OOOOH … SPET TO SRANJE OD KIČA … OOOOOH, KJE SO STARI ZLATI ČASI POPEVKE
O Eurosongu tako z veseljem kaj napišem. Res. Predvsem zato, ker živim v državi, ki protežira pop sceno, ki ne dosega niti najslabšega možnega ekscesa na Eurosongu. Še raje pa zato, ker v taisti državi verjetno bolj kot kjer koli po svetu tako aktivno nad Eurosong šovom vihajo nos prenekateri t.i. intelektualci. Pač skrbijo, da ne bi kdo podvomil v njihov izbran okus. Pri tem pa bolj blesavo ne bi mogli izpast. Iste pamflete trosijo tudi bimboti, da bi izpadli na prvo žogo bistroumnejši, kot so in tako pristanejo vsi v isti brezvsebinski kahlici. Na Eurosongu je namreč povprečje skladno s trendi povprečja svetovne pop scene in prav tako se med podnom znajdejo tudi nadpovprečne izjeme. Skratka … Madonna je milijonkrat preplačano sranje od sranja. Trženo ime, samo kretenoidom sprejemljivo, zakaj in v imenu česa. Na Eurosongu se pa pač pojavljajo tudi razne mlade “madonne” iz državic, ki promocijsko ne morejo kotirat tako široko na trgu. Najde se pa celo kaj boljšega. Predvsem je pa zgražanje nad Eurosongom od Slovenca kvečjemu patetično dejanje, ker se vedno lahko mnogo bolj zgraža na protežirano pop sceno na domačih tleh, kar bi bilo narodu tudi mnogo bolj koristno! Zgražajo se lahko nad vsem omenjenim samo redki slovenski kakovostni bendi, ki bi jim bil nastop na Eurosongu izpod časti, čeprav je tudi takšna poza v bistvu hecna glede na okoliščine. Privoščijo si jo zlahka Britanci, včasih (letos) si je še Francozi ne … Skratka … ne razumem. Če si dober, si dober. Na travniku, Eurosongu, v garaži ali pa v Hali Tivoli. Če prodajaš sranje, je sranje tudi v Cankarjevem domu. To bi moralo bit predvsem intelektualcem jasno, razen če to v bistvu stvari niso in se tudi sami prezlahka mečejo na fore ničvrednih embalaž.
Še bolj me vsako leto zabavajo pametnjakoviči, ki vzdihujejo za starimi časi. Češ, kako je Eurosong nekdaj nekaj pomenil, oh, danes pa takšna plehkoba. Potem sledi še vrhunska izjava v stilu: “Kje so tisti časi, ko si na Eurosongu slišal Abbo.” Hvala za smeh. Večjih smetovalcev od Abbe si je težko zamislit. In to v časih, ko je sicer res precirkuliralo veliko zavidljivo užitne popularne glasbe. Koliko nedolžnim otrokom so pokvarili osnovni smisel za posluh z enim za kurz aerobike spremljevalnim komadom, ki so ga skopirali v sto različic, da se jih “nedolžne” duše le niso prehitro znebile. Predvsem najslabše, kar se na Eurosongu lahko zgodi, ima šanse za preboj na svetovno sceno popularne glasbe. Abba … in kakšna lajnarka sicer ene kvalitetne balade, a spet v tisočerih kopijah, Celine Dion. Ko se poroči z dedkom veleproducentom seveda.
Stare čase nasplošno Slovenci težko prebolevajo. Važno, da so stari. Važno, da se nič ne spremeni, nikamor ne premakne, da splesni in se razgradi v lastnem soku. V to kategorijo cviljenja pade tudi tožakanje za čudovito dobo slovenske popevke, dobo, ko je tradicionalna popevka furala monopol tudi na Eurosongu. No, saj tudi takrat nismo nič pretiranega dosegli v primerjavi z drugimi in tudi takrat, enako, se je slišalo veliko brezveznega in pač nekaj biserov. Ampak trendi so šli naprej. Hvala bogu. Najbolj zaprti in narcisoidni narodi so se s tem dejstvom najtežje sprijaznili. Na primer Italijani, ki še vedno preklinjajo, ker nikogar, razen njih, ne zanima več San Remo. Zato so infantilno užaljeno izstopili z Eurosong festivala. Nekaterim Slovencem predstavljajo zgled. Mi bi tudi morali tako storit. A res? Zakaj neki. Če bi bili povprečno predobri za tisto sceno, bi se strinjala, ker smo preslabi, se ne morem. Saj ni nič narobe, če neguješ svojo “folkloro”, kot mi na primer slovensko popevko, ampak to je pač lokalni pozdrav tradiciji. In nobenega razloga ne vidim, da bi se pisala dobra besedila samo slovenski popevki. Niti ne vidim razloga, da bi bilo treba prenašat tako abotno slabe komade in izvajalce v frontalni liniji popularne scene, kot jih. Ta monopol amaterjev dopuščamo, cviljenje za starimi časi izpade pa beden izgovor za malo storjenega danes. Avstrijci so tudi izstopili z Eurosonga. Vedno so bili približno tako zanič, kot smo Slovenci. Zato niso pozitiven zgled. Obstaja pa celo zoprna povezava, ker smo si zelo podobni po duhu. Slovenci namreč nikoli nismo delili balkanskega duha, kaj šele temperamenta, ampak prej Avstrijcem sorodnega. Z našimi nekdanjimi brati smo imeli manj skupnega kot z Grki. V naš prostor so vnesli nekaj strasti. Bilo je dovolj za sklepanje zakonov, pri čemer je bila skoraj praviloma žena fuka izstradana Slovenka, mož pa strasten južni sosed. Če je šlo vse po sreči, je bil pri bajti dober seks, če je šlo po nesreči, pa puno tučnjave. Sicer pa je slovenski duh osterajharski, nemuzikaličen, planšarskopolkast, neupravičeno samozadosten, neerotičen, zaprt, nestrpen, formalističen, discipliniran, ljubitelj prilagodljivega povprečja in malokurčnih lovskih pohodov, zapit in dolgocajten. Kdo bi nas razumel, če še sebe ne. Kar se opazi na Eurosongu, se enako na vseh drugih, tudi na političnem, področjih. Če opazuješ in celo opaziš.
EUROSONG 2009 … mi pa tako majhni, brez podpore sosedov in … in …. uveeeeee ….
Gruzija je izključena, ker so se potrudili užalit velečastnega Vladimirja Putina. EBU je odločila, da skladba ne ustreza pravilom Eurosonga. Morali bi spremenit naslov in refren pesmi We Don’t Wanna Put In, ker po pravilih med tekmovanjem bojda niso dovoljena besedila, govori in kretnje politične narave (hehehe … pajade). Kakor koli že, v Moskvi verjetno najbolj nezaželena predstavnica se je raje orgiji odpovedala, kot da bi pokvarila edino foro, ki so jo sploh imeli na zalogi za vzbujanje simpatij.
Prvih deset finalistov ni presenečenje. Med deseterico se je uvrstila tudi mala Malta brez sosedov. To je tista državica, ki po logiki sprenevedanja najbolj meša štrene neupravičeno užaljenim Slovencem, ko, kot so vajeni tudi sicer pri mnogo resnejših in pomembnejših družbenih vprašanjih, cvilijo, da imamo premalo naklonjenih sosedov, premajhno diasporo, smo nasploh premajhni, miceni in najmanjši. Sicer bi s svojim podnom od podna med podnom, ki ga najbolj navdušeno podpiramo in z njim zastrupljamo narod, uspevali zunaj meja bolje. Še dobro, da ne uspevamo!
V finale se je uvrstila tudi Islandija, ki med hladnimi državicami definitivno ne nabere veliko naklonjenosti od skandinavskega trojčka, ki se med seboj pač podpirajo toliko, kot so si najbolj poznani po izvajalcih in trendih. Podobno kot sovpadajo okusi in poznavanje izvajalcev eks Jugoslovanov pač. Uvrstila se je tudi Bosna in Hercegovina, brez podpore Slovencev, Srbov in Hrvatov, ki glasovat sploh niso mogli. Ta podpora se bo torej v finalu zgolj še ojačala. Sicer so pa za finale preprosto prepričali dovolj široko občinstvo. Nič pa ni pomagalo Makedoncem (če bi Slovenci poslali Lango, bi lahko primerjali, katera dvojčka sta lepša) in Črni gori. Ker so bili preprosto preslabi, da bi jim bratska naklonjenost kaj prida pomagala. Poprock v makedonščini … No go! Enako že nekaj let ne pomaga Hrvaški, ki rije nekje pri dnu, za razliko od vrsto nekdanjih let, ko so kotirali vedno pri vrhu. Padec popiš prepričljivosti na Eurosongu, zanimivo, popolnoma sovpada z že večletno krizo hitmejkerstva tudi na Hrvaškem, kjer se zadnja leta šlepajo samo še na preživetih balkanskih forah odcvetelih starlet tipa Severina in stokajo po intervjujih, kaj neki je narobe zadnje cajte. Jebi ga. Kakor v nebesih, tako na zemlji. Letos pošiljajo vokalno megamočnega izvajalca, vendar etnobalado precej preživetega trenda. Srbi se bodo potrudili osmešit z nekim lokalnim afenguncem, ki jo bodo morda na vse kriplje poskušali razumet samo ciniki.
Letos je spet uvedena žirija in bo prispevala polovico glasov pri odločanju razvrstitve na lestvici. Juj, bo joka in stoka. Iz igre so izpadli tudi Čehi. Žalit so se spravili občinstvo s propadlim cirkusom, ki spominja na cigansko fešto, kakor si jo predstavlja kvečjemu kakšen “čeh”. Seveda so bili mnogo prepričljivejši v svojem namenu, kot bi izpadli prepričljivi naši Langa, v abotno poden slovensko sceno asimilirana začimba v obliki performansa Mance Špik, ki je lahko sprejet kot omembe vreden samo pri slovenski čudi, vključno z nekaterimi intelektualci, ki se na žalost kljub podcenjevanju tega evropskega šova oglašajo, ko je to najmanj potrebno in na način, ki izpade ravno zaradi intelektualnega predznaka in tožakanja po uglednem časopisju mnogo bolj tragikomično trčen, kot si je mogoče sploh zamislit povprečno trčenega butalca brez okusa. Ta se z okusom vsaj ne baha, ko strelja v meglo, ampak ga svojemu neokusu v bran pač relativizira. Naj liberalni intelektualci, če želijo samopromovirat svojo strpnost, raje propagirajo dobre romske bende. Ali pa naj kupijo vstopnico za koncert Lange, če jim je res tako všeč. V imenu doslednosti naj kupijo še vstopnico za drugouvrščene Čuke, ki jih je žirija na Emi prav tako odpikala za razliko od našega glasujočega ljudstva. Prvi po Emi zelo reklamiran kocert Lange je bil skoraj prazen. Od preko 22 000 glasov, zanimivo, se ni zdelo vredno udeležit koncerta v neki diskoteki niti bornemu odstotku glasovalcev. Oh, kako nenavadno, če ne bi poznali slovenske pregovorne hinavščine v imenu plemenitih načel. Langa so s koncertom kljub tako udarnemu blabla … privrženstvu slabo zaslužili, zaradi silne dobrote bi se pa po mnenju pametnjakovičev lahko še na Eurosongu brez potrebe osmešili. Nič novega in presenetljivega v naši krajini, ampak vseeno … Je treba bit res tako dosledno “lud i zbunjen” še ob vsaki pasji procesiji?
Prva deseterica:
1. Turčija:
Klasična turškofolk štanca s seksi na seks pozivajočimi izvajalkami, ki je ravno dovolj amerikanizirana, da pritegne. Čemu bi eksperimentirali, če gredo lahko vsako leto na ziher. In nič slabši niso od podobnih svetovno razvpitih izvajalcev. Isto sranje, samo da imajo Turki slabša izhodišča na trgu pač.
2. Švedska:
Operna “diva”. Po odlomkih sem najprej mislila, da imamo operno Dano International na odru, no, vendar ne, ni transeksualec, ampak na Švedskem in v svetu prepoznavna operna pevka. Po defoltu že same modernizirane izvedbe verjetno dovolj všečno.
3. Izrael:
Arabka in Izraelka prepevata, da bi šlo lahko tudi drugače. Se strinjam. Pretenciozen, a dolgočasen komad. V hebrejščini, arabščini in angleščini. To ni političen song. Ni pesem za ples. Nič v besedilu in kretnjah ne spominja na politično konotacijo, zato ustreza pravilom EBU. Eurosong je fantastičen šov. Lepo pojasni še takšnemu debiloidu, kaj se sme in česa se ne sme v našem tako političnem življenju, na katerem koli terenu že. Pazit je treba na svete krave in zadeve izvajat taktično dovolj leporečno, da ne vzbuja strahu, da bi lahko dejansko vzbudilo kakšne posledice, in hkrati dovolj prozorno, da se lahko formalno reče, kako vendarle nismo popolnoma ignorantski, pa je vse v redu. Volk sit, koza pa zaklana, a še malo živa. Pesmica za pozabit, ampak je zaradi politične konotacije požela očitno dovolj simpatij. Zeh.
4. Portugalska:
Nekaj cvili in ne razumem, kaj hoče. Pisan harmonika dolgcajt. Sama pesem in izvedba ima nekaj v sebi, ampak povsem osebno v tem primeru to preprosto ne pride do mene.
5. Malta:
Chiara je na ESC tretjič. Ziher je spet ziher. Enkrat je zasedla tretje, drugič drugo mesto. Pevka vzbuja ogromno simpatij, ker je zelo debela in se zaradi tega očitno ne sekira prav dosti. Na oder prihaja popolnoma sama, brez cirkusa, odpoje in pač gre. Odličen vokal. Viže, ob katerih tudi boljšim pevcem sicer skoraj poči žila na vratu, ona odpoje brez naprezanja. Izvaja pa vedno neprebavljivo dolgočasno kvazihimnično balado, ob kakršnih ne morem niti zaspat, niti ostat budna, postanem pa nervozna. Gre za tisto melodijo, ki najbolj tipično odlikuje nekdanjo Eurosong zmagovalko in današnjo ikono Celine Dion. Kakor koli, ob tem dolgcajtu zmore uživat veliko število ljudi, predvsem žensk v zrelih letih. Jebeš Titanic.
6. Finska
Letos veljajo za favorite. Tokrat so poslali štanco, ki je zapakirana in izvajana tako, da si jo ogromno glasovalcev želi večkrat slišat po radiu, ko se predolgo vozijo na šiht, še najbolj pa v diskotekah. Res pesem za ples. In ravno prav političen song. To dejstvo se razgalja predvsem v njihovem recesije se zavedajočem videospotu, ki je verjetno najboljši med vsemi. In feni Eurosonga, ki tudi glasujejo, si najbolj všečne videospote zarolajo velikokrat in se navlečejo na komad (z videospotom so se Finci že zelo potrudili za popmetalce, ki so kasneje tudi zmagali). Slaba plat medalje je edino v tem, da gre za štanc, ki se ga bo do finala že marsikateri eurosongfen naveličal. Naklonjena pa posebej verjetno ne bo tudi žirija, v kolikor bo res strokovna. Gre namreč za hitič tipa nekdnjega zastrupljevalca svetovne pop scene DJ Boba s svojimi bejbami in wannabe repanjem. Komadu in predvsem nastopu dvigne ugled predvsem to, da na odru pač ne smeti s svojo tragikomično aerobiko Dj Bebo, pardon … Bobo.
7. Bosna in Hercegovina:
Skupina Regina izvaja z Bistro vodo tisto, zaradi česar je marsikomu žal, da je Jugoslavija razpadla. Kje so ti žilerezajoči komadi, ki te sredi noči pijanega ruknejo v ekstazo, da kruliš kot ranjen volk za šankom. Odlična izvedba, pevec premore močno prezenco, apelira na vtis, da bi bilo fukat z njim morda lahko nekaj izjemno katarzičnega, scenski performans je elegantno ležerno dodelan. Vse pa je tudi precejšnja kopija že odlično uvrščenega Hari Mata Harija. Komad se začne povsem Lejlasto, kasneje se prelevi v nekaj bolj armijsko himničnega kot ljubavnega. Scenski nastop je skoraj kopija Harijevega. Od sprehajanja po odru do belih oblek. Kar se izvirnosti tiče, se torej niso posebej potrudili, so se pa potrudili, da bo že preverjena formula vsaj še enkrat približno užgala. In to ni političen song. Naj vas ne zmede mahanje z rdečimi krpami po odru, še manj galone rdečih zastav v videospotu. Nima veze z nostalgičnim izbruhom po socializmu, ampak … hmmm … gre za pesem, ki govori o revoluciji ljubezni. EBU se strinja. Putin tudi. Vsi pozornosti “vredni” zadovoljni.
8. Romunija:
Trendiritmičnen song za ples. Res zelo povprečno, samo pevka je lušna.
9. Armenija:
Razgrajajo, tako da si jih zapomniš, tudi če si tega najmanj na svetu želiš.
10. Islandija:
Klasična popiš romantična balada, ki se že prvič lepo usede v uho. Lepa princeska ne more verjet, ali je res, da je konec. V tem nastopu je vse lepo in žalostno hkrati. Kot na grajskem stolpu iz sladkorčka, kamor je ujeta nesrečna princeska, ko jo je nevrednež naziva princ nemarno pustil na cedilu. Suvereno in tankočutno izveden nastop blondinke, ki na prvi vtis daje občutek, kot da sigurno ne spravi od sebe nič omembe vrednega. Na koncu koncev vse skupaj izpade čisto, preprosto učinkovito in profesionalno. Lepotička pa zadevo izpelje brez posebnega naprezanja. Šik!
Druga deseterica (zaenkrat 5 predvidenih za finale po mojem mnenju):
1. Grčija:
Grčija ponavadi streže disko in/ali latino ritme, ki ima nasploh ogromno publike. Tokrat Sakis Rouvas. Vse, kar mora znotraj takšnega koncepta in cilja štimat, štima. Nič slabše od ameriških plejbojevskih afenguncarij z enako opore potrebnim vokalom. Mega zvezda v Grčiji. Seveda tudi maneken, kar je takoj jasno. Metroseksualna viža, ki ima precej bejbik in homoseksualcev pod sabo. Ves komad je en sam seks na eks, poziv na burno noč. Na Eurosongu je že nastopil in pristal na tretjem mestu. Velja za favorita. Brez žirije. V enakem žanru je nekaj podobnega hotel doseči na Eurosongu naš Anžej Dežan. Samo za primerjavo, kako nikoli ni tako odbijajoče bit plehek, kot je odbijajoče poskušat bit nekaj, kar nisi.
2. Norveška:
Favorit. Tudi moj osebni. (Poleg Francije, ki gre direktno v finale. Francozi so poslali kar Patricio Kaas. Zaradi takšnih “precedensov” je med drugim tudi fajn gledat Eurosong. Ima svašta. Tako brez posebnih moderniziranih frizerij bo šanson Eurosong občinstvo težko sprejelo, vendar zna imet močnejšo podporo žirije.)
Sladki dečko iz renomirane glasbene familije, ki se mu pozna, da zavidljivo nažiga violino (in klavir), odkar je shodil. Tudi skladatelj in pisec besedil. V Belorusiji rojen baje čudežni deček Norveške. Odličen aranžma, simpa besedilo in sploh doseženo vse, kar je zadano v okviru. Nekaj posebnega v primerjavi z drugimi brez dvoma. Folk fešta. Mulc se očitno z violino na tem odru samo heca, ampak efektivno heca. Šopajo sto na uro. To bo na primer nastop, ki bi resno prizadel in potolkel našo Lango, v kolikor bi jo poslali. Gre namreč za podoben namen, razlika v doseženem učinku pa nivojsko nespregledljiva.
3. Azerbajdžan
Štanca z orientalskimi kolački. Težko, da ne bi prišli v finale. To se posluša na polno, le da ponavadi prihaja iz Amerike. Azerbajdžanski duet tipa Justin Timberlake in Kylie Minogue. Pevka se je dejansko tudi šolala v ZDA in pobirala celo nekakšne nagrade.
4. Ukrajina
Čist divja Svetlana Loboda. Vsaj od Ruslane dalje Ukrajina stavi na svoje Ukrajinke, zasedajo visoka mesta in vedno si jih zapomniš še bolj po imenu kot po songu. Kar koli že zganjajo, gre za demonstracijo tistega, zaradi česar med drugim Ukrajinke že po stereotipu zapirajo in odvažajo v kurbišča. Eksplozivna seksualne energije. Bučno in burno. Dušan Jovanovič je nekoč v enem svojih prispevkov zapisal (približno tako), da bi Slovenci najraje muze nagnali kar pred Prešernov spomenik, naj se gredo prodajat za drobiž. S tem je hotel opozorit na nesposobnost umevanja poante erotične igre. Nasploh vrhunski muza potencial moški že od pamtiveka na tak in drugačen način nasilno trpajo v kurbišča ali pa vsaj skušajo ponižat, da se ne bi tako zelo poznalo, če ne znajo in ne zmorejo. Še vedno. Na žalost. Zakompleksanim materam je prav. Seveda. Bi rekla, ko jih jebe, če ne bi imele skoraj tako močan monopol nad moškim svetom kot bimboizem nad množicami sicer. Ukrajinke je super gledat na odru, tudi če ni ravno nevemkaj za poslušat. Definitivno raje gledam in poslušam Ukrajinko na Eurosongu kot nesposobno na aparatih pri življenju vzdrževano Madonno.
5. Litva
Cenjen litovski pop izvajalec iz priznane litovske glasbene familije, ki je svoj prvi album izdal že pri dvanajstih letih. Mulc, ki res odlično izvaja tisto, česar se je tokrat lotil. Bolje od plejade Afroameričanov, ki nas sicer radi zelo uspešno in pridobitno dolgočasijo s podobnim žanrom v ouverdozah, če ne repajo seveda.
in še …
6. Hrvaška:
Odlično izpeljan nastop. Za nas ex Jugoslovane zelo prežvečena stara fora v konceptu, je pa vokalno in izvedbeno osupljivo močno. Hrvati so končno spet malo bolj v formi vsaj s kakšnim novejšim obrazom. Pohvalno.
7. Estonija:
Žlahtna in magična izvedba. Scensko prefinjeno. Zelo lepo. Verjetno bodo punce tudi ljubljenke žirije. Potolkle so med drugim tudi koncept in namen naših Quartissimo z Martino Majerle.
8. Moldavija:
Verjetno so dobili kar nekaj glasov tudi z Balkana. Za ljubitelje “trubaških” variant. Komad in koncept nasploh ne ravno izvirni material, vendar so folkloro odkravalizirali dobro. Pozabiš jih definitivno ne. In definitivno še en nastop, ki bi ponižal našo hipotetično Lango.
9. Danska:
Prijeten komad. Prijeten glas. Prijetna romantična izvedba. V bistvu je vse prijetno. Najbolj prijeten pa pevec za gospodične in gospe. Posebna nagrada za koketiranje s kamero. Nevsiljivo, ampak prebrisano učinkovito. Komad mu je napisal celo irski zvezdnik svetovnega formata – Ronan Keating – (linkan posnetek nastopa megalepotca Ronana Keatinga z verjetno zelo vanj zaljubljenim Eltonom Johnom … Džusi!).
10. Albanija:
Največje in edino presenečenje zame. Prej bi pričakovala v finalu Slovaško ali Poljsko. Zelo zelo mlada Albanka ima fenomenalno barvo in kapaciteto glasu. Pesmica ni slaba, prav dobra pa tudi ne. Ampak scenski nastop je bil pa nekaj najbolj ceneno nagnusnega, kar je bilo mogoče uzret. Poleg Nizozemcev, ki so bili abnormalno nagnusni že samo s komadom. Tolikšnega pomanjkanja okusa pa še Slovenci nismo uspeli nikoli sproducirat. Obupna baletkasta oblekica in nek stvor v modrozelenem “štumfu” čez glavo se je svaljkal po odru in se revice celo dotikal. Porazno. No, ampak očitno evropsko občinstvo odpusti tudi takšne neslanosti, če nastopajoči prepriča s petjem. Lepo.
IN ZDAJ JE SPET ČAS ZA CVILJENJE, KAKO SE SLOVENIJA NE GRE VEČ:
Vsi uvrščeni v finale so, žal, prišli v finale upravičeno in po logiki stvari. In drugi del je imel več močnih nastopov kot prvi. Polovico napovedanih sem očitno predvidela stoodstotno prav, zaradi logike stvari. Logika stvari v okusih in mejah verjetnosti pač obstaja (in nikakor po namišljenih diasporah, kot se radi zavajajo užaljeni Slovenci … tudi tokrat Srbom nobena diaspora ni pomagala in še marsikomu). Boljši od Slovenije, ki se nista uvrstili naprej, sta bili še Poljska in Slovaška.
Manjkalo je tisto, kar smo itak vedeli. Sam nastop so sicer malo izboljšali z nekim “Hej!” dodatkom, da je vse skupaj izzvenelo malo bolj udarno v predolgi “uverturi”. Če me spomin ne vara, tega prej ni bilo. Vendar pa je pevka na odru tako šibka, po prezenci, odsotnosti seksapila in vokalu, kot bi šlo za povprečno slovensko izvajalko. In ja, seveda je bila oblečena v še bolj bledo obleko, kot jo je imela na Emi. Pametno. Naj se bledo zlije z bledim. Prav. Jebi ga. Na Eurosongu ima večina izbranih izvajalcev zavidljivo močno prezenco in vokale in marsikateri imajo boljše komade, kot se rolajo sicer na svetovnem trgu najbolj popularne muzike za drhal. Ostali odpadejo. Ni bilo pa sramotno. Nikakor. Spodobno. Več bi po mojem mnenju lahko dosegel Samuel Lucas, vendar samo z verzijo v angleščini. Pa še dikcijo ima verjetno dobro, ko se je že klatil po Ameriki toliko let. Kakšne Klinčijeve na tem mestu ravno kontraproduktivne patriotske fore?
Pa kaj je že spet Eurovizija… 😯
Pa sej je ravnokar bila… 😯
Samo. Ti to dejansko gledaš… 😯
Težko bi komentiral ta prispevek,
ker mi pač tki. popularna glasba komaj kaj več pomeni kot prijetna, ali manj prijetna zvočna kulisa tam zadaj in sem zato v tej “stroki” temu primerno manj izobražen.
Bi se pa z veseljem pustil podučiti, kateri izvajalci so potem zares kvalitetni, če si že Abbo, Madonno in Celine tako popljuvala?
He he. Sicer debilen komentar (moj, da ne bo pomote), ampak kaj drugega ne znam povedat. Prav narežal sem se ob prebiranju opisov izvajalcev. Čakam na presek finalnega večera. 😉
@strojnik:
Sploh si ne moreš zamislit, kako nepotreben in odveč se zazdi tvoj komentar nekomu, ki na to temo objavi takovrsten zapis, kot sem ga zgoraj. Nasploh takšnemu človeku, kot sem jaz. Res. Piše!!!
Sicer pa ja, vse dogajanje na medijski sceni spremljam vsaj toliko, da si zmorem ustvarit mnenje, za kaj gre in poskušam zbrskat še kaj manj očitnega. Tudi finale svetovnega prvenstva v fuzbalu sem si že ogledala. Manj muštra za družbene in mentalitetne zaznave ponuja od Eurosonga, čeprav nikakor irelevantne. S tem, da si Eurosong na netu lahko ogledaš na obroke že prej, kadar in kolikor ti paše in pogledaš novičke dogajanja okrog. Se da pa marsikaj zanimivega napisat tudi o telenovelah, kaj cirkulira skozi ta trend v ponujani mentaliteti itd. Pa ti ni treba niti gledat kaj dosti, kaj šele redno gledat. Kdor redno bulji v telenovele, ne zna nič omembe vrednega povedat o tem ružbenem pojavu. Tudi o kakanju na kahlico se da marsikaj zanimivega zapisat. Ti samo povej. V vsakem primeru pa priporočam, da preden komentiraš, vedno poskušaš prebrat vsaj košček objavljenega. Potem lahko postrežeš z bolj zanimivim komentarjem.
@ Rado:
Ja razumem, meni pa nogomet, čeprav se zavedam, da sploh ni nedolžna stvar v navezavi na vprašanja, kaj akumulira, podpira itd. Daleč od tega.
Po kvaliteti izstopajoči izvajalci itak niso problem za prepoznat.
Ti se ponavadi definirajo itak že v bolj zahtevnem žanru in potem še naprej. Bistveno je, da ne mešaš hrušk in klobas, ampak ločiš kategorije, zadane okvire nivojev in žanrov. Če na primer rečem, da je Rihanna kvalitetna, to ne pomeni, da jo sploh primerjam, kaj šele enačim z Aretho Franklin na primer. To bi pomenilo lahko to, da mi nimamo na sceni niti R., da Sanja Grohar ne pomeni niti približek, čeprav bi sicer želela nekaj podobnega predstavljat in dosegat. Itd. Itd. Vse to pa spet nima nobene zveze s primerjavami s kakšno Kataleno pri nas, Laibachi ali Nieti ali … In hkrati taisto ne pomeni, da omenjeni najboljši niso primerni za Eurosong po defoltu. Katalena bi ustrezno zapakirana zažgala, Laibachi tudi, medtem ko bi Nieti najteže imeli tam kaj iskat, pa ne zaradi previsoke kakovosti, ampak ker v nobeni kategoriji ne ustrezajo nobenemu možnemu trendu, ki bi lahko na prvo poslušanje zapalil. Vse je bolj vprašanje najprej ustreznosti, šele potem razprave o naravi samega okvira kategorije in mej sprejemljive kakovosti.
Zame je Abba pač primerek podna, še posebej glede na razvpitost. Madonna je pa zame povsem umetno ohranjana pop ikona na sceni. Mnogo drugih manj razvpitih in vztrajnih je pač boljših. Madonna v bistvu samo vedno znova kopira tisto, kar so vnesli na sceno v modifikacijah popa že drugi mlajši. Ona se samo prilagodi in jo kar rolajo in rolajo. Nima in nikoli ni imela nobene identitete, razen da ostaja zavezana poflu. To je načrtno in umetno sprožen virus, ki so ga vrgli na sceno in nočejo dat zdravila na trg. Postarala se bo na sceni. Na žalost. Od tisočih uspešnic, ji je uspelo oddavit morda tri omembe vredne pop komade. Ni me pa na primer nikoli nič motilo, da se je na sceni starala izvajalka Tina Turner, čeprav je rock že zdavnaj obesila na klin. Nič hudega. Raje imam boljši pop, kot močno poslabšan rock. Vedno je pa imela močno identiteto.
Celine Dion je dobra v svojem žanru in tudi identiteto ima, se mi zdi pa močno precenjena, saj tudi ona prodaja en in isti komad v stotih različicah že dvajset let. Neznosno. Upala sem, da se bo ločila po prvi plati in je noben producent ne bo več povohal. Tako kot je bilo upravičeno konec z veliko drugih enakih ali še boljših kalibrov na sceni, ker niso imeli več kaj ponudit po nekem času. Za nekatere izvajalke mi je prav žal, ker so potonile prehitro. Za kakšno Sinead ali Tanito Tikaram … ki so vnašale nek nov flow z baladami na sceno.
@MaMlaz:
Nasprotno. Daleč od debilnosti po mojem mnenju. Me veseli, da te je nazabavalo. Saj je to tudi ena izmed treh bistvenih poant, ki sem jih skušala vzpostavit skozi zapis.
Jaz sem samo presenečen, kako čas hitro beži. Da to gledaš, me je pa enostavno presenetilo. Enako, kot bi jaz šel gledati nekaj, kar vnaprej vem, da je plehko samo zaradi tega, da si to dodatno potrdim. Če je temu tako, tudi prav. Za tvoj čas gre… 😉
@strojnik:
Bi lahko nehal debilirat, prosim? Ti gledaš verjetno mnogo stvari, za katere se sploh ne zavedaš, da so plehke. Med drugim tudi nisem pozabila na tvoje umevanje poante in koristi filozofije na primer, ki je bilo milo rečeno površno in plehko, sovpadajoče z mentaliteto gorečih navdušencev nad plehkostjo. Zato mi je lahko tvoj lov na domnevne znake plehkosti pri določenih osebah in veselje do pavšaliziranih zaključkov samo še toliko bolj smešno in značajsko nič kaj pohvalno.
Tem stvarem ne sledim, da bi si dodatno potrdila, da je plehko, to morda počneš ti, ampak povsem iz drugih razlogov. In sploh se mi ne zdi tako plehko, kot si radi s takimi floskulami dvigajo dostojanstvo večinoma razni plehkeži in nesigurni intelektualci v svoj intelektualizem, niti se mi ne zdi, da ni plehko. Pamfleti me v bistvu sploh ne zanimajo.
Ti mi pa lahko razodeneš neko povsem drugo “skrivnost”? V čem je užitek komentirat nekaj, česar sploh nisi pokonzumiral, v tem primeru nisi prebral niti koščka zapisa??? Kaj imaš od tega, razen izgube časa in energije v prazno? Kaj bi pravzaprav rad, razen nič, kar zagotovo ni čista resnica? Poskušaj komentirat manj plehko, no.
sem že mislu da ne bom nikol videl komadov z evrovizije, ker sem prelen, da bi brskal sam… potem pa tole. priročno
slovenija… na kurac mi gre tisti umc-tumc bas v ozadju, slabo, litva kul, ukrajina wack, azerbajdžan weh, norveška FAKIN ZAKON, francija kul, mada ne po mojem okusu, francoskim “tradicionalistom” verjetno na ta komad prihaja?, grčija… wtf model, preveč se trudiš, ajs ajs ajslend kul, res dobr popedenan komad, armenija pozitivno presenetla mene, pa ne da drugač kej preveč poznam armensko sceno, ampak kul, romunki bi verjetno bolj pasalo če bi pela v romunščini, bosna, ah, bosna… res spominja na Harija in Lejlo… mada mi je še zmer všeč… glas pevca mi je všeč, sam ne morem bit objektiven itak, ker imamo verjetno nek gen za tovrstne komade al muzko al kaj vem :D, finska.. ne verjamem, da bodo zmagal, to je bolj za v klube kot za na evrovizijo (se mi zdijo kakšni drugi komadi bolj primerni za zmago, ampak kdo bi vedu), hm, chiara… kul odpeto, portugalci, ajd kul mi je melodija, ostalo pa njah, (pa ne da jo razumem al neki)… ostalo pozneje 😀
hvala za vse linke pa to 😀
Še vedno pregovorno prijazna…
Debiliranje je vedno odvisno od zornega kota in ni vedno nujno, da vsi vse vidimo enako. Tako kot se meni zdi tvoje pojmovanje filozofije površno in plehko, se meni tvoje zdi pač nepotrebno. Če bova prišla v situacijo, da odločava en o drugem, se bova pač vzajemno odrekla storitvam ki jih trenutno en drugemu nudiva. Glede na to, da televizije za eno oddajo kot je ta, katera traja verjetno vsaj uro in pol pogledam v recimo dveh tednih, bom rabil še malo časa, da te dohitim. Pa malo se nasmej raje. Lepše zgledaš… 😉
Če mojih komentarjev ne želiš gledati, jih enostavno briši. Nobene zamere ne bo… 😉
izrael, hladno, prepretenciozno, švedska… dober glas, samo kaj ko mi gredo na kurac te pop opere – beat je beden za popizdit, turčija… melodija mi je “domača”, prva asociacija beyonce, druga shakira… beyonce sploh prikliče v spomin tisti “crazy for y-ou!” skratka… not.
NORVEŠKA UBER ALLES :MRGREEN:
no, mislim,d a je imela makedonija čisto spodoben pop hard rock komad. islandka je sicer lepa, ne pa zelo lepa. se mi zdi za blondinko tipično nordijsko-ameriški obraz, malce preširok, kanček fantovski. v glavnem pa tipično nordijsko-ameriški, pa malce preširok. pesem mi je kar všeč. mogoče se mi zdi malo manj klasična romantična balada. turkinjin obraz se mi je zdel lep, ampak, ko se zdaj spomnim, me spet nekaj odbije. oh, man.
ja, tip komadov, kot da je poslala hrvaška, je res že pošteno prežvečen. finski europop bi lahko bil za odtenek bolj kul odrapan, čeprav gre pač za europop. malo mi je postalo nerodno, sploh, ko je mati rekla, da to repa al kaj. kot, da sem zaprisežen hip hop fan. nekaj takega. švicarji so mi bili všeč, soliden pop alternative rock komad. bolgari so bili genialni. oh, man.
do zdaj pa so moji favoriti bosanci, pa ne ker sem bošnjak. mogoče se zdi, da je komad na prvo poslušanje tipično igranje na etno-pop vižo, ampak je ta poseben. ostalo pa si bom menda ogledal danes, linkov pa ne bi klikal. portugalka je začela jokati, pa se mi je zazdelo, da je mogoče kaj lepega zapela.
se pa trendi spreminjajo … in kot, da bi lahko čez dve leti nastopili oasis ali coldplay. ali vsaj njihovi še malo bolj pop približki. kar so mogoče že letos. se pa to ne bo zgodilo, po mojem, da bi takšna scena prevladala na eurosongu. ipak gre še vedno za manj popovski rock, čeprav precej. na youtubu sem zasledil primerjave bosancev s coldplay, glede imidža menda. in tisti bobni. na drugi verziji pa se mi je zazdelo kot da imajo podobne oprave kot the libertines. bili so pa baje tudi predskupina rolling stonesom v beogradu. ne vem, če sem mahanje z zastavmai zasledil v videospotu coldplayev ali samo na ovitku albuma.
Izvrsten zapis, festival izvirne evropske avantgardne glasbe je seciran podolgem in počez. Simona, ti si hermafrodit?
kako veš, da je izvrsten?
Kako vem? Ker… glede na možni razpon dosega zelo visoko pozitivno stopnjo.
sodiš po obliki odstavkov, rdeči barvi naslova, citatu kreslina, barvi ozadja ali čem drugem?
ali je bil tvoj cinizem drugačne narave in si potem res prebrala. in sem po krivici ciničen.
Sestavek sem v celoti prebrala, več pa ti nisem dolžna razlagat.
@fetalij:
Oooooh, ganljivo, da je kdo opazil ta brezmejen trud, da sem vse polinkala. Ampak res sem prvih pet še z veseljem, potem sem pa začela preklinjat. Najbolj mučen del tega zapisa zame, ampak se mi je zdelo tko prfektli kul … hehe …
In ja, se popolnoma strinjam. Norvežan je car, zdaj ko sem Litvanca videla še na odru, moram reči, da še bolj kul. Tip hudo dobro izvaja zadevo, samo ogenjček na koncu je odveč.
Sem pa soraj s stola padla od smeha, ko sem si predstavljala tvoj izraz na obrazu, ko si zagledal Grka. Sem vedela, da bo tebi ziher še posebej všeč … hahaha …
@Nurudin:
Ja, se strinjam … da je bil makedonski komad spodoben, ampak to je premalo. Preveč spodoben. Poleg tega prepevat rock komad pred evropskim občinstvom v makedonščini, ni šans. Rock štima tega preprosto ne prenese v ušesih drugojezične publike. To prenesejo samo domačini. Nieti na primer drugim odzvenijo kot bi tebi prepevali v češčini. Ne gre. Tudi jezik ima svoj zven pač in v nekateri žanri malo prenesejo. Rock je že tak.
Ja, Hrvaška je prežvečeno foro poslala, se s trinjam. Je pa res, da bolj prežvečeno za nas sosede kot druge države, ki se tega niso toliko nažvečili. Očitno … hehe …
Švicarji so bili meni na Oasis foro, ja … malo preveč očitno. Simpa, ampak preveč očitno.
@Alma:
Ja, seveda, verjetno sem hermafrodit toliko, kolikor je Eurosong festival izvirne evropske avantgardne glasbe. Kako gre vse lepo skupaj. Res si neverjetno brihtna punca.
@Ančka iz okolice Celja:
Za to sem ti dolžna zahvalo kvečjemu jaz.
zdaj ne navijam za norveško, ampak zgolj za to, da grk NE zmaga. kako mi je odvraten. fak. iz neznanega razloga sicer…
ogenjček pri norvežanu pa ni neko pretiravanje, no ja, itak sem zdaj pogledal samo vajo, da vidim če je kaj drugače od tistega posnetka z nacionalnega izbora… tako da ne vem, če je grozilo, da bo zažgal dvorano pri dejanskem nastopu…
edino sranje teh predizborov je to, da obstaja potencialna nevarnost, da se komadov do finala že NAVELIČAŠ. sploh če je zadeva vsak 2 dan, namesto 3 dni zapored ali nekaj…
@fetalij:
Hahahaha … Aj nju it!!!
Ne, ogenjček pri Litvancu. Ne Norvežanu. Samo na koncu se mu nek plamenček prižge v roki. Odveč.
In ja, valjda, da se jih naveličaš. To je največje sranje ravno za favorite. Ker si jih ESC folk nažiga sto na uro, potem pa na koncu glasuje za nekoga, ki ga je slišal samo enkrat in se mu zdi v bistvu kar naenkrat bolj zanimiv … hehe …
alma in ančka iz okolice celja: a ti preizkušaš mojo narodno in lokalno zavest ali kako. alma, ta drugič pa iz okolice celja. ah … nisi mi dolžna, ne. niti nisem igral nekoga, ki bi mu bila dolžna. samo pošten sem skušal biti do obeh. in sem vprašal.
simona: tole sem pozabil komentirati, slovensko obsedenost s starim. to je neverjetno in me pošteno iritira. do tega pridem ponavadi v debatah o rocku. ljudje imajo enostavno predsodke, nek alarm v glavi, ki se jim prižge, ko pride na plano nekaj novega in jim pove, da je slabo, ker je novo. ali pa včasih tudi ne poznajo stvari, ker ne sledijo. po mojem je naše desetletje dalo prav tako veliko dobrih rock izdelkov, kot vsa desetletja predtem. ali pa preprosto nimajo okusa in jim bolj subtilna glasba ne gre v um. in razumejo samo nažiganje. malo tudi posplošujem, mi je pa pojav vsekakor zanimiv, še bolj kot to, pa mi gre na živce. pripeljalo me je tudi do tega, da me je prepričalo, da je starejši rock primitiven in preživet, kot v znak upora splošnemu okusu. to so pravi trki civilizacij. hehe.
norveška je imela perfektno dodelan nastop in dober komad. tudi tu je v mojem umu prišlo do nekakšnega trka civilizacij. menda sem se ustrašil za usodo bosne letos in me je podzavest prepričala, da gre za hladen profesionalizem, na durgi strani pa sem videl bosno pod temačnim rumenim in dramatičnim nebom, prežeto z veličastno dušo. hehe.
irske pop-punkerice sos e mi dopadle, če bi sledil rifu, bi prav lahko začel slamati. menda sem imel včasih predsodke do rock glasbe, ki se tako pojavlja na eurosongu. zdaj sem osvobojen predodkov. grk je šel tudi meni na živce iz neznanega razloga, vendar sem skušal obvladati in razumeti iracionalne sile. ni mi uspelo razumeti, mogoče šele, ko sem prebral fetalija in tebe. glede hrvaške se čisto strinjam. v komentarju, napisanem po 2. predizboru.
U2, Red Hot Chili Peppers, Royal Philharmonic Orchestra, Sir Paul McCartney, The Lemonheads in še mnogi drugi, razni poznani metal bendi, na koncertih preigravajo komade od ABBA, verjetno prav iz tega razloga, ker so ravno tako u kurcu kot ABBA sama.
glede na to, da je Evrovizija že zdavnaj zgubila rep in glavo, da je samo kamen spotike in da sledi le trendom in da je poudarek na budalaštinah…se mi zdi povsem odveč polemizirat o tem 😀 Namreč ne zgleda, da bi šlo kaj na bolje…vsako leto pa se govori o tem na dolgo in široko, pa žal ni sprememb zarad tistih nas, ki bi vse to radi zrušli in postavili na novo…
Nisem gledala tega dogodka, ker je moje zanimanje zanj nižje od niča, pa mi je zatorej tud vseeno kdo zmaga…verjetno, če bi gledala, bi skritizirala 3/4 nastopajočih
napisala si “O Eurosongu tako z veseljem kaj napišem. Res.” 😀 Tud prav, preberem te rada 😉
aja, od Fetalija tejle se režim zaj že nekaj minut “…na kurac mi gre tisti umc-tumc bas v ozadju” 😆 Jaz to slišim v večini komadov, ki sodelujejo na tem glasbenem “šovu”. Res je umc-tumc nervirajoč 😀
Z zanimanjem sem prebrala prispevek in se zaustavila predvsem pri tvojih okusih in pri nacinu, kako vstopas v svet te ali one zvrsti glasbe…
Resda je moj handikap pri poznavanju bendov izjemno velik, saj evrosongov ne spremljam in ne poslusam, a sem si vseeno napravila kar dokaj plasticno sliko, saj je bila tvoja paleta interpretacij zelo velikega razpona.
Linke ob drzavah sem registrirala ze sinoci in lepo odposlusala vse, kar se je odprlo.Hvala!!!
Edini komad, ki se me je zares dotaknil s svojo preserno razigranostjo in ritmicnostjo, je bil norveski.
Pevec – ki deljuje se kot napol mladostnik – kipi od srece na odru, vse skupaj je kot igra in ples in petje za zabavo, kot vrelec iz duse, energija dobesedno uide iz njih in ne mores se je ne nalesti, kot gezir ciste radosti. In tudi performans je spontan, naraven, energija kar vre iz vsega, cesar se dotaknejo. Ples, ritem, glasba, uigrano in uteceno.
V primerjavi z ostalimi nastopi, ki so mi nekateri bili prav izumetniceno odvratni,posiljeni, zatezeni, je to kot kozarec dobrega crnega vina ob imenitni vecerji.
:))))
…Najbolj zaprti in narcisoidni narodi…
Italjiani? LOL
San Remo je pa žal v zadnjih letih precej v krizi. Nekoč je sproduciral zelo dobre glasbenike (ala Eros Rammazzoti, Laura Pausini…) danes pa je kr neki…škoda res.
No, pa še en duet iz Italije pošiljam….malo za sprostitev ušes:
http://www.youtube.com/watch?v=iywDAnvOVA8&feature=related
LP
P.S. Pevka je nastopila tudi na Evroviziji…77′ in 92′ (vir: wikipedia)
men ta norvezan ne potegne ,ne enostavno ni mi vsec
@nurudin:
Se popolnoma strinjam s tvojim drugim odstavkom. Gre za pamfletarjenje, v ozadju pa ogromno nepoznavanja in krivičnega pavšalnega blatenja v imenu tega in onega. Res je pa nekaj drugega. Da v času vzpona danes imenovanega starega rocka, je šlo za vzpon in so takratni odlični bendi uživali v frontalnih linijah močno podporo. Danes pa prevladujejo pri protežiranju bolj štanc žanri, ki že v okviru ne dosegajo možne takšne kvalitete, ni pa seveda spet res, da so kar vsi ceneni. Današnji možni vrhunski rock bendi tako ne uživajo takšne pozornosti, kot so nekdaj podobni lahko. Krivi so pa tudi, kot sam praviš, samooklicani rokenrolljubci, ki v resnici to niso in v resnici, če jim ravno nekega izjemnega benda ne prineseš pred nos s predstavitvijo, da so izjemni, tega sploh ne bodo prepoznali. Skratka, ogromno blefa, predvsem s strani tistih, ki po blefu pljuvajo. V tem je paradoks.
Po drugi strani pa še vedno obstaja na stare čase domnevni fajt med ljubitelji Beatlov in R. Stonesov. Hej! Ne ga srat! To sploh vprašanje ne bi smelo bit. Saj je jasno, da so se hrošči pač šlepali na preboju prehoda v čas drugačnih aktualnih viž, sicer so bili pa henček aranžiran v rockerski nadih in edini omembe vreden muskonter, ki je v popolnoma drugem žanru svojo “virtoznost” znal kasneje izrazit, je bil pač Lennon, ostali pa afenguncarji, ki še danes dobro jedo na starem renomeju. Na primer McCartney, ki ga preklopim takoj, ko začne izgubljat sapo s svojim ringaraja. Edino, kar je pohvalno, je, da zna ringaraja odbrenkat, ne da bi si prste polomil. Ampak zgolj to.
Stari rock sicer ni preživet, primitiven tudi ne (razumem načelo znaka upora). Ni pa nekaj ultimativnega. Šlo je samo za čas, ko je dejansko predstavljal popularen “način življenja” in to se je poznalo v vzdušju in volji do žganja. Danes manjka ta motivacijski element, ki vpliva tudi an odnos do špila in doživljanje publike.
Irske pop-punkerice so bile všečne zaradi žanra, ampak slabe. Saj to se na ESC tudi vidi … da so pač boljši izvajalci v manj pretencioznih žanrih, ki jih pa lahko pripeljejo do vrhunca v primerjavi z zahtevnejšim žanrom, ki se ga predstavi pa tako na horuk.
@nikokaoja:
Da McCartney preigrava Abbo, je najbolj normalno, saj so bili Beatli podobno ringaraja sranje, razen v aranžmajih in imidžu, ja … hehe … Zablodeli čudežni deček je bil samo Lennon, kar je edini kasneje dokazal.
Priredbe in preigravanja, ki si jih omenil, je pa itak stalnica šovovanja. Za šov namreč gre in dokazovanje, kako lahko neko sranje v drugačni bolj izpoplnjeni izvedbi tudi odzveni povsem drugače. Normalno. To si privoščijo kdaj tudi cenenci, da bi dokazovali, kako njihovo sranje sploh ni nujno lahko sranje … hehe … To je naprimer pri nas nekoč izvedla užaljena Karmen Stavec s popljuvanim nekim Nanana komadom. Komad je dala priredit v rokvižarsko izvedbo in kao enkrat fascinirala, kako “hud” komad je prišel ven. Jaka muda.
Bendi, ki si jih omenil, sicer niso enako v kurcu kot Abba na primer, je pa res, da prodajajo vmes tudi elegantno zapakirane u kurcu komade. Ti največkrat postanejo tudi hit. To so v bistvu te fore, da flikneš na trg kakšno lahkotno melodijo, da pridobiš več širše publike na svojo stran, ki kupijo album samo zaradi enega ali dveh komadov, ostalih stokrat boljših pa pač ne štekajo in jih dojemajo kot nekaj slabše, čeprav so boljši, ampak ne na prvo poslušanje za osebo s povprečnim posluhom.
Cel Zoo Station od U2 je na primer totalen krep. Tudi to se zgodi, ko se bendi kao malo prilagajajo sceni.
RHCP na primer. Under the Bridge, s čimer so postali mega priljubljeni, je povsem simpl balada. Res nič posebnega in take izvajajo tudi kakšne popevkarice, ki se znajdejo na ESC. Predstavljaj si, da to balado poje Beyonce. Bi bilo že kar predolgočasno zanjo. Give it away tudi ni nič posebnega, razen v aranžmaju. To so komadi za rajo. Tudi razni Nothing Else Matters Metallice v primerjavi s tem, kar zmorejo sicer, je totalen pofl za pridobivanje širše pozornosti. Samo predolg pofl. Če bi se s tem komadom, skrajšanim, hvala bogu, na 3 minute znašli na ESC neki neznani poprokerji, pri čemer bi eden povsem obvladal kitaro, bi se jim metaloljubci posmehovali, jih pljuvali in zmerjali s pičkami. Da ne omenjam raznih pojavov ala Motley Crue, ki so že itak lahkotnejši, tako ljubko skope mizerne balade, kot je Without you, pa še na ESC ne boš slišal, je pa lepo odpeta … hehehe …
Skratka, res ni vseeno, kako je nekaj izvedeno, res pa tudi ni vse od “velikih” bolj kakovostno od plehkega. Seveda ne. Težko je bit zaprisežen fen.
@anna:
Pojma nimam, zakaj naj bi ESC izgubila že zdavnaj rep in glavo. Če torej meniš, da sta rep in glava kdaj obstajali, me tako mnenje samo čudi, saj je v skladu s takim mnenjem ESc kvečjemu iz leta v leto boljši. Z več glavami in repi. Seveda sledi trendom. Čemu pa naj bi? Saj je od nekdaj sledila samo trendom in ti se samo spreminjajo.
Me veseli, če bi skritizirala vsaj 3/4 nastopajočih. To bi moralo pomenit, da imaš zelo izbran okus in bojkotiraš tudi vsaj 3/4 MTV sranja in tega, kar se rola po radiu, ne poslušaš sploh. To bi moralo pomenit tudi, da bi raje preživela en večer na zaprtem oddelku Polja, kot pa da bi se udeležila pro bono koncerta Madonne v Stožicah. Se strinjam. Fajn, fajn … hehe …
In mislim, da ti ne slišiš nobenega tumc tumc v ozadju pri večini komadov na ESC, ker si zapisala, da nisi gledala Evrovizije. Prisluhi torej???
@Dragica:
Ja, Dragica, gre predvsem za način. Moji opisi sicer nimajo zveze v večini primerov, razen kjer je to še posebej naznačeno, za moj okus, kar jaz poslušam, ampak bolj za podajanje zadev tako, kot so pri publiki nasploh. Skratka, predvidevanje, zakaj in kako je in bo in da ni nič bolj drugače ali manj vredno, kot to poteka tudi sicer na svetovnem trgu popularne glasbe. Samo da na ESC celo lažje zmaga nekaj bolj kvalitetnega, kot se na svetovnem trgu dejansko v določenih izumetničenih žanrih uspeva najbolj kvalitetno najbolje prodajat in uvrščat na lestvice … hehe …
Tisto, česar ne maram, je lažno blefersko poudarjanje lastnega domnevno dobrega okusa na floskuli, da je ESC krep. Medtem si taisti pametnjakoviči rolajo največji krep doma, da le prihaja iz Amerike in celo na ESC ne prepoznajo najboljših komadov, ampak so jim, če že, prej všečni najbolj zanič. Tudi pretirano poniževanje s strani tistih z dejansko izbranim okusom mi gre na jetra. Ker se oglašajo, ne da bi sloh vedeli, za kaj gre. Nekatri si celo domišljajo, da je sranje na ESC enako našemu na domačih popularnih tleh. Pa ni!!! Naše ne dosega niti podpovprečja povprečja na Eurosongu. In to je zaskrbljujoče.
Sicer se pa strinjam. Norveški deček je car. Izjemna bo tudo Francozinja, ki je itak francoska šansonjerska zvezda. Ampak to bo razumela predvsem žirija seveda. In še nekaj jih je, ki so nadpovprečji v svojih žanrih.
@smoger:
Ja, tako je bilo nekdaj.
Z zaprtostjo in narcisoidnostjo Italijanov seveda nisem mislila na klepetavost in odprte osvajalcke pohode Italijanosov po peščenih obalah, ampak na dejstvo, da so kot narod izredni tradicionalisti, povprečen Italijan ne zna niti enega tujega jezika zaradi zaprte patriotske drže in po defoltu pač najbolj cenijo svoje fore, tudi če so zanič. Čeprav imajo zagotovo tudi danes svoje bisere. Seveda. Vendar čas gre naprej. Še Francozi ne pričakujejo na primer, da se bo ves svet zgledoval po njih in častil šanson za veke vekomaj kot prioriteten žanr in po defoltu cenjen nad vsem. Svoje ohranjajo, predstavljajo, razumejo pa tudi kaj drugega.
Link Francozinje mi je nekajkrat blokiralo, nisem je se poslusala, sem pa ravnokar Bosno,
pesem, ki se me je tudi dotaknila.Dobri so, zanimivi.
Bom se Francozinjo, …
In se nekaj komadov bom poslusala, pravzaprav je podoba naroda skozi Evrovizijo zanimiva.
@Dragica:
Ja, tudi to je res. Podobe narodov. Eurosong dejansko pri nezanemarljivih desetinah milijonov ljudi po svetu ustvarja nek vtis o narodih, ki jim niso tako poznani. Zato v promocijskem smislu sploh ni tako nedolžna, niti nična stvar. Marsikdo se je recimo šele lani sploh spomnil, da obstaja Azerbajdžan. Ker so nastopili propagandno zelo agresivno in v svoj nastop vpletli tradicionalno specifično izvajanje, ki je izpadlo zelo zanimivo in sem na primer šla po netu brskat za to njihovo folkloro itd. Recimo zaradi ESC-ja sem izvedela, da so Finci ultra metalski narod z največ tožanrskih festivalov itd. O Švedih imam na primer mnenje, da za razliko od zelo razvite demokratične stopnje družbe itd., podpovprečno muzikaličen narod. S tistim svojim ultramedlodija festivalom štanc so neznosni. Kar se tega tiče so po stereotipu glasbeno res omejenega duha, kar potrjuje tudi Abba, ampak takrat ni bilo konec. To na Švedskem še traja. In te značilnosti se povezujejo še z marsičim, če prave konce povežeš.
Rado Pezdir se je dobro pohecal, ko je pljuval po izboru za evropski parlament kot nekaj tako koristnega za Slovenijo in promocijo Slovenije kot Eurosong … hehe … Vsaj kar se promocije tiče, bi rekla, da je izvolitev poslancev in tiste poticafešte v imenu shodov za to in ono še precej manj koristno od Eurosonga,, ki je nam nekoristen predvsem zato, ker to možnost izkoriščamo zelo slabo.
Samo kratek vskok.
Simona tu že nekaj dni čakam tvoj komentar.
http://kokodajs.blog.siol.net/
LP
no, metalci po tej plati z nothing else matters, metallica ali black album imenovani, pošteno pljuvajo. v metalski subkulturi velja black album za začetek razprodaje metallice. rolling stone pa jo je uvrstil recimo na lestvico 500 najboljših albumov in s euvršča tudi na druge lestvice. nothng else matters pa je morda najbolj znana metallicina pesem pri bežnih poznavalcih tega žanra.
ja, včasih pa niti predstavitev ne pomaga, hehe. včasih sem bil fan prej omenjenih the libertines, ki so res vrhunski band z začetka tisočletja, in potem babyshambles. in mi je šlo zelo na živce, ko sem prebral, recimo, pete doherty je zvezda tabloidov in ne rocka. pizda, no! a je lahko še bolj slovenceljsko? pa je človek nastopal v tabloidih kot čisto klasični rocker, ne kot kakšna lady gaga. ampak tabloid je tabloid pa konc. rock pa predvsem pri nas ne dobiva pozornosti. kakor sem nekako dobil vits, je v angliji še vedno med glavnimi žanri po kanoniziranosti. kdo pa v sloveniji pozna the strokes, arcade fire, the national, kdo posluša radiohead. itd. v angliji in zda pa so to znana in priljubljena imena. mislim, da smo precej zadaj. slovenske scene ne poznam dobro, shame on me, ampak dan d so v mainstream prenesli sodobne vplive z najnovejšim albumom, v bolj podtalni sceni pa kakšni we cant sleep at night. sicer sem poslušal samo njihov nastop preko radia študent. kar se tiče klasične rock koninuitete.
elvis jackson so nekaj drugega, recimo. kolikor sem jih slišal.
beatli in stonesi. zdaj ne vem, če so tebi neznana nekatera dela beatlov in si slišala predvsem ljudske hite, kot se to rado zgodi in po katerih jih sodijo ljudje, da so ringaraja in to ali jih bolje poznaš in vseeno tako sodiš. kakšen sgt. peppers lonely hearts club band ali white album, sta ti znana? sicer bi lahko tudi ta dva albuma bila ringaraja, ampak je v njiju psihadeličen prizvok in nekaj za kar ne vem kaj je, kar beatle upravičeno uvršča med top bande vseh časov. ne bi pa se odločal med beatli in stonesi več. najprej so s emi beatli zdeli crap in sem poslušal veliko raje stonese, potem pa so se mi beatli priljubili. stvar okusa simona, stvar okusa. hoho.
v predzadnjem stavku manjka vejica.
Ne strinjam se ne glede The Beatles, ne glede izbranih pesmi RHCP, ampak o okusih nerad razpravljam. Čeprav se mi zdi, da tu ne gre le za okuse, temveč za bolj strukturalistična vprašanja. 😉
ko smo že pri RHCP, bi priporočal tole. ne ve, če sem do konca pogledal. pa ne zaradi depresivne podobe fruscianteja.
http://www.youtube.com/watch?v=WL6a9ZbGhEw
Najbolje bi bilo za nas, da bi bil predizbor tak kot v nekaterih drugih državah. 5 ali 6 oddaj in 50 pesmi.
In glasovanje ljudstva. Čeprav ima ljudstvo včasih slab okus, pa verjamem, da bi se ljudstvo, če bi med petdesetimi skladbami obstajal kak izjemen komad (tako vizualno, glasbeno kot vokalno), npr. tak kot Norveški ali Litvanski, odločilo prav. To bi našo tv najbrž več koštalo, a to bi morali znati tržiti. Veliko bi bilo seveda sranja med temi 50 komadi, a mogoče bi dobili priložnost tudi tisti, ki jih je komisija zavrnila še pred izborom, mogoče bi se izvajalci prijavljali bolj sproščeno, ne pa v strahu pred vsemogočno komisijo. Po mojem je tu problem.
Glede Beatlov se ne morem strinjat.
Beatli imajo preveč dobrih komadov, da bi jih lahko strpali v ringaraja kliše. Vokalno so preveč močni, harmonsko tudi, da bi se lahko takole kdo norečaval iz njih.
V zgodnjem obdobju so zame celo boljši kot v poznem obdobju.
Recimo komadi iz zgodnjega obdobja, I feel fine, A hard days night, Ticket to ride, Can’t buy me love – mešanje miksolidijske lestvice v osnovi z jonsko ali dorsko v refrenu. To niti jazz standardi takrat niso šli tako daleč. Potem so seveda Beatle posnemali pri tem, zlasti v osemdesetih letih. Lennonov vokal iz zgodnjega obdobja še ni bil presežen v zgodovini rocka. McCartney pa kaj dosti ni zaostajal za njim vokalno, a kompozicijsko ga je presegel. Največji poznejši mojstri jazza so se vzorovali pri Beatlih, Metheney, Benson itd. Po Stonesih npr. se večja imena niso mogla kaj dosti zgledovati. Beatli so marsikaj uzakonili in to še danes drži, brez njih današnja glasba ne bi bila taka, kot je.
Kakorkoli se sliši čudno, ampak, na tem Eurosongu letos, je bila vsaj polovica izvajalcev tako dobrih vokalistov, da se Slovenci lahko le slikamo. O komadih, pesmih nima smisla kaj dosti pisat, ker je večina bila cenena in so po večini igrali na “prvo lopto”, tudi sicer o okusih nima smisla bluzit … o vokalnih zmožnostih, čisto obrtniško, pa se da …
– in nenazadnje … če v naši preljubi državici vsi strnemo vrste in poizkusimo nekaj naredit, se mi dozdeva, da bi bila uvrstitev v finale že zmaga, za kaj več pa ni ne kadra, ne znanja … žal!
Patricia Kaas bi si po mojem zaslužila kaj več, predvsem zaradi močne interpretacije, ampak, nič hudega, zanjo se ni za bat, ima kariero, ki je močnejša od vseh, ki participirajo na Eurosongu.
Če se v naši deželici ne bi dogajale burke na nacionalki, če bi se priskledniki umaknili, bi bilo še nekaj upanja … sicer pa, škoda, ki jo je naš narod utrpel zaradi teh razmer (je!) bo verjetno permanetno prisotna za vsaj še kakšno generacijo. Bi bilo treba “ljudstvo zamenjat”, prej ne bo nič, ha, ha.
res je, da bojkotiram vse na MTV in da tud na Madonno ne bi šla, pa če mi podarijo karto. Res ne 😀
Sicer še vedno mislim, da po mojem okusu erusong nima repa in glave, predvsem v točkovanju in ponavljanju melodij, kompozicij…SEM PA TUDI PRIZNALA en moj feler v tvojem zadnjem postu 😉
po novem poslušam od radijev Dur-ovega
Sicer imam razvit glasbeni okus…toliko raznovrstne glasbe kot je meni všeč…malo poznam takih…vem, kaj je kvaliteta, vem kaj je šit, vem kaj je zlata sredina in srednja žalost…
glede tega, da bi še vedno pokritizirala 3/4 komadov, pa je res, ampak iskreno, sem prelena, da bi si vzela čas za to hehe
@simm:
me veseli, da je enrat na leto Eurosong in se ti še kaj oglasiš tukaj … hehe …
Skratka … živjo …
Da se bluzit tudi o drugih stvare poleg vokalov, ja, ki so večinoma itak odlični. Znotraj prvoloptaštva, ki je itak svetivni trend po logiki stvari, se da razpravljat o bolj in manj prefinjenih konceptih. V moji skrinjici je polno kiča. Od uhančkov do zapestnic. Trdim, da so sami kompleksno dovršeni lepi izdelki med sicer povprečnimi na trgu, ta grdih pa ne kupim pač … hehe …
Z vsem ostalim se seveda strinjam, čeprav sem pri Kaasovi glede na pričakovan okus in naklonjenosti žanrom širše javnosti bila presenečna že, da je tako visoko prišla. No, žirija jo je potisnila. Super, da so jo uvedli nazaj.
@Klemenko, pris, nurudin:
Ja, pris, hvala, da nisi začel gnjavit z okusom … hehe …
Gre za strukturalistično vprašanje, zagotovo … gre pa še za nekaj drugega. … Za sam karakter določene glasbe. Ne razumem, kaj se pri RHCP oziroma omenjenih komadih ne strinjaš.
Gre za to, da lahko rečem, kar iz načelnosti ne trdim, ker nikoli ne more bit popolna resnica, ampak ajd … da je komad Child in Time od Deep Purple vse, kar se od glasbe v konceptu vseh aspektov lahko doseže in kar bi lahko povedalo strnjeno vse o poanti glasbe in bi zato lahko kar nehali sploh producirat nove produkte … hehe … Seveda ne mislim tako … hočem povedat samo to, da je razprava o jonskih in dorskih lestvicah ena ploskva znotraj 3D. Obstaja še ploskva interpretacije in “filozofije” (duha), vse troje oblikuje celoto karakterja. V tem smislu so furali Betali večinoma na obeh ravneh kliše, zelo simplificiran kliše, v “filozofiji” so bili celo plitki in kronično dosledni v enoznačnosti izraza (za razliko od kasnejšega Lennonovega solo ustvarjanja, nikakor pa Paulovega).
Se pa popolnoma strinjam in temu tudi faktično ni mogoče oporekat, Klemenko, da so naredili preboj, bili prvi in torej logično lahko predtavljali inspiracijo, podlago za nadaljnji razvoj in nove oblike.