjala na nekaj privlačnega, ker bi bil pač brez vogala, bi si pač premislil … hehehe …
@djubre:
Te samo pozdravljam. Nimam komentarja, ker vse dojemaš, kot sem zapisala in se z vsem strinjam, kar si dodal … samo tiste primerjave v pameti so odveč … še posebej, ker si si vzel za mejnik Irglovo … hehehehe … Saj skromnost je lepa čednost, pretiravat pa ni treba.
@alcessa:
Jaz ne pozabljam, da smo bile četrto kolo, zato sem pomembnost preteklosti tudi omenjala zgoraj in linkala Balažicev prispevek, ki dobro strne to plat medalje.
Sicer se pa osebno ne strinjam kar s pavšalnim uvajanjem kvot po poklicih, zato sem se tudi razburila nad Šuštarjevim primerom, ki ne pojasnjuje ničesar, zakaj in za kakšen poklic navaja primer. Kvot ne gre obravnavat kot splošni pojav po mojem mnenju, ampak samo kot skrajni ukrep v primerih, kjer je prepoznano in predhodno utemeljeno, da se potrebuje takšna in takšna zastopanost, sicer res lahko izpade kot najslabša verzija pozitivne diskriminacije. Parlament je zame močna izjema, obraz države, ki pa Mora imet zastopanost obeh spolov v čim bolj izenačenem procentu in se mora za to posebej potrudit.
@Dare:
No, pa vseeno, kadar komentiraš, učinkovito odzveni … hehe …
Zaenkrat je bolj kot v tem, da se ne voli žensk, problem, da se jih že predhodno namešča v neizvoljive okraje. Na naslednjih volitva bodo baje izpopolnili sistem. Ker zdaj smo pač volili stranke, ne kandidatov. Jaz pač ne bi volila Lada Leskovarja, če bi imela izbiro, ampak je bil pač tam napisan … hahaha … Sicer pa ženske kar volijo po mojem mnenju. Poglej kako dober rezultat je imela pred leti Brezigarca kot kandidatka za predsednico, pa je bila skoraj javnosti nepoznana. Jo je premagal Drnovšek, logično, saj je bil starešina in zelo priljubljen v smislu zaupanja javnosti. Tako da … osebno menim, da se mu je tako približala v rezultatu predvsem zato, ker so jo volili kot žensko. In volili so jo v glavnem moški … hehe …
Kar se tiče prasic na vodilnih položajih, je pa to veliko krat res … ampak velikokrat ravno zaradi kompleksov, ker se do položaja tako težko prigrebejo in verjetno se tudi predvsem prasice sploh uspejo preigrebsti med moškimi. Ko bo slika bolj uravnotežena, bo po mojem bolje.
@Tomac:
Kakšen argument?
@blitz:
Te kopije, ki si jih naštel, samo potrjuje dejstvo, kako je pač res tako, da moški oblikujejo sestavo ženskih zastopnic po svojem okusu pač … hehehe … Tako to je! Moj zapis je ravno zato tak, kot je, ker ne vidim smisla, da bi govorili o nečem na način, ki nima veze z realnostjo, samo da bi se bolje počutile (nič pa pridobile) ženske … čes! saj nam gre, kakor si najbolj želimo neodvisno od moških. No, zdaj boš lahko spremljal še madam Župevc, Pahorjeva blond verzija …. hehehe …
Tista priredba o Gatesu je bila seveda odveč, ampak razumem … saj vendar s kavljem klepetam … hehe …
blitz kiks v temo v primeru Pakistana, pozabil si na Benazir Benuto, predsednico Pakistana. V Sloveniji je še doooolgo ne bo. Tudi če proda kiklco;-)
Benazir BUTO. Kiks. 😉
aha hvala pris, sfalila pri imenu, vendar ne pri ideji.
@Simona: Delno se strinjam.
Ampak zakaj bi bil nonsens, da je toleranca do moške blesavosti višja? Kaj pa če smo res bolj blesavi? In za marsikateri vidik življenja to velja.
Recimo, zakaj me ne bi tolerirala, ker so mi pocrkale vse rože, ki sem jih dobil v dar. Sem pač moški, bebec, ki ne zna skrbet za rože!
Ena za drago Dragico, na prvi komentar.
Ženske ste kvečjemu zobotrebčki in še vedno žrtve lastne nezmožnosti razmišljati.
Ti še vedno funkcioniraš pod zablodo, da si emancipirana, čeprav si, si bila in vedno boš samo sredstvo do cilja, ki gobca ideje, ki se prilegajo kulturnim normam in ki zadovoljujejo družbene potrebe.
Še vedno funkcioniraš pod zablodo, da te bodo vstop, v dosedaj, prostore rezervirane za moške in enakovredne plače in dostop do izobrazbe naredili svobodno ali svobodno miselno oz. razmišljujočo.
Izobrazba draga dragica je institucija, ki ustvarja v postrojeni vrsti stoječe posameznike, ki lahko zadovoljijo zahteve drugih institucij. Je treniranje s pomočjo ponavljanja, memoriranja ter sledenje predpisanim metodam znotraj preobstoječih kontekstov.
Kakšne “svobode” misliš, da boš dobila, razen svobode dostopa do simbolične moči skozi moške?
Vse kar se dogaja je, da so ženske izenačene s patetičnimi moškimi, ki se jih smatra za “avtentične” ali “prijetne”.
Saj poznaš tiste “prijetne”, dobro nastanjene, dobro prilagojene, ljubeznive, odgovorne, družbeno disciplinirane in kulturno prilagojene moške, ki ponavljajo fraze za katere so naučeni, da jih smatrajo za moderne…sej veš, tiste “normalne”, ki podpirajo ženske v njihovem boju po osvoboditvi od paternalističnih primitivnih idealov? Tiste progresivne, razsvetljene in moderne. Tiste, ki so na vrhu trenutne podrejenosti?
Bi rekel, da na volitve hodijo v glavnem ženske. Tega pa še nisem doživel, da bi baba hotela drugo babo za šefa
Satir,
tvoj gornji post pa najbolj sodi v rubriko: “Vse kar si moški zares mislijo o ženskah, a si ne upajo izreči” 🙂 Čestitke za pogum!
Simona,
torej si kvote?! Za trenutek se mi je v tvojem tekstu zazdelo, da nisi. Bi, nebi, bi, . . . ? Ta tvoja ambivalenca me je za trenutek spomnila na tiste neodločne ženske, ki bi si sicer želele seksati, a brez penetracije. Da bi jim bilo lepo, a vendar, da se moški ne bi mogel hvaliti, da ga je imel notri.
Koliko je žensk, ki imajo vsebino (ali vsaj formo), ki bi želele predstaviti volilcem? Da imajo vsebino in so hkrati dovolj ambiciozne, da so se pripravljene izpostaviti?
Rekel bi (takole na oko), da bistveno manj kot moških. Kvote, ki bi favorizirale ženske in bi zajemale iz bistveno manjše in manj ambiciozne skupine žensk, bi pomenile, da bi skoraj vsaka, ki bi to želela, prišla naprej. Premalo kvalitetne selekcije bi bilo.
Si to želimo?
Sicer pa je 1tastar opozoril še na dodaten vidik na problem. Koliko se ženske prenašate med sabo?! Tudi jaz sem zgoraj že pisal o tem.
Moški večinoma s tem nimamo problemov. Jaz še posebej ne. Naj te spomnem Simona na najino lansko korespondenco. Ko sem pokazal navdušenje na Kresalovo: “Kooončnoo ena prava babnica v politiki”! Se še spominjaš kako si me s svojimi zajedlivimi komentarji povozila? 🙂 🙂 😉
Djubre,
nobenega problema ni, če ženske pridejo v istospolnem paru v lokal. Glavno je, da odidejo iz lokala v mešanem. Da se negativne energije nevtralizirajo.
Lep dan želim vsem skupaj.
Simona:
Ne moremo zanikat, da niti vodijo moški, s tem pa tudi razpolagajo z ženskami. Osebno zelo dvomim, da same kandidature žensk pomagajo, če do kandidature sploh ne pridejo. Očitno bo treba bika za roge prijet še malo drugače. Ne mislim na kvote kot rešitev, ampak spodbuda za razpravo pa je in za sprejetje nujnosti, da ženska v parlamentu bo sedela in pika! Potem se pa lahko naprej pričkamo kakšna in kako zadeva izpade v primerjavi z moškimi kandidati. Še vedno trdim, da procentualno zaseda več dobrih žensk že zdaj kot moških. Procentualno!
Kaj napraviti???
O tem tudi sama razmisljam ze dolgo casa, saj so na vseh vodilnih funkcijah SE VEDNO moski.
In tiste zenske, ki se uspejo plasirati v sfere visoke politike – ministice – morajo biti nekajkrat boljse od moskih, da jim uspe ( razen pri JJ-ju, ko je bilo dovolj ne misliti in podpirati zgolj strankarsko pripadnost)
Jaz sem ze v sredini devetdesetih let govorila takratnemu premieru, da naj v svoje vlade vkljuci vec zensk, g. Kacinu, ko je bil na celu LDS – da smo zenske alternativa povsod tam, kjer se njim obicajno zalomi!
Da pa bi bilo dobro, da na listah strank kandidira vse vec zensk, ki so usposobjlene in strokovno podkovane, pa na zalost zavisi od sefov, ki so moski.
Bi morale v boj s svojo stranko, ki bi odpirala temeljne probleme druzbe in seveda enakovedno vkljucila vanjo vse moske in potem med kandidati v DZ izbrala seveda najboljsega kandidata: garantiram, da bi se glede na izobrazbeno strukturo, v kateri ze desetletje vodimo zenske, nasla kot bolje izobrazena – velikokrat zenska.
Seveda ne vedno, a mnogokrat!
Naj ti povem, da so slovenske zenske ministrice na svetih v Bruslju ali Luksemburgu bile mnogo boljse pogajalke za drzavo, z vec znanja, prodornosti itd Zgolj Mramor se je lahko primerjal z njimi.
Seveda ne smemo posplosevati, bile so – ministrica za kmetijstvo pri JJ – ki na svete sploh ni prihajala, ampak je delegirala Buta, dokler ji ni usel.
Kaj napraviti v bodoce? Na zalost so te kvote edina stvar, ki obstaja in misliti bi bilo treba, kako to ucinkovito nadgraditi.
Kdo? Zenske znotraj politike, ki ze imajo dober vpogled v zakulisje rivalitet in bi morale o tem javno spregovoriti, ko se jim dela krivica.
Me prav zanima, kaksno ekipo ministric bo predstavil Pahor.
Satir, tebi pa kasneje odgovorim, zenske imamo prednost, hehe.
Rado: hočeš reči, da v parlamentu sedijo ljudje z vsebino?
Mogoče pa je za veliko ljudi z vsebino vse tisto potrebno jajcanje (pri ženskah dvojna doza), da nekam prilezeš, izguba časa…
Simona: v državni upravi obstaja kup služb, ki so v bistvu primerne za oba spola, le da tja pač prileze več moških… (to me spominja na filofaks, kjer študij jezikov konča več žensk kot moških, pa je vseeno precej profesorjev na vrhu – ne vem, ali ne kdaj pa kdaj tudi več).
Kar pa se vogalov tiče, je bila izjava bolj namenjena tistim, ki pravijo, da smo ženske težke (neznosne): ko bomo enkrat stoletja neomejeno in enakopravno živele, se bo najbrž izkazalo, da ne gre za genski defekt, temveč za v preteklosti za preživetje potrebne mehanizme. Skratka, ne rabim ti tega razlagat 🙂
@Simona, mogoče nisi prebrala tistega “da poenostavim”. Saj mi je jasno kakšen je postopek. Ampak da ne tvezim na dolgo in široko sem pač “poenostavil”.
In drugič, saj ne trdim da so poslanci dobri, ampak nekaj jih je pa tako slabih da sploh ne bi smeli biti blizu parlamenta.
Lahko navedeš kakšno konkretno ime dobre poslanke?
Glede ženskega principa politike imam zate nekaj imen:
Gro Bruntland
Benazir Buto
Megavatu Sukarnoputri
Margaret Thatcher
Corazon Aquino
Sirimavo Bandaranajke
Indira Gandhi
Milka Planinc.
Tako bolj po spominu sem ti odrecitiral spisek žensk, ki so oblikovale moje videnje ženskega pristopa k politiki. Bad news. To, da avtomehaniki niso primerni za dizajniranje telefonov še ne pomeni, da je treba za to delo zaposliti frizerke. V politiki je problematičen rekrutacijski način, ki vanjo spravlja zelo neprimerne ljudi. Tako ženske kot moške.
Sicer me tudi osebno moti maskuliziranost slovenske politike, ampak tvoj argument o ženskem načinu je neumnost. Pravzaprav tudi protiargument enakopravnosti med spoloma. Če misliš, da to drži, sem proti ženskam v politiki. Ne da se mi še enkrat prenašat začetniških napak, ki jih je človeštvo že preživelo, da ne omenjam da bi bile danes kot takšne bistveno bolj nevarne za preživetje naše vrste.
satir – 15.10.2008 ob 00:40 Ena za drago Dragico, na prvi komentar.
Ženske ste kvečjemu zobotrebčki in še vedno žrtve lastne nezmožnosti razmišljati.
Ti še vedno funkcioniraš pod zablodo, da si emancipirana, čeprav si, si bila in vedno boš samo sredstvo do cilja, ki gobca ideje, ki se prilegajo kulturnim normam in ki zadovoljujejo družbene potrebe.
Cenjeni Satir, floskule ploskule, hehe! Kliseji in omejeno razmisljanje in nepoznavanje realnosti, vsa sodobna emancipacija zenske gre v smeri spreminjajna sveta in ustaljenih norm.
Pocasi, cez 20 let bo veliko premierk, cez sto – morda v vecini.
Cas in evolucija sta naklonjena – dolgorocno – zenski. Casi, ko je zenska bila doma podrejena mozu in skrebla le za hrano, polje in plenice, so passé!
Poklici, ki so bili stoletja v moski domeni: ucitelji, zdravniki itd so ZE V DOMENI ZENSKE.
Kaj poreces na to? Prehod v politko je vprasanje pogumnih in sposobnih -zensk in prav nic drugega.
Kmalu nas boste imeli pred ocmi – kot sefice, hehe.
Dragica,
se bom še jaz na kratko vmešala, in to samo v zvezi z eno točko: prevlada žensk v šolstvu (od vrtca do faksa) je slaba ideja. Vsaj fantke mora nekdo vzgojiti bolj po moško. Cilj emancipacije vendarle ne more biti, da moški postanejo podobni ženskam, te pa prevzamejo vse ključne položaje.
Srečna sem, da sem ženska, in nočem, da je ženska (v skladu z nekaterimi modernimi družbenimi diktati) tudi moj mož. Čisto normalni moški so namreč krasni ljudje.
Ne gre za idejo, Alcessa – jaz govorim o DEJSTVIH.
V solstvu je velika vecina zensk. Prav tako vse bolj v zdravstvu.
Ti, tradicionalno MOSKI poklici, so postali zenski.
In tako bo slo dalje, vse vec poklicev bo v domeni zensk, zivljenje samo gre v tej smeri.
Ja, mislila sem seveda, da so dejstva neugodna, ne le ideja… Menda raziskave kažejo, da se v šolskih sistemih s pretežno ženskimi učitelji (vseh stopenj) fantkom godi slabše kot punčkam (dobesedno tako: puncam se končno priznava pravica do enakopravnega izobraževanja, šolski sistem je prikrojen tudi njim, zdaj pa so fantki naenkrat začeli zaostajati), poleg tega ne dobijo dovolj “moške” vzgoje (ker očetje delajo kariero, najbrž) in tako šole nenadoma hrepenijo po večji moški prezenci.
Kot je pogosto v defenzivi tako tudi ženska interpretira kot produkt predsodka vsako nezmožnost, da bo priznana kot produkt kakovosti ali talenta ali vedenja ali kompetentnosti.
Potem bo tekla stran od osebne odgovornosti v udobno naročje skupinske identitete in si tako zaščitila svojo krhko in šibko identiteto.
Zaradi tega so združenja tako tolažilna in dajo občutek usposobljenosti.
Tako hipokritično zveni, ko poslušam ljudi, ki ne morejo tekmovati, da se pritožujejo nad krivičnostjo tekmovanja, kot da pa je za vse ostale fer.
V vsakem tekmovanju tekmec poskuša izkoristiti vsako razliko ali šibkost. Za moške je to stvar dejstva. Ljudje izkoriščajo razlike v višini, v fizičnem izgledu, v osebnih povezavah, v talentu da so očarljivi…a so to tudi nefer strategije?
Dobrodošle ženske v resnični svet, kjer se samo človek pretvarja, da obstajajo pravila in jim sledi.
V idealnem svetu stvari delujejo na en način, v realnosti pa na drugi način.
A še dejansko sploh kdo verjame, da živi v Demokraciji?
Samo naivni romantiki, ki so še vedno zabubljeni v njihovih dobro počutnih upanjih in pričakovanjih.
Da ženske sedaj hočejo eliminirati aspekt njihove persone s spreminjanjem pravil na podlagi katerih bodo nekatere konkurenčne strategije nepravične ali nefer samo razkriva njihovo šibkost in nam pove, da ko so sanjale o vstopu v domeno moških niso niti približno vedele kaj to pomeni.
In sedaj potrebujejo posebna pravila s katerimi bodo njihove naravne šibkosti ignorirane oz. posebna pravila ki so vsiljena, da jim pomagajo pri kompenziranju.
simona, tista o gatesu ni letela nate. Sem si mislil, da boš tako vzela, ampak sem po premisleku vseeno pustil v komentarju, ker mi je pasala zraven.
Glede na nekatere druge komentarje pa se pravzaprav tudi jaz sprašujem, koliko gre pri pomanjkanju žensk v politiki dejansko tudi za lastno krivdo. In ali ni morda politika eden tistih poklicev, ki so nekako bolj moški? Podobno kot formula 1 ali boks, če hočeš. Daleč od tega, da bi želel ženskam pripisovati nesposobnost za te poklice, ampak morda prej odpor do njih.
Zakaj je v svetu dirkanja tako malo voznic? Je razlog v zakoreninjenosti predsodkov, da je to moški šport? Ali pa je razlog bolj, da se zdi večini žensk dvourno dirkanje v krogu na robu materialnih in fizičnih zmogljivosti preprosto bedasto? Isto se najbrž lahko vprašamo za boks. In ali bi torej povečanje števila žensk v obeh športih pripeljalo do spremembe smisla le-teh. In posledično do ukinitve obeh?
Ali bi torej po analogiji lahko prevlada žensk v politiki ali celo že številčna uravnoteženost pripeljala do ukinitve politike?
Satir, dobrodošle ženske v resnični svet? Kje pa smo bile drugje kot v resničnem svetu? Kot “šibkejše” smo mar bile bolj zaščitene? uhh kako lepo je biti šibek v današnjem svetu, poglej si begunce…otroke,,,najšibkejše od šibkih in jim reci dobrodošli v realnem svetu? Saj se ti bodo krave smejale tam s tvojega namišljenega prestola.
in jah realen svet je kakršen je, tudi sužnjelastništvo je bilo realen svet, pa se je spremenilo…vsaj nekje…Tudi aparthaid je bil normalen svet…pa ga ni več, se bo treba sprijazniti z nekaterimi stvarmi desci. In ja ponavadi sem rajši delala za moškega…ker sem lahko računala na morebitno naklonjenost na podlagi mojega khm ..šarma…Želela pa bi si pogoje, kjer mi zaradi tega ne bi bilo potrebno prenašati ne polen(zaradi katerih sem bila primorana vključiti moj “šarm avto pilot”, ne privilegijev…ker bi želela, da ni “merodajno”. Da je “merodajno” samo kako naredim…. Se pa zavedam, da tudi brez tega faktorja…bo še vedno vladala dinamika polen (samo, da smo ženske primorane prenašati veliko bolj intenzivno točo polen)-vse dokler bo obstajala dinamika gospodar sluga. Ampak kaj češ, zaenkrat družba še funkcinira na tem nivoju.
Še to, trditev, da ženske politike ne zanima je neumna. Politika je vse okoli nas, in posredno in neposredno vpliva tudi na naše družine, ki jih me ženske tako ljubimo, da se kobajagi zaradi tega ne bi pečale s po,litiko. Hej jaz hoče sodelovati v krojenju svetu! Ne me jebat no..z družino. …kjer naj bi kao dobila cmok krivde v grlu.
vceraj, ko so izvolili VSE MOSKE predsednike in podpredsednike v DZ, sem bila kar malo prizadeta:)
Lahko bi vsaj za podpredsednico predlagali katero od veterank v DZ, smo jo ze kdaj imeli?
Naj me bralci popravijo, ce se motim.
Na pladenj izbora so prisli zgolj moski. ker so boljsi? Sposobnejsi?
Ne, ker imajo vec ambicij in volje figurirati vpliv in moc od zensk. Ker si vzamejo pravico odlocati, ker jih je stevilcno vec v politki.
Statistično gledano bi bilo zelo nefer, če bi bila ženska predstavnica izvoljena v predsedniški ali podpredsedniški položaj. Za eno izmed mest bi bilo potrebno najmanj 23 poslank. Se bodo ženske čez 4 leta morale bolj potruditi.
že cca 20 let se mi dogaja, da so moje nadrejene – ženske. Tudi pod domačo streho ne pomnim, da bi bile ženske (hči, snaha, jaz) kdajkoli v podrejenem položaju.
Grem na kolesarjenje- same ženske.
Na literarni delavnici- ženske.
Pohod po eni od transverzali- 80 % žensk.
Na naši šoli- 90 % učiteljic.
Dopoldan sem bila v priljubljenem lokalu na kavi- videla le dva moška, komaj za vzorec.
Od 1376 upokojenih v našem malem mestu je cca 780 žensk-upokojenk.
Ženske pri nas trenirajo celo nogometaše- sicer res le mlajše generacije, a vendarle.
Skratka- kamor pogledam same ženske- komaj kakšno moško, ubogo in nebogljeno ter preplašeno bitje na obzorju, vsak trenutek v pripravljenosti, da zbeži (za vsak slučaj).
Tako da se mi oči oddahnejo, ko vidim, da je vsaj med politiki več moških kot žensk.
Pa ko bi bile tiste, ki so tam, vsaj približno in na daleč v svojih sposobnostih podobne Novakovi Ljudmili, bi še šlo…..
Tako pa so (vsaj nekatere)…le lepe in blond
🙂
PS
če pa gledam na zdajšnjo situacijo z nekega zgodovinskega stališča, si pa upam reči, da bodo moški- prej ali slej- izginili. Če ne bodo izumrli, jih bomo pa ženske totalno zatrle.
🙂
Re: sužnjelastništvo. Ker ravno danes praznujemo prvo obletnico odprtja družbe za mirovno posredništvo in trgovanje s sužnji naj omenim, da ima ta oblika tržnega udejstvovanje precej nezasluženo zloglasno konotacijo. Sužnji v Grčiji in Rimu so bili praktično enaki meščanom, lahko so trgovali, imeli spolne partnerje po izbiri, bili so del družine, lahko so si celo odkupili svobodo ipd. Edina pravica, ki jim ni bila dana je bilo voliti, pogosto pač zato, ker so bili praviloma tujci in/ali neizobraženi in se nekako ni zaupalo v njihovo presojo pri izbiri vodij.
Sicer so se imeli pa fajn, garantirana streha nad glavo, garantirana hrana, solidna zdravstvena oskrba, čisti socializem. Veliko naših črnih klientov se z nostalgijo spominja starih dobrih dni v Alabami, preden so padli na foro, da je svoboda najvišji ideal, ampak da morajo pa zdaj svobodni trdo delati za hrano, vodo in streho nad glavo, zbolijo pa bolje da ne. Zmotno je tudi npr. prepričanje, da s sužnji lastniki grdo ravnamo. Kakšen nesmisel! Zakaj bi jaz ravnal grdo s svojim osnovnim sredstvom? In če to ni dovolj, zakoni v antiki so strogo sankcionirali vsakršno nasilje nad sužnji.
Tako nismo presenečeni nad povpraševanjem ljudi, ki želijo postati sužnji v zameno za socialno varstvo in manjši stres.
Aja, še ena zmota, da se sužnje spolno izkorišča. Danes ne več. V antičnem svetu so bile pa itak moralne norme malo drugačne, takrat je vsak z vsakim, predvsem istospolno, socialni položaj pa je določal kdo daje in kdo dobiva. Npr., če si bil Aleksander si dajal, če si bil bolj plebejskega rodu pa not so cool. Zgodovina se ponavlja.
dragica, se strinjam. Mislim pa, da edine poslanke LDS, SDS in Zaresa niso primerne za tako funkcijo, torej bi v tem primeru moral dati podpredsednico SD, ki ima primerno kandidatko: Bredo Pečan.
Baba je baba.
Če je še tolk dobra,
je slaba.
bla bla bla. Močnejši preživi!
torej nihče ni močnejši.
Hmm, morda pa bi morali razmisliti tudi o uvedbi moških kvot !? Jaz v tem slovenceljskem cirkusu “Paraliza modrosti” vidim delovati predvsem babe, pa pičke, pa prave pravcate super klovnese… moških je skoraj toliko malo kot žensk. :S
Ja, parlament v celoti sestavljajo ženske in ženske s penisom.
Moške kvote so na mestu.
Simona, tole je tehtno in hkrati zabavno. Mogoče pa res, kakor pravi Slivnik žensk politika ne zanima. Ravno tako kot jih ne zanima šaraufanje avtomobila in šmiraste roke.Imam prijatelja, ki na sveto prepričan(tako kot Slivnik), da žensk ne zanima elektronika, fizika, da jih ne zanima rock glasba v smislu glasbenega izvajanja, ker je tako malo ženskih bandov. Pri njem sem opazila celo to, da knjig, ki so jih napisale ženske sploh ne bere. Pa saj ni čudno, da so svetovali J.K Rowling naj se podpiše z incialkami v nasprotnem jo fantje ne bodo brali.
Kriva je vzgoja ( ha, moje področje)! Če samo na hitro vržerš pogled na TV reklame fantke nagovarjajo agresivno deklice nežno in osladno,(Baby born, Chou- chou).Zdaj novembra se bo to reklamarsko sranje začelo. Strinjam se z pozitivno diskriminacijo in z ženskim kvotam, ampak vseeno moramo začeti že zgodaj in to pri vzgoji. In tudi deklicam kupovati tehnične igrače ( Lego tehnics, super mag – magnetke, električne vlakce, makete za sestavljanje, 3d kocke, a ne samo vozičke, dojenčke, kuhinjice, posodico, Barbike, Bratz, Wings…)
Mica: Grem k maši same ženske.
@chef:
Zanimivo vprašanje … Če bi obveljala tvoja teza, da moški so bolj blesavi, bi to pravzaprav v prvi vrsti pomenilo, da se jih skensla z vseh odgovornejših položajev in poskrbi za njih na drugačne načine, ne pa, da se igrajo z usodo vseh in s svojim zgledom še kvarijo otroke … hehehe … Torej to, da so ti pocrkale vse rože, bi lahko razumela, tolerirala pa ne. Nikoli več ti ne bi podarila nobene rože in tudi vplivala, da si je ne bi nabavljal sam. Zakaj bi morale rože crkovat zaradi tebe?
@satir:
O, sem te že pogrešala!
Skozi svoj razpoznavni slog, oblečen v pajčevino cinizma, imaš seveda delno prav … vendar pa se zgodba lahko nadaljuje … v smislu, da je simbolična pridobljena moč samo most do nadaljnjih korakov. Seveda imaš prav, da se zgodi redko, ko se ptica udobno ugnezdi … kar pa ne pomeni misije nemogoče. Ravno v prepoznavanju gnezdenja je poanta in stremljenju k motivaciji nadaljevanja zgodbe. Precej pa zajebeš s filozofskega vidika v naslednjem komentarju, ko po eni strani izpostaviš tezo džungle in obsodiš slepilo zanikanja konstante tega procesa, po drugi strani pa izpostaviš domnevni privilegij za nekaj nezaslišanega. Kot bi šlo za kršenje kodeksa »džungla« vere. Tako to ne gre. Džungla je džungla in ne pozna religije. Pozna borbo in strah. In privilegiji spadajo enako v kontekst. Saj si ga vendar izboriš. Kot bi pač uspel ustvarit enega izmed orožij. Nič nenavadnega in nič izven konteksta džungle.
@Dragica:
Ja, res … nekajkrat boljše morajo bit.
Vsekakor je v večji povezanosti žensk, na način, kot moški zgodovinsko povezani so, verjetno dovolj dober odgovor. Nisem pa prepričana, če na način ustanovitve stranke žensk. Mislim, da bi tako ozko profilirana stranka v tem trenutku imela mnogo manj podpore od Jelinčiču … hehehe … Ne glede na sposobnost. Če se česa, niti ne neupravičeno, bojijo ljudje na sploh, je pa kakšnega bolj radikalnega kolektivnega ženskega marša. Z inteligenco le teh, ali brez.
@alcessa:
Absolutno se strinjam. Zagotovo je veliko poklicev, ki bi morali postat bolj uravnoteženi. Tudi v obratnem primeru, ki ga nadalje navajaš, ko so v preveliki manjšini moški – šolstvo. Moj dovtip se je nanašal samo na odklon pavšalizacije. Uravnotežanje na podlagi, ja, kjer bi bilo to z nekim jasnim ciljem domišljeno kot koristno za vse in ne zgolj zaradi nekega neselektivnega aktivizma.
@oomoo:
Kar se tiče poslank, so vse konkurenčne najboljšim moškim poslancem do zdaj … razen Irglove (morda sem še kakšno pozabila), ki se, zanimivo, najbolj vsem vtisne v spomin kot primer. Čemu se tako močno, kot Irglova med ženskami, ne vtisne kot nesprejemljivo Grimsevo besedičenje? Nekateri ga celo ocenjujejo kot odličnega govorca na primer. Jaz kot še slabšega mlatilca scufane slame od Irglove. V šolo retorike sta pa itak isto hodila. Brez veze.
@Rado:
Ne, nič ni … bi, ne bi, bi, ne bi … ampak točno tako, kot je. Čeprav se zavedam, da so posledica farse in sramote, to ne pomeni avtomatsko, da jih glede na druge okoliščine zavračam. To je stvar pragmatičnosti, recimo. Torej bi … ampak z vkomponirano pozornostjo, kaj se bo pod njimi dogajalo in s primerno varovalko, ki ukrep dovolj enostavno lahko tudi odstrani po potrebi. Simpl. Samo črno belo ne. Penetracija je kul, špricat pa ni treba brez razmisleka, pa bo užitek popoln … hehehe …
Ne bi si upala trdit, da so na oko ženske manj ambiciozne. Daleč od tega. Gre pa morda za določene razlike, če posplošujemo, v načinih in ciljih. Recimo, da se ženski marsikaj, kar moškemu pomeni ambicija, zaradi načina, zdi totalen dolgcajt in fiasko. Na primer. To so že bolj zadeve libida. Na primer, če spet stereotipiziramo, da moški rad dosega cilje. Prispodoba: dobljena pička je konec zgodbe v bistvu stvari. In recimo, da je za žensko, dobljen kurc šele začetek fukopoti. No, zdaj se pa zmeni o smislu življenja … hehe …
Seveda se spomnim, Rado! In nič ne zanikam. Nikoli nisem trdila, da bi podprla žensko samo zato, ker je ženska. Jaz sem tista svinja, ki cvili, žensk pa ne voli. Seveda ni res. Podprem žensko, za katero menim, da je dobra. Kar se tiče pa podpore konkretizaciji emancipacije znotraj določenega prostora, pa raje podprem participacijo močnega moškega, ki si bo upal zavezat, da bo navlekel tudi kvalitetne ženske. Zakaj???? Ker je mnogo manjša možnost, da bi kaj takega izpeljala povprečna ženska. Zaenkrat še ne. Se še preveč boji za svoj položaj, kjer za ženske med moškimi pač ni veliko prostora.
@Coccodrillo:
Seveda je problem rekrutacijski način. Pa ne samo način … O tem več v enem naslednjih blogov.
Ko govorimo o ženskem pristopu, je eno! In lahko označiš ženski pristop, ki je manjšinski znotraj moškega pristopa, za žensko, ki izda ženski princip, da lažje sfura svojo pozicijo, kar pa nima veze s stereotipom o ženskem ali moškem principu. Kar pa spet ne pomeni, da ženska ne more delovat po moškem principu, ali moški bolj po ženskem. In to nima nikakršne neposredne zveze s poanto o utemeljitvi kvot. Če namreč ženske sploh ne participirajo, se ne da blejat o možnosti, da bi prišel do izraza tudi ženski princip. In nobenega razloga ni, da ženska ne bi smela bit pizda, moški pa lahko!!! Skratka, tvoj zadnji stavek, da si zaradi primerov, ki si jih navedel, proti ženski, je totalno degenerirano šovinističen v osnovi, ker avtomatsko označuješ ženski možni kiks za nesprejemljiv v primerjavi z moškimi kiksi. Zato bi bilo najbolj pravično, da obstaja polovica možnosti za dobro in za sranje. Šele takrat bi lahko sploh polemizirali o kakšnih principih. Principi manjšine se namreč vedno prilagajajo večini, zato s spiskom po logiki stvari nisi odkril tople vode, nisi pa tudi nič dokazal o ženskem pristopu na sploh. To so ženske izjeme, ki so prišle do položaja lahko samo po pravilu večine. In kdo je večina????
Še huje! Zelo samozavestno ga userješ na celi črti, ko taisto označiš za začetniške napake. Kot da pri moških računaš na zverzirane napake, kar torej bolj toleriraš, al’ kaj!!!! Čemu spisku ne dodaš še vseh moških diktatorjev, pa še kakšnega Bushija! Je Bush začetnik?!!! Tvoj komentar bom shranila kot tipičen dokaz šovinistične miselnosti, ki skuša svoj malokurčen gnev celo intelektualizirat.
Itak si pa zgrešil tudi poanto dela zapisa, kjer govorim o ženskem in moškem principu. Oziroma o stereotipu. O tem nisem razpravljala jaz, ampak sem se odzvala na stališče Danila Slivnika. Kadar se komentator odziva na nekogaršnje stališče, spodbija ali potrjuje njegovo izjavo skozi njegovo prizmo določene definicije, da bi izpostavil neko poanto. Moja poanta je bila, da tudi s Slivnikovega zornega kota o moški ali ženski stvari, njegovo stališče ne štima.
@blitz:
Politika ne more bit moški poklic, ker je to tako, kot bi rekel, da je življenje samo za moškega. O tem sem pisala v delu izpraševanja, na kaj neki so moški pri politikovanju skozi zgodovino tako ponosni. S tem si pravzaprav izjavil, kot bi bila politika nekaj brezprizivnega, kakršno pač poznamo (pa vendar se malček celo spreminja v stremljenjih in strategijah, a ne?). Boks je samo boks in ima svoja pravila igre! Da se pa politiko tretira na primer zgolj kot »boks«, je pa stvar neke bolne fiksne ideje. Ker gre za prerez ureditve življenja za vse. Ne samo za moške, a ne!!!! In ne samo za bele, ampak tudi črne itd. itd. … Sploh pa ne vem, od kod ti ideja, da ženske niso tudi agresivne. Tudi boksajo. Pa kloftajo se po blatu … In ravno tako ogromno moških ni nič navdušenih nad boksom. To so spet plombe. Mene še noben moški ni nabutal (razen enega tatu, ki mi je z jasnim namenom razbil nos), ženske pa. Ena kravetina celo z metlico za sekret po buči.
@mica:
Ja, verjamem, da so same ženske tam, kjer se ti gibaš. Saj tovrstni »krožki« so bili od nekdaj ženska stvar. To je pravzaprav zelo tradicionalna slika. Nikakor pa ne priča o tem, da se moški izkoreninjajo. Kot obstoj šitrevij, ki jih imenujejo ženske revije, še ne pomeni, da so vse ženske plehke, da prevladujejo med papirnatimi mediji in bodo ugonobile razne dnevnike.
@leiito:
Zanimivo, ja … Vendar jaz te »fajn« fore jemljem bolj silom prilike nekih prehodov. Izvajanje terorja nad sabo v imenu nečesa, magari slepilnega, je pa spet večja svoboda od nesvobode izbire, kaj bi fajn in kaj teror. Skratka … med mazohizmom in sadizmom, izberem mazohizem. Sadizem pa samo, če si lahko sama izberem način izvajanja … hehe …
@Frenk:
Ti se ob najslabši verjetno lahko zjočeš od sreče. Sočustvujem.
@Nataša (2):
Ravno v tem je fora. Ljudje smo različni. Stereotip o spolih izumira paralelno z emancipacijo, ker ni jasne meje, kakšen naj bi bil moški in kakšna ženska. Kar je realno. Seveda je lahko ženska totalna možača, moški popolnoma feminilen in vse verzije vmes. Seveda nekatere ženske boksajo, nekateri moški plešejo balet. Zakaj bi bilo z vsem skupaj kaj narobe? Nič ni narobe, razen uravnotežanja pristopov. Skratka … vedno problem prevlade. Zaradi česar so ženske kvote toliko bolj upravičene. Naslednja stopnja pa razmislek o barvitosti pristopov. Izgovor, kaj češ z ženskami, ki delujejo isto kot moški, ne užge, ker to pomeni diskriminacijo pravice ženske, da je kakršna koli pač hoče bit in večjo toleranco do moških, ki ga serjejo že stoletja, pa se jim vedno znova odpušča, kot da imajo večjo pravico do kiksov.
@Jasna:
Ja, sigurno je kriva predvsem vzgoja in s tem povezana mentaliteta, kaj neki bi moški moral bit in kaj ženska. Najbolj smešno je, da je nekatere emancipacija totalno šokirala, ker so se po logiki stvari zabrisale meje, kot posledica emancipacije. Torej svoboda, da se spolj v principih izkaže tudi za marsikaj vmes. Tudi jaz imam svoj rang okusa, kakšen moški mi je najbolj blizu in kako gledam na ženske, vendar pa se osebno nagnjenje ne sme politizirat, kar nekateri, ki imajo dostop do medije ali zveneče naslove, ki naj bi jih odlikovali za bolj kredibilne, konstantno počnejo. Navadni enoumni diktatorji.
Če sem prav razumel poanto, potem trdiš: “Penetrirati ja, špricati le pogojno”.
Zanimivo.
(to je vse, kar sem razumel od tvojega prvega odstavka). Madonca, uporabljaš težke in zapletene stavčne konstrukcije. Še Žižek je bolj razumljiv!
Simona, tebi zelo ljubi 🙂 , citat sem spremenil v rebus: “Pod(p)rem žensko, za katero menim, da je dobra”.
Rešitev: Moški pogled na žensko.
In dalje:
“Kar se tiče pa podpore konkretizaciji emancipacije znotraj določenega prostora, pa raje podprem participacijo močnega moškega, ki si bo upal zavezat, da bo navlekel tudi kvalitetne ženske”.
Za hudiča, kje jih jemlješ? Kdo naj bi to razumel v petek po delavniku?
Beri Cankarja!
@Rado:
Ne, razumet bi moral tako, kot je zapisano. Čemu priredba??? Penetrirati ja, špricati brez razmisleka ne! Torej tudi špricanje ni pogojno, ampak pod vprašajem, kako, kam in zakaj tja …
Žižek gor al’ pa dol … mislim, da si Simono kar dobro razumel, samo s hotenjem, da bi razumel, imaš probleme. O silnih emotivnih barikadah bova mogoče spet kdaj drugič … hehe …
Tisti, ki mi predlaga vrnitev k Cankarju, bo imel težavo z željo po razumevanju mojih stavkov v petek po delavniku ali pa v soboto zvečer. Lahko bi bil bolj neposreden in mi skušal zapovedat:
Vrtaj si v koleno!
Simona, pojavlja se mi dvoje vprašanj:
– zakaj ženske izvolijo tako malo žensk, če so te že med kandidati,
– zakaj v uspešnih podjetjih, ustanovah, družbah, ki jih vodijo ženske, stanje za ženske večinoma ali pa sploh ni nič boljše?
Je pa žensk na teh vodilnih položajih kar veliko, vsaj po tem kar vidim, berem in slišim v medijih.
Glede ženskih kvot menim, da je to šele potrebni pogoj, za zadostnega za izvolitev pa je potrebno še kaj drugega, predvsem pa večja ženska podpora. Le zakaj je ni? Imaš odgovor? Pričakujem ga z zanimanjem.
rak, če prebereš še enkrat tekst je Simona na vse to že odgovorila. Če nbahitro povzamem je stvar pedvsem v tem,d a tiste redke ženske, ki se prikopljejo do položaja še vedno delujejo po principu “ogroženke”. In pa pogosto deluje maksimalno po moškem principu, se povsem prilagodi maščistični družbi in uporablja mačistične vzvode.. Ko ženska enkrat ne bo več “disability”, se bomo umirile in postale bolj samozavedtne tudi v svoji ženstvenosti.
Ja tudi mene so ženske precej stravmirale, moški pač ne. Amapk razloge ne iščem povsem na pravo žogo, niti en sprjeme neke šovinistične izjave tipa ženske so že v svoji osnovi lahko pokvarljiva in šibka roba.
@Vanja – saj to me zanima, zakaj! Zakaj tako ravnanje žensk samih. Dobro, da moški po neki naravni logiki in defaultu (razvoj civilizacije, družbe…) onemogočajo ob enakovrednosti še enakopravnost žensk razumem, ampak zakaj današnja dokazana ženska samozavest ne iztrži zase in družbo več. Samo ugotovitve, da je tako ne bodo pomagale. Mislim, da je kritične mase za preboj dovolj. Je pa zame od prvega zavedanja tega problema do danes napravljen kljub vsemu ogromen napredek. Vsi zadovoljni z vsem pa itak ne bomo nikoli. Z novim napredkom se pojavijo novi, bolj sofisticirani problemi, kar zahteva zopet novo kakovost reševanja.
rak: po mojem zato, ker lahko “uspejo” na ta način. tiste pa, ki na ta način nočejo uspeti, pa drugače ne morejo. se pa dela na tem, menda, kot nekateri ljudje vedno delajo na napredku. večina pa dela na stagniranju in nazadovanju. napredek je v zadnjih desetletij dosežen, toda še vedno ga je treba graditi. tako kot si napisal v zadnji povedi. tudi ženske ne bodo volile žensk, samo zato, ker so ženske. moralo bi se jim omogočiti, da volijo tiste ženske, za katere bodo mislila, da jih je dobro voliti.
to je samo moje teoretiziranje. ne pravim, da je zagotovo tako in sem sigurno malo posplošil.
@Rak:
Ja, tako je tudi z mojega vidika, kot sta ti odpisala že Vanja in djubre. Predstavljaj si problem … da moški na neko mesto postavi žensko, vendar ne njemu in ostalim moškim konkurenčno persono, ampak predvsem zato, da pač nihče ne more očitat, da ženske ne dobijo priložnosti. V tem primeru priložnost podana je, ampak ne takšnim, ki bi lahko dokazale več, ampak predvsem takšnim, ki odigrajo vlogo nekogaršnje oprode. To se navezuje na blitzev komentar, kjer je zapisal svoje mnenje o določenih poslankah, da predstavljajo klone ob boku določenih poslancev. Na drugi strani si predstavljaj, da na določeno mesto postavi ženska žensko, ampak spet s predznakom, da le ne bo ogrožala njenega mesta, ampak predvsem služila kot podpornica v senci njenemu prestolčku, ki se zgolj pojavlja, kot da naj bi šlo za odraz povsem njej lastne identitete in vizije (ker sicer s samo oprodniško funkcijo ni seveda nič narobe, če ni posebej predstavljana kot nekaj drugega). In tukaj smo mi volivci, ki se potem odločamo, koga bomo volili! Volila sem Drnovška in ne Brezigarjeve. In danes, ko lahko opazujem, kako ta ženska deluje in v imenu česa, sem vesela, da je nisem podprla celo za predsednico (čeprav bi na tem mestu verjetno uspela sprožat celo manj škode, kot jo uspeva na svoji zadnji ugledni funkciji). In hkrati se sprašujem, kdo neki in zakaj jo je takrat podpiral pri kandidaturi?! Ah … Kdo, že vem … Zakaj, si pa z lahkoto predstavljam. Kar me seveda jezi!
Frenk, koliko si spil? A je bbbblooo mmoočnnnnooooooooo??
Jasna, tudi jaz opažam, da imajo deklice raje avtke kot barbike, dokler jim mi ne vcepimo nasprotnega okusa.
Mica, moj najljubši šef je bila moja šefica. Niti slučajno me ni poskušala zatreti. Kvečjemu obratno. (Pri priči me je začela navajati na samostojnost, medtem ko moški kolegi asistente praviloma razumejo kot sebi podrejene…)
Seveda verjamem, da imamo demokracijo, Satir. In svobodo govora. Že po tvojem kao satiričnem poskusu zapisati čimveč neumnosti na eno besedo. In seveda vem, da je demokracija krhka in jo bom tudi sam moral varovati. Ja, jezen sem, ker si pismen človek dovoli takole zlahka nabijati.
Psihologi ugotavljajo, da so najuspešnejši mešani kolektivi. V naši družbi je za popolnoma moške kolektive značilno nasilje, za popolnoma ženske pa spletkajenje. Vsi opažamo, da je naš parlament izrazito neučinkovit in ogromno časa zapravi v poznih nočnih urah za neumne macho prepire. Zato se mi zdi očitno, da je treba motivirati več sposobnih žensk, da se vključijo v politiko. Rešitev sem že predlagal na mojem blogu. Vem, da je tu z motivacijo žensk (da prenašajo standardna politična podtikanja) težko, a to ne pomeni, da obstaja lažja pot.
Alcessa, isti problem je v sodni veji oblasti. Tam je preveč sodnic (razen na Ustavnem sodišču, seveda).
Igor: preveč sodnic, res? (samo čudim se, ker nisem vedela). Če bi imela sina, bi res želela, da ga vzgajajo tudi učitelji, moški duh v žlahtnem pomenu besede je zelo pomemben.
Se opravičujem, ker spet prihajam s primerom iz Nemčije, a ker tu živim, so mi nekatere stvari pač bližje, medijsko gledano.
Nemška ministrica za družino Ursula von der Leyen je, kot vemo, doktorica znanosti, ima 7 otrok in je po mnenju mnogih svoje ministrstvo in državno družinsko politiko kar malce zrevolucionirala, ravno tako mnenje o ženskih politikih (Merklova je po moje tipičen primer ženske, ki zmaguje na moški način). Njen nastop je vsekakor ženski – zrel in dostojanstven. Vendar: izhaja iz resnično privilegirane družine in ima moža, ki je sposoben prenašati ženo z večjim dohodkom in boljšim položajem od njegovega. Realno gledano gospa von der Leyen torej izhaja iz idealnih okoliščin in nekako je čudno govoriti o ženski, ki ji je uspelo prevladati v moškem svetu (če je tvoj foter bivši šef zvezne republike, ti pa njegova ljubljena hčerka…). Čudilo bi me, če bi izvajala “tipično ženske” mehanizme, kot jih navajamo zgoraj in se strinjamo z njimi (da ženske znamo biti od hudiča), vseeno pa predstavlja izjemo. Šele ko bo gospa Slehernica imela prosto pot do vsega, za kar je sposobna, bomo tam, kjer bi že zdavnaj morali biti.
Sprašujem se tudi, ali marsikatera ženska ne ugotovi, česa vsega je v resnici sposobna (v pozitivnem smislu, kot resničen dosežek), šele ko jo ustoličijo na pravem mestu…
@Vanja, djubre, Simona – Pri svojem delu in skupnem ustvarjanju nisem delal razlik med ženskami in moškimi, pa zato malo težje razumem zakaj še ni povsod tako. Pri meni so imele enake možnosti, da se izkažejo kot moški, enako odgovornost, enako stimulacijo za uspehe, seveda svojemu položaju, delu in uspehom ustrezno. Napredovanje ni bilo odvisno od spola kandidata. Je pa bila v podjetju klima zato pozitivna. Neprestano smo se izobraževali ob in za delo. Pri tem smo kot podjetje verjetno prednjačili. Vsa čast vodstvu podjetja! Marsikaj se da premakniti v tej smeri, samo volja in razumevanje morata obstajati, najprej pa je treba spremeniti default v naših glavah.
Ursula von der Leyen praviš. Super. Moje mnenje je bilo, da se ženstvene ženske ne morejo uveljaviti v politiki, dokler so v politiki ženske v izraziti manjšini. Če si edini labod med račeki, moraš gagati. 😉
Upam pa na normalizacijo, ko bo razmerje blizu polovici. Glede na izkušnje v predavalnici so za mene sprejemljiva razmerja od 1:2 do 2:1. To vse je približno pol:pol. Če se pa razmerja podrejo, se spremeni tudi energija in način dela.
@igor đukanović: kot sem ugotovil v svojem nedolgem življenju, je naša demokracija v tem, da poleg ja lahko rečemo tudi ne, vendar mi niti ja niti ne ne pomagata.
Igor Đ: Jaz pa opažam, da ti mene malo zajebavaš. V inDirektu sem brala intervju z žensko, ki je nogometna sodnica. Moški je odkrito pošiljajo za štedilnik. Nima kje soditi, norčujejo se iz nje.
Ne more človek verjeti, vidiš lepo urejenega japija v kravati z možgani v kameni dobi. Pa saj ni čudno v Švici so šele pred kratkim smela ženske na volišča.
Simona: V emancipacijo se nisem poglabljala, pred let sem nekaj sem prebrala o Simone de Beauvoir, dobila pa sem vtis, da večina moških misli, da so feministke sovražnice moških. O tem se pustim podučiti, če ti se bo dalo.
Zakaj se ti tako zdi, Jasna? 🙂
Ne, nisem dovolj dober v nogometu, da bi igral na tekmi s sodnico niti s sodnikom. Opažam pa (in znanci mi to potrjujejo), da je na sodiščih neprimerno več sodnic kot sodnikov. Ne poznam statistik, a kot rečeno so moje empirične izkušnje, da sprejemam razmerja od 1:2 do 2:1 za ugodna, druga pa za pretirano poudarjanje enega pristopa. Če se ne motim, je odvetniško delo bolje plačano in so se starejši moški nakopičili tam. Mlajši pa ne študirajo pravo…
Ženske v Švici so volilno pravico dobile leta 1971, zato se ne gre čuditi njihovi razvitosti.
Hannes, najpogostejša napaka v uporabi statistike je mešanje korelacije in vzročno-posledične zveze.
Švicarskim ženskam očitno do seksualne revolucije ni ničesar manjkalo. S politiko se začnemo ukvarjati globoko nezadovoljni!