LEDENA DOBA DEMOKRACIJE
Ko je Katarina Kresal nekatere novinarje očarala z izjavo o ledeni dobi demokracije, sem se na prvi vzgib celo strinjala, da je besedna zveza ocene današnjega stanja zelo posrečena. Sem se pa čudila razsvetljenju ministrice, ki bi lahko pomenilo kritiko nedemokratičnega kupovanja pravice do uveljavljanja pravice. A kaj, ko sama izvira iz megadobičkonosne odvetniške pisarne, ki je za dobro plačilo tako prekleto profesionalno pripravljena naredit vse, kar gre v dobrobit klientu s še tako škodljivimi ambicijami. Pomislila sem, da misli na ledeno dobo demokracije, v kakršni ljudje prihajajo kar z “vedrega neba” na eminentne položaje in si lastijo eminentne privilegije. Ampak … hmm … Ne, to se Katarini Kresal verjetno že ne bi zdela ledena doba demokracije, saj nismo niti slišali za njen politični obstoj, dokler se ni pojavila na položaju predsednice stranke. Morda je imela v mislih luknjaste zakone znotraj pravnega sistema, ki si jih lahko obkoritniki prilagajajo po koristi, ostali psi, bolj ali manj izbrisani, pa ne, kaj šele, da bi si lahko izborili pravico do kakšne morebitne upravičene odškodnine? Ne, motila sem se, imela je v mislih zaskrbljujoče protestne shode podhranjenih psov v državi. Katarino Kresal je tako zaskrbelo, da je takoj oplemenitila ministrstvo za notranje zadeve z nabavo pol milijona evrov vrednega vodnega topa v strahu pred popadljivimi zatravmiranimi zvermi in je morala za prihranek, ubožica, ubogljivim in marljivim psom celo znižat najnižje plače. Demokracija vrele dobe očitno. Čestitam za naziv Slovenke leta s strani neke babje revije, kjer svojim bralcem očitno ne ponujajo nič relevantnega v razmislek. Je pa res, da volivna gmota žensk in gejev ni zanemarljiva.
PSI BRUTALNO OZNANILI, DA SMO LJUDJE NA PSU
Odmevna zgodba o sodbi zlorabljanih napadalnih bulmastifov svojemu lastniku je predvsem zgodba o alarmantnem padcu osnovne etike, vesti, o škodljivem koruptivnem vedenju kot popolnoma sprejemljivem delovanju in s pravno pomočjo zaščiteni aroganci do življenj. V slogu nekega posrečenega anonimnega komentarja, da si z denarjem in vezami (dodajam: preko katerih se trguje tudi z uslugami in protiuslugami, da lahko ostane objestnost in pohlep odeta v cesarjeva oblačila pametnih in uspešnih), lahko privoščiš resnično vse, tudi to, da te raztrgajo lastni psi.
Sprenevedanja ministra za okolje, arogantno, pardon, profesionalno obnašanje odvetnika Mira Senice in preštevanje komisij do tretje, ki je edina od treh v imenu strokovnega mnenja delovala naklonjeno Baričevičevi želji tudi upoštevajoč njegovo pobudo, je srhljivo razgaljenje stanja tudi v nadaljevanju zgodbe. Za nikakršen izjemen primer ne gre pri motoviljenjih okrog komisij, oh, te naše komisije, jebeš blefersko stroko, jebeš neodvisneže, gre za kar ustoličeno sprejemljivo mentaliteto, da lahko mirno pančkamo in smo ponosni, ker izvajamo svinjarije formalno pravilno v rajski banana državi. Velja za značajsko minorne osebke na višjih položajih in enako za zadnje po navodilih harajoče inšpektorje ali birokrate v vrsti. V kakšnem drugem času ali današnji drugače zakonsko urejeni državi bi enakovrstni profesionalneži pač tako ali drugače izvajali sekanje rok ali metali kamne v glavo. Bogsigavedi, kaj vse bi ubogljivo zganjali na vojni fronti upoštevajoč razna možna pravila igre z izrabo vseh luknjastih zaželenih možnosti drhaljenja po “potrebi”. Brrrrr. Minister za kmetijstvo je okej. Bere predpise. In zdaj, ko se mu ravno maje stolček, se je spomnil, da bi nas lahko očaral z dopolnjevanjem zakonske podlage. Čestitamo!
Kot smo slišali, bodo omejili dovoljeno lastništvo psov s pet v krdelu na tri (big dil, že dva sta krdelo) in uvedli obvezno šolanje za nevarne pse. Definicijo nevarnega psa, prosim? Kako lahko sploh kdo poseduje nevarnega psa? Sem mislila, da imajo nevarnega psa lahko samo nekateri poklicno usposobljeni predstavniki družbe, policaji ali vojaki, in morda še kakšen lastnik psa čuvaja, ki biva za ograjo s temu primerno dodatno nameščenimi opozorilnimi znaki. Obvezna pridobitev licence bi morala veljat za vse lastnike psov, vsaj za večje težje obvladljive pasme, katerih morebitni napadi povzročijo zlahka hujši masaker. Tako bi lahko predvsem vsaj približno preverjali primernost lastnika in usmerjali obveščanje o primerni vzgoji različnih pasem z različnimi fizičnimi in značajskimi lastnostmi.
Kako mučno je na pasjih sprehodih srečevat žvižgače. To je tista množica pasjih lastnikov, ki v tej državi z lahkoto kršijo predpis o obvezni uporabi povodca na javnih površinah in žvižgajo v prazno do onemoglosti, medtem ko njihov pes nadleguje druge ustrezno vodene pse in razne mimoidoče sprehajalce. Včasih brez prepričljive avtoritete tudi vreščijo na svoje pse, a efekt je podoben kot pri prizorih vreščanja Angelce Likovič nad Arturjem Šternom. Patetičen in tragikomičen. Avtoriteta pač izvira iz človekovega duha, kar edino vzbuja prepričljiv občutek, da oseba resno misli, kar izraža in da ima izraženo nek utemeljen smisel. Neprepričljiva vreščala se iz sramu nad svojo šibkostjo zatekajo k floskulam o permisivnosti v krasnem lepem svetu, ki služijo za izgovor podrhaljenega obnašanja njihovih najdražjih, otrok ali hišnih ljubljenčkov. Enako prazne surovine na drugi strani se zatekajo k uveljavljanju avtoritete preko raznih verzij izvajanja nasilja. In najslabši možni vzgojni rezultati pri živečih bitjih so tu.
Strah ljudi pred psi se seveda iz dneva v dan še povečuje, ker se povečuje neodgovorno nabavljanje in vodenje psov. Vsak se ima pravico bat kogar koli ali česar koli že in nihče z ničimer nima pravice drugega nadlegovat brez njegovega privoljenja. Vemo, da tudi ljudem preprosto ni dovoljeno naskakovat, šlatat in ščipat mimoidočih. Ja, tudi ljubitelj kač nima pravice prisiljevat kogar koli, da se pobliže poljubčka in ovoha z njegovim srčkanim neškodljivim gadom.
A nadzor nad lastniki psov ne obstaja. Prosto tekajočih psov je toliko naokrog, dnevno, da bi se lahko država s kaznimi iz tega naslova fletno obogatela. Pa nič. Raje ropamo minorne prometne prekrškarje in delimo pildke za nepravilno parkiranje v državi brez parkirišč in verjetno z najbolj abotno slabim delovanjem javnega prevoza v Evropi. Policaji se nimajo časa ukvarjat s pasjimi tegobami. V naši soseščini se najde celo nezanemarljivo število kretenoidov, ki dovolijo, da vodijo pse na sprehod njihovi osnovnošolski otroci. Ko se zgodi, da od otroške “razigranosti” znerviran pes podivja, otroci seveda posredujejo in vreščijo do onemoglosti, da se psu le zagotovo utrga. Se tak odraz skrajne neodgovornosti do otrok, do psa pa itak, lahko prijavi kakšni odgovorni inštituciji? Prepoved sprehajanja psov s strani otrok je nujna.
Predpisane kazni lastnikom psov, ki so napadalno izbruhnili in morda pobili celo čredo ovac, zbijajo ves apetit. Tako mile sankcije, da ne dosežejo niti efekta poškodovanja tuje zasebne lastnine. Odurno! Čemu upoštevat koristne predpise? Pes kot orožje je očitno odlična priložnost za maščevanje. Čemu bi si mazal roke in se nad kom ali čem spravil s sekiro, če lahko vsak primitivec naščuva popadljive pse nad sosedovega pudlja samo za male pare.
Stvar je še bolj perverzna. Nekaterim pametnjakovičem, ki se s pametjo ne ukvarjajo sicer niti sekunde dnevno, pa pade na pamet ideja, da naj bi vsi psi nosili nagobčnike. Kaj bi to pomenilo v naši državi? Da bi na primer svojemu miroljubnemu malemu psu pri trinajstih letih, ko mu je izpadel že skoraj ves zobji pesek, marljivo natikala nagobčnik, da ga bodo drugi spuščeni psi brez nagobčnika lahko še bolj samozavestno nadlegovali. Vsi tisti psi, ki sicer nikoli nič ne naredijo in so popolnoma dobrodušni, ups, samo enkrat, prvič, joj, kako smo šokirani, se mu je nekaj zalomilo. Vrisk! Še nikoli ni bil takšen! Morda bi bilo dobro uvest desetletno zaporno kazen za vsakogar, ki bi po klanju cvilil, kako kaj podobnega pufi še nikoli ni storil. Desetletna zaporna kazen za pretirano razsajanje z neumnostjo je dobrohotno dejanje, v tem času pa bi moral napisat literarno delo v obsegu romana Vojna in mir z naslovom Vse je enkrat prvič. Natikanje nagobčnikov ima še dodatno sprijeno medvrstično logiko. Da nas v bistvu ne briga, kako lastniki s psom ravnajo, važno, da ne morejo ugriznit. Ne briga nas, če je lastnik psihopat, ki svoje pse zlorablja kot podaljšek lastne patološke osebnosti. Da bi le psi nosili nagobčnik. Srhljiva simbolika bolne mentalitete v splošnem smislu in ni nerazpoznavna tudi pri odnosu do drugih problemov. Ne briga nas, kakšen je človek, da le nosi ugleden gvant. Ne briga nas trpljenje drugih, niti otrok, da so le čim dlje od nas, tiho za zaprtimi vrati.
Kar se tiče skorumpiranih potez, ki so botrovale nezaslišanemu dejanju, da se zlorabljani in napadalni psi vrnejo lastniku Saši Baričeviču, se prav tako ponuja samo po sebi umevna ugotovitev. Tudi odvzem psov lastniku ali uspavanje le teh bi bila brca v prazno, v kolikor si lastnik lahko nabavi pač nove pse. Pravico do pridobitve živali v oskrbo bi moral izgubit vsak, ki je kadar koli povzročil, da je njegov hišni ljubljenec napadel drugo živo bitje, čeprav ni bil neposredno izzvan in vsak psihopat, ki se je kdaj izkazal kot mučitelj živali. In Saša Baričevič in prejšnja lastnica Zora Roter sta v tem smislu izgubila moralno pravico do lastninjenja živali že davno pred zadnjim tragičnim dogodkom. Že pred napadom na Stanislava Megliča, ki se še danes ni prebil niti do odškodnine. Že takrat, ko so bulmastifi napadali druge pse in njihove lastnike. Moralno pravico sta že zdavnaj izgubila, a začuda ne tudi pravne. Pravico je obema odvzela šele smrt.
ČIGAVO DOSTOJANSTVO JE OGROŽENO?
Sorodniki Saša Baričeviča so preko medijev pozvali k nepolitiziranju primera in izrazili mnenje, da gre za poskuse blatenja dostojanstva pokojnika. Razumemo zadrego. Vendar sta si Sašo Baričevič in Zora Roter že zdavnaj oblatila in pokopala dostojanstvo sama. S še kako spolitiziranim delovanjem in z lastnim značajem. Z značajem, ki ni premogel niti tega, da bi osebi, ki so jo prizadeli, dostojanstveno namenili opravičilo, pozornost in ja, ponudbo za odškodnino, kot smo še v potrdilo lahko slišali v odgovoru na javno zastavljeno vprašanje Svetlane Makarovič. Značajev, ki jim je mar samo za svoj blagor, za svoj ugled in znajo sočustvovat samo s seboj, se na žalost ne manjka. Jasno in ironično je, da v kolikor ne bi prišlo do obračuna psov z lastnikom, bi spolitizirano in značajsko razgaljenje ostalo za nagobčnikom in še bolj jasno je, da še marsikaj za nagobčnikom ostaja, a psi vedarle slej ko prej zarenčijo. Nobenim sorodnikom kogar koli že nedostojanstvenega ni treba občutit nikakršnega kolapsa lastnega dostojanstva, še pridobijo ga lahko, v kolikor sami ne procesujejo enako.
NEODGOVORNI MEDIJI NAM SERJEJO PO ZELENICAH
Nekateri odzivi na dogodek po medijih, priznam, so me prav fascinirali v še dodatnem razkritju koščka mizerije.
POP TV miri duhove
Na POP TV smo si lahko ogledali prizor parodije na moraliziranje par ekselons. Na podlagi prispevka o napadu bulmastifov so mediji hoteli uravnoteženo ublažit naperjenost proti psom, eksplicitno proti bulmastifom, s prispevkom, ki naj bi dokazoval, kako mirna in potrpežljiva je ta pasma sicer. Upravičeno in pošteno … Ampak … Pred očmi se nam pojavi neka mama, ki vehementno brez sramu razlaga v kamero, kako njenega bulmastifa otroci maltretirajo, natančneje, ga vlečejo za ušesa, jahajo, mu tlačijo roke v gobec, pes pa vse to potrpežljivo preneša. Nobenega vprašanja o primernosti takšne maltretacije živali ali izraza zaskrbljenosti, če se zdi materi in lastnici psa takšen odnos do živali pravilen in, heh, varen za otroka. Očitno so to mater premalo v življenju vlekli za ušesa, jo jahali in ji tlačili roke v gobec, da bi znala primerneje vzgajat otroke, ki bodo, od drugih otrok, ki jih bodo vlekli za ušesa, jahali in jim tlačili roke v usta, morda dobili povratno nazaj na gobec, da bi jim sploh postala jasna osnovna pričakovanja človeškega obnašanja. No, pes je kakopak žival, ki se jo do neke mere lahko zdresira, da postane potrpežljiva boksarska vreča človeškim podrhaljencem. V istem dnevu smo od dopisnika Braneta Kastelica iz Londona lahko slišali tudi nepresenetljivo poročilo, da se povečuje število pasjih ugrizov, število načrtnega ščuvanja popadljivo vzgojenih psov v ubijalske namene in predvsem napadi na otroke s strani hišnih ljubljenčkov. A se čudimo?
Da ne bo pomote. Mojega pokornega terierja so v spremstvu sprehajali in crkljali tudi otroci. Ampak otroci, ki so se tudi, in ne samo, preko tega veselja navajali izražanja subtilnosti in humanega dialoga z živim bitjem. Nikoli nisem dovolila, da bi psa cufali, cukali in vlekli za kar koli že. To ni nikakršna otroška razposajenost, ampak histerija in nasilje otrok staršev, ki požvinjeno obnašanje tolerirajo ali celo zagovarjajo v zameno za odpustek lastni vzgojni nesposobnosti. Poleg vsega tudi ni mogoče zagotovit za nobenega psa, da ne bo imel maltretiranja nekega bednega pasjega dne poln kufer in vsaj šavsnil. Tega garantirat preprosto ni možno niti za nobenega človeka, kaj šele za žival. Takovrstnemu riziku izpostavljajo otroke skrajno neozaveščeni in neodgovorni odrasli.
K bolni mentalitetni klimi seveda pripomorejo tudi razni pasjeljubci, ki preko medijev reklamirajo pse kot vzgojno orodje za otroke in odrasle, celo za zdravljenje deviantnega vedenja in bolesti, predvsem psihičnih, nasploh. Propagirajo uvajanje prisotnosti psov v hrupnih vrtcih in šolah, skratka, pametni so za kozlat. S takšnimi idiotizmi seveda sprožajo nadpovprečne apetite po psih, pri čemer navkljub neprimernosti življenjskega sloga družinskih članov za posedovanje psa prevlada navidezno mnenje, da kužki prinašajo en sam blagor v familijo (še posebej če poka po šivih). Steklenička za izsiljevanje s strani otrok in za nepreudarne odločitve odraslih se odpre.
Marko Crnkovič spet spušča fekalije v Dnevnikov Objektiv
Marko Crnkovič je spet hitreje nakracal, kot mislil, tipičen primitiven odziv. Z nagonskim srdom se je kot krvoločna zver zagnal v javno hujskanje proti psom. Enako tudi sicer ožema možgansko celico preko kolumen v odnosu do presoje ljudi in dogajanja, le da tokrat brez kvazisofisticiranega mutenja, psi mu že ne morejo sekat po integriteti. Prav tragikomično.
Najprej v kolumni predrago prodaja teorijo za telebane o domnevno pretirano humanem odnosu do krvoločnih psov, čeprav zgodba z Zoro Roter in Sašo Baričevičem priča o klinetelizmu, kar se nanaša na ravnanje ljudi, saj so vsi kinološki in veterinarski strokovnjaki v prvih dveh komisijah predpisali usmrtitev psov, a je ministrstvo za kmetijstvo strokovno mnenje povozilo s tretjo imenovano komisijo, v katero se je lahko vtikal s predlogi Baričevič. Poleg tega so pod roko Mira Senice “izginili” posnetki testiranja vedenja živali, ki pričajo, da so se psi na dražljaje odzivali nevarno. V vsakem primeru so pometli z mnenji članov komisij in izvedencev, ki so nasprotovali vrnitev psov lastniku. Pes lastnika brez tako vplivnih povezav bi bil že zdavnaj uspavan! Crnkovič se nam je potrudil predstavit kot popoln bebo, ki resno misli, da neki ljubitelji psov zagovarjajo postopanje morilskih zverin po njegovem dvorišču. Poleg vsega je šlo v tem primeru še za (spolno) zlorabljane pse, kot kažejo objave o veterinarski in terenski preiskavi, kar priča o posebnem primeru, pri čemer so bili psi žrtve in posledični rablji. Tudi besedičenje o neenakovredni obravnavi živali za zakol je pase, saj nihče pri zdravi pameti ne podpira niti nepotrebnega mučenja živali po klavnicah, kaj šele nepotrebnih sadističnih živalskih farm. Nadalje se seveda kolumnist zverinsko razigrano razživi v upanju, da je le dobil priložnost, ob kakršni bo deležen množičnega razumevanja drhali za svoj snobovsko degutanten odnos do živali in nasuje bruhanc sadističnega hujskaštva:
” … naj ga usmrtijo brez pardona. Saj je samo prekleti podivjani pes. In zaradi mene se tudi ni treba posebej truditi s humanostjo.”
“Naj mu dajo hitro učinkujoč strup v izdatno porcijo pedigree pala. Naj ima cucek svojo zadnjo večerjo.”
Ali je družba tako pomehkužena, da velja za nečloveško fentati prekletega podivjanega psa, ki je skoraj ubil človeka?
Lepo, da se nam predstavlja kot kretenoid, ki hujska k zastrupljanju psov in nečloveškemu odnosu do živih bitij. Ravnanje takovrstnih lastnikov psov in koruptivnost ga očitno ne briga, saj se verjetno tudi njemu ta plat medalje ne zdi nič neprimernega, ampak tudi njegov način slalomiranja skozi lajf. Blefintelektualec se z veseljem poslužuje vzvodov vzbujanja pozornosti z izbruhi kvaziprovokativne surovosti na prvo žogo, s čimer smeši zaželen renome Dnevnikovega Objektiva in ga spravlja na nivo murkovanja, na blogu pa itak spremeni celo naslov v Fentat od navdušenja nad svojo slaboumnostjo! Sprašuje se o pomehkuženosti družbe, ki bojda ne zmore fentat prekletega podivjanega psa, ki je skoraj ubil človeka. Mah, fentajo, zavržejo in pohabijo polno psov dnevno na tem svetu, nič bat, ti pomehkužen strahopetec, ki bi ukinil slovensko vojsko in ki se trepetajoč tako prekleto pogumno bojuješ ves večer z eno kobilico v počitniškem apartmaju. Družba se pomehkuženo ne more znebit narcisoidnih, objestnih, slaboumnih, nasilnih in pohlepnih človečnjakov, ki jim je z uslugo za uslugo dovoljeno zlorabljat, poniževat in na razne načine ogrožat življenja drugih z raznimi vzvodi in orožji. Magari s podivjanimi psi, ja. Po želji. In družba se verjetno iz istih razlogov ne more znebit ozkoglednih primitivnih pisunov, ki hitreje in raje pišejo, kot mislijo, pa se nonšalantno še hvalijo s tem. Kar se mene tiče, bi morali takšne odslovit in se ne bi bilo treba nič kaj posebej trudit s humanostjo! Fakof je za vsakega nečlovečnega snobističnega ozkogledneža milost.
Sobotna priloga
Juhu. Prispevek Janeza Markeša z naslovom Med bulmastifi in Evropo. Markeša cenim in je eden redkih novinarskih primerkov, ki se mi ga zdi vredno brat in poslušat. Tega mnenja bom ostala, čeprav je tokrat na bulmastifski stopnici po mojem mnenju pogrnil po dolgem in počez. Markeš je bil okrog aferovanja, ko so ga kenslali z Delovega prestola, po stereotipni praksi od gorečih političnih nasprotnikov obtoževan tudi razprodanosti in klientelistične podkupljivosti. No, njegov prispevek, ki se dotakne zgodbe popadljivih bulmastifov, bi lahko izrabili kot dokaz, da je kvečjemu deviško naiven, kar se tiče prepoznavanja klientelističnih procesov delovanja, ali pa, da je totalno skorumpiran in skuša s takovrstnimi sporočili odvračat pozornost od bistva.
Rdeča nit njegovega prispevka je poudarek na nepomembnosti same afere in napadanja določenih person v vladi v primerjavi z velikimi temami, na primer gospodarskimi znotraj položaja v EU. Jap! No, osebno menim, da je takovrstna afera tipičen simbol, zakaj je med drugim tako zarjavelo neučinkovito kakršno koli ukvarjanje s propadajočim gospodarstvom in vzpostavljanjem produktivne socialne države.
“Markeš med drugim zapiše: “Dve opozicijski stranki, SLS in NSi, sta iz kontroverzno žalostne zgodbe izvlekli groteskno poanto, ki govori o nizki samopodobi parlamentarnih nadzornikov oblasti: ena je zaradi tega zahtevala zamenjavo (ali odstop) kmetijskega ministra, druga je predsedniku države postavila javno vprašanje, ali je bil on tisti, ki je posredoval za vrnitev podivjanih psov lastniku. Kdo lahko verjame, da bi se predsednik države želel ukvarjati z zgodbami o psih in njegovih lastnikih, še posebej kadar imajo ti povrh “kriminalno” kartoteko?”
Kdo lahko verjame? Jaz na primer zlahka verjamem. Kar pa seveda ne pomeni, da v tem primeru zaradi slabe vremenske napovedi verjamem v resničnost vpletenosti aktualnega predsednika države.
Noben veljak se v tej zgodbi ni ukvarjal z nekimi xy podivjanimi psi nekega xy lastnika, ampak so se neodgovorno do predvidljivih grotesknih posledic ukvarjali z dr. Sašom Baričevičem, njegovim odvetnikom Mirom Senico in drugimi Baričevičevimi prijatelji pri pomembnih koritih, ki so pomagali h grotesknemu epilogu. Že prevečkrat zaznana praksa! Fikšn, kako bi se lahko kakršnemu koli nekdanjemu ali aktualnemu “predsedniku” zdelo vredno ukvarjat z njegovimi psi, sramno kocino ali z zlomljenim zobotrebcem med zobmi, res ni težaven. Zdravnik lahko pod okriljem močnih lobijev nudi ekskluzivne storitve. Morda možnost predčasnega penzioniranja raznih prijateljev, žena in drugih sorodnikov. Kdor se posluži kakršne koli ekskluzivne obravnave, postane večni dolžnik, ujetnik principa roka roko umije. Poleg vsega gre za zdravnika, ki je bil tudi sicer člen megamenedžerskih zdraviliščnih poslov itd. Gre za direktorja ordinacije, ki med drugim oglašuje, da se ukvarja s preventivnimi programi oz. skrbi za celotno duševno in telesno zdravje posameznika, a je gospod predvsem sam potreboval učinkovito skrb za duševno in telesno zdravje, ki si je pa očitno nekako ni znal omogočit vrhunski ponudbi drugim navkljub. Kaj vse lahko pomeni komu pravzaprav pričakovana vrhunska storitev, je pa že drugo vprašanje. O, ja, seveda, s takovrstnimi psi bi se brez dvoma ukvarjal lahko marsikdo. Zagotovo se pa ne bi ukvarjali z mojimi hipotetično podivjanimi hrčki niti minute in bi bili po hitrem postopku evtanazirani. Minister za kmetijstvo kot odgovorna oseba ni nikakor ukrepal. Če si minister domišlja, da ga odrešuje odgovornosti pravno-formalna plat nevtikanja v pravno delovanje lastnega resorja, bi moral odstopit zaradi ponavljanja za ministra pretrapaste izjave, da je za pse odgovoren izključno lastnik sam. In kako naj kdor koli, ki škoduje s svojim obnašanjem družbi, prevzame odgovornost, če mu odgovorni za delovanje države ne dovolijo? Naj gre k spovedi? Trapasta izjava, ki jo ponavlja, tudi pojasnjuje, zakaj ni minister po opaženem fiasku, ki se je zgodil, vsaj sprožil postopek za kvalitetnejšo pravno podlago, ki bi preprečevala takšne epiloge, kaj šele sprožil kadrovski prepih. Očitno meni, da mu česa takega na ministrstvu ni treba počet. Torej je nesposoben, kvalitetna osebnost, niti osebnost, pa itak očitno ni, kot ga je izzvala v TV Klubu Svetlana Makarovič. Zadeva je še hujša. Samoumeven občutek, da se ga problem nič ne tiče, ponovno priča o že znanem, da gre za odnos do delovanja, ki je postal povsem sprejemljiv. Klasično klientelistično rovarjenje pač. Ministra ni posebej vznemirilo in ne razume, česa je kriv. Kot bi rekel, oh, saj ne počnem nič takšnega, kar ni običajno. Potrudili smo se, da nismo kršili obstoječih zakonov. Jah, ubogi pomanjkljivo informirani in od uglednih odvetnikov usmerjani sleherniki brez mega zaveznikov jo odnesejo pač slabše. Prenekatere ožigosajo za amoralne kriminalce.
Naslednji hecno osredotočen prispevek na isto temo je spisal novinar Boris Jež z naslovom Ne glejte psa v oči in že kar začne s podtikovalsko insinuacijo:
“Najbolj hecno je, da so se pasjeljubci v Sloveniji “nekam poskrili”. Baričevičevi bulmastifi so jih tako rekoč izdali in nas vse skupaj soočili z dejstvom, da so psi v zadnjih desetletjih postali neke vrste družbena skupina, s katero je treba računati; če že niso v parlamentu, so pa na ulici.”
Zakaj bi se pasjeljubci skrivali? So kakšni pasjeljubci kdaj trdili, da lahko tri pse zlorabljaš in se s krvoločneži nemoteno sprehajaš naokrog??? So kdaj kakšni pasjeljubci zagovarjali, da naj se popadljive pse vrača lastniku, ob kakršnem je pes popadljiv tudi postal? O čem bluzi Boris Jež in začuda spet nič o relevantnem ozadju štorije. Ne, pravi pasjeljubci so kvečjemu obmolknili od groze, kaj se je dogajalo s temi psi v blagor neprištevnemu lastniku z elitnimi vezami, da je lahko mirno posedoval smrtonosno orožje naprej. Popolnoma razumem nadaljnji gnev Borisa Ježa, ko opisuje neprijetno stanje razpuščenosti pasjih lastnikov, zaradi česar ne more več uživat v svojih pohodniških izletih, opažam enako, kot pasjeljubka in lastnica psa, ki ustreza mojim zmožnostim obvladovanja in hkrati spoštujem predpise o vodenju na povodcu, čeprav se državi fučka za to.
Nadalje Boris Jež razpreda o neverjetnosti svaril pasjeljubcev, češ, ne glej psu v oči … če napade, se skrči v položaj zarodka itd. Bojda nam nezaslišano sporočajo, kako nas imajo psi pravico obvladovat in ustrahovat. Ne bi rekla. Nasveti, ki jih je Jež navedel, namreč držijo in bi se lahko pasjeljubcem zahvalil za opozorila. Dejstvo je, da je pes žival, ki reagira tako in drugače gonsko, enkrat vedno prvič in samo na žalost ne zadnjič. Tisto, nad čemer bi se moral Jež razburjat, če že, je, da država nikakor ne kontrolira vzreje, posedovanja in ravnanja s psi. Nad medijskimi prispevki, ki propagirajo pse kot simpatično modno igračo. Razburit bi se moral nad začudenimi konotacijami v prispevku, ki na primer sporoča, da sta dva rotvajlerja raztrgala devetinsedemdesetletno babico, ki jih je samo trenutno čuvala. Ne gre namreč za nič tako zelo čudnega, saj je v nevarnosti vsak slabo pokreten človek brez ustrezne avtoritete, ko zlahka prevzame gospodarjenje pes, heh, celo dva velika psa, ki sta že krdelo. Še zgodba o Rdeči kapici za otroke sporoča, da volk babico pač požre. Malo punčko z rdečo kapico na buči z manj pravljičarske sreče pa tudi. No, če bi se Jež lotil prispevka v smislu odgovornosti države, bi se kakopak moral dotaknit tudi strupeno koruptivne bede vrnitve popadljivih zlorabljanih psov elitnemu zdravniku Baričeviču, česar pa očitno tudi on ni želel, ali pa so bili v času pisanja prispevkov po “resnih” tiskovinah totalno neinformirani.
ŽIVELO RUMENO
Žal lahko rečem, da takšni prispevki po resnem tisku dvigujejo renome rumenemu, nad kakršnimi najbolj večinoma upravičeno pljuvajo ravno prvi. Zloraba tabloidne funkcije v imenu demokratične nedotakljivosti privilegiranih je več kot resnična – blatenja in natolcevanja, ki niso v interesu javnega interesa itd. Vendar v trenutku, ko resni mediji izkazujejo sume podkupljivo pristranske ali raziskovalno oslabljene hibe delovanja, ki rezultirajo v pristranskem molku ali hujskaštvu pristranske sorte, postanejo državljani veseli, da imamo tudi tako vtikaške, nedostojne in vohljaške rumene medije. Kdaj pa kdaj med irelevantnimi tipkarijami zapišejo kaj omembe vrednega, čemur se relevantnosti zapriseženi resni časopisi slalomsko fascinantno izognejo. Žal.
BORBA STRANK ZA TITULO ODREŠENIKOV
Hvala za zabavo. Zabava me redno pojavljanje predsednika SLS Radovana Žerjava, ki je pograbil priložnost, da opozarja, kako herojsko prav je imel, ko je navijal za evtanazijo bulmastifov (kdo pa ni?), kljub vsemu pa tudi njegova stranka ni naredila nič prebojnega za izboljšanje krhajoče situacije, ki blagor hišnih ljubljenčkov spreminjajo v vojno. Vsekakor pa je provociranje ministra za kmetijstvo k odstopu utemeljeno. Še bolj me zabava stranka LDS, ki zdaj maha s spremembami zakonov, ki jih kategorično reklamira Borut Sajovic. Hmm … pri takšnih podvigih ponavadi najraje šminkirajo pred kamerami predsedniki strank. Ampak razumem. Tokrat ima ministrica za notranje zadeve verjetno preveč dela in pripravlja polno pametnih predlogov, ki bodo ščitili državljane pred škodljivci in preprečevali odvetnikom v rangu Mira Senice, da bi tako zlahka profesionalno učinkovito za dober honorar profesionalno zgledno škodljivce podpirali. Pohvalno.
simona,”Desetletna zaporna kazen………., v tem času pa bi moral napisat literarno delo v obsegu romana Vojna in mir”
hehe, tebi je to uspelo tudi brez zaporne kazni. 🙂
sicer sem ti pa že povedal, da se tukaj s tabo strinjam. tudi s tabo simpatiziram, saj imam celo dva mačka (od treh), ki sta skoraj brez zob( in posledično na naše veselje ničesar več ne ulovita) , je pa eden dvakrat težji kot tvoj pesek. mislim pa, da bi se med sabo najbrž kar razumela.no, recimo vsaj toliko kot midva.
Super zapis! Strinjam se z vsem od prve do zadnje črke. Edino okoli Žerjava bi nekaj dodal: mislim (nisem še 100%), da je to primer dobrega politika, ki bi lahko veliko dobrega storil, za razliko od svojih predhodnikov pri SLS, ki so delovali skoraj in izključno samo v svojo korist.
Komaj čakam (pa da ne bodo spet potrebne žrtve), da bom dočakal podobno realen in neprizanesljiv zapis še o stranki ZARES, njihovemu predsedniku in njihovimi veljaki, ki imajo ravno tako veliko masla za ušesom.
še to bi dodal: BRAVO Svetlana Makarovič! You Made My Day!
Še en zaetek v polno, Simona. Sem se večkrat kat glasno nasmejala ob branju, čerpav, ja, je zelo žalostno. Res, zadeva je tragikomična, nenazadnje morda zanimiva podlaga za kakšen roman ali hollywoodsko TV nadaljevanko “based on a true story”. (ali pa Saj ni res… pa je!) Le da bi druga verzija bila bolj v obliki dokumentarca.
Sicer sem pa na polno uživala tudi ob poslušanju Svetlane Makarovič v komunikaciji z ministrom v zadevi omenjenega dogodka. Upam in želim, da bomo na koncu le uspeli najti tistega tapravega odgovornega. Ki ga omenjeni psi (…) niso raztrgali. Ali bo uspelo? To je sedaj vprašanje.
Bravo za zapis.
Makarovičeva pa je žal pri meni izgubila vso naklonjenost.
Če bi bila res brez dlake na jeziku, bi omenila zlorabo psov.
/tudi če bi imel SB mešance…jih pač ne bi pobili zaradi zvez in poznanstev./
Izvrstno napisano.
Hujskaštvo, kakršnega si drzne objavit uredništvo Dnevnika, je po moje zrelo za odstavitev kolumnista. Takega primitivizma nismo doživeli od Jelinčiča naprej, ko so po DZ obešali neke pesmice o izbrisanih.
In ko mu trideset komentatorjev na blogu bolj ali manj kulturno pove, da je prfuknen do obisti, bruhne ven “Kakšni debilni komentarji!” in začne pametovat, da so težji in močnejši psi seveda nevarnejši od malih ščenet. Kako je pameten. Obn tem pa še pove, da je tudi sam imel ščene, ki je kar naprej grizlo mimoidoče. Ja, madona. Itak!
Jaz se resno sprašujem, ne o njegovem intelektu, ampak o duševnem zdravju. Pri tem sem prepričan, da bi se, salonski intelektualec kakršen je, prej poscal od strahu kot da bi napizdeval kateregakoli lastnika bulmastifov. Glede na odnos do živih bitij se mi ne bi zdelo čudno, če mu je normalno tudi to, da sprevrženci-pičke v prenesenem in neprenesenem pomenu, ker pač nimajo lastnega kurca, pse natepavajo z dildoti.
Evo, po novem smo še “pametnjakoviči” in “psihoti.”
Ta je res bolan. Le v kateri dimenziji živi?
Super zapis! 🙂
In ja, chef, tvoj bivši “urednik” si res zasluži vso grajo! 😉
@simona: za tole si pa zasluzis ogromen aplavz.. v bistvu upam, da se kmalu kaj srecamo in ti zaploskam tudi v zivo 🙂
glede crnkovica.. ah, saj ne zna drugega kot provocirati.. kdo bi ga pa sicer sploh “smirglal” 🙂
moje skromno mnenje.. resnici o baricevicu, kljub temu da je mrtev in da se ne mora braniti, je treba priti do dna.. in naj se javno pove, kaj se je dogajalo s psi..
ampak mocno dvomim, da se bo zgodilo kaj taksnega.. v sloveniji obstajajo pac mocni lobiji, ki se lahko grejo karkoli se zelijo in jim nihce nic ne more.. no, vmes pa, da jim ni potrebno odgovarjati na neprijetna vprasanja skocijo na dopust 🙂
“guns don’t kill people, people do.”
a vseeno – imeti strelno orožje je v splošnem prepovedano, dovoljeno pa le izjemoma.
lažje (in bolje) je prepovedat puške kot prepovedat (fukjene) ljudi.
isto je s psi, ki lahko ubijejo.
nima veze, a je pes ubijalec “na sebi” ali ga v to pretvorijo okoliščine ali lastnik ali kdorkoli. ne moremo in ne smemo si privoščit tveganja, da bo še en pes, ki lahko ubija, ubijal. nemogoče je ugotoviti, kateri lastnik je primeren in dober vzgojitelj in kateri ni. na tak način kontrolirat in preverjat ljudi ne moremo (in ne smemo). lahko pa – in moramo – preverjat in kontrolirat pse.
torej:
– vse tukajšnje pse, ki lahko ubijejo, nemudoma evtanazirat (ali pa izvozit iz države, če to želi oz. si lahko privošči lastnik);
— prepovedat oz. radikalno omejit lastništvo psov, ki lahko ubijejo (izjeme podobne kot pri strelnem orožju, minus kakšni lovci in razna “kinološka društva” (po analogiji s strelskimi društvi), ki prav tako ne bi smeli imeti takih psov).
No Simona, to je pa prva tvoja objava, ki sem jo prebral od začetka do konca in moram reči, da mi je všeč! 🙂
Sem mislil, da gredo Crnković, Jež in podobni kao novinarji, samo meni na živce.
Aja, pa še to. Tokrat se Kresalka nič ne kesa in ne joka, zanimivo, kajne ?
…..Tretji tip povezave pa je izprijeno uživaški -dekadenten – skrajno patološki: ti ljudje se kopljejo v denarju, moči in uživaštvu, se gredo sodomijo, sado-mazohistične in homoseksualne odnose, obiskujejo fetiš centre v Milanu….. (iz Pavlovega bloga).
Če dodam, se pravi, da se dandanes v Milano ne hodi samo nakupovat oblekic, ampak še kaj drugega???
Ja! Tudi to je antropologija! Pa psihologija, sociologija, psihopatologija, komunikoligija tudi…. Bravo, Simona! Hrabro, ojštro, dostojanstveno!
ej, Simona, hvala za tole.
je pa res, ko gledam takole sprehajajoče se pse z lastnicami nekje (včasih celo na drugem koncu vrvice), da se mi ščeneta smilijo – le kaj si drugi psi mislijo o njih, da imajo oni/e tak zagaman fris in zdepast geštel za vodnika 🙂
V glavnem moj pes takšne še za scalni konfin ne mara 🙂
Simona, a veš, kaj se v Sloveniji zgodi z ljudmi, ki so pravnomočno obsojeni zaradi mučenja živali? Da se jim dovoljenje za gojenje psov.
Še en primer natega z imenom pravna država. Bistveno je jasno samo ali je bilo vse v skladu s t.i. pozitivno zakonodajo, oz., da to kar so počeli, ni eksplicitno nezakonito. Ali je prav ali ne, ali je, kot so včasih rekli, legitimno, je povsem vseeno.
Pravna država podrazumeva razvite etične norme, ko jih ni, je fundamentalistični legalizem vedno paravan za klientelizem in korupcijo. Dokazano daleč najbolj uspešen način boja proti tem pojavom, ki hromijo razvoj in prosperiteto, je vodenje z zgledom.
A pri nas je še bolj kot finančni pomemben socialni kapital in tudi v tej zgodbi je ključni element in vreden (ponovne) omembe. Baričevič je bil frend z g. Senco Eminenco, in ker gre za morda celo najmočnejšega človeka v državi, je bilo dobiti nazaj krdelo homicidnih psov mačji kašelj.
Pa ni bilo vedno tako. Mediji so nam sicer g. Senco Eminenco od samega začetka prodali kot iber odvetnika, a dejstva govorijo drugače; v kolektivno zavest javnosti je prišel z zastopanjem Krke, neuspešnim, in slednja ga je ovadila zaradi špekulacij z delnicami, na koncu iz vsega ni bilo nič.
Nato je zastopal sekretarja Šuštarja, ki je kmalu razočarano pobegnil v Kanado in kričal o zaroti, in da odvetnik ni dejansko zastopal njegovih interesov.
Potem se je pojavila zgodba Rdeči Križ. g. Senci Eminenci najbrž še ni šlo tako dobro, ker si je prek Srečka Kirna brezobrestno sposojal denar dobrih duš in ga plemenitil zase in svoje bližnje. Zgodba ni dobila epiloga. Zakonito? Najbrž, ampak prilično neokusno.
Vse te odlične reference so ga pripeljale na mesto pooblaščenega odvetnika Mesta Ljubljane v času Vike Potočnik, v času ko je mesto npr. kupovalo SIB banko.
Ker SIB ni bila ravno Credit Suisse, ji je, kot se lahko zgodi vsakomur, NLB zadnji dan v letu pomotoma nakazala milijardo tolarjev, tako da je bila na papirju SIB bonitetno višje. Ozek krog izbrancev je imel notranjo informacijo, da bo mesto kupilo SIB po višji ceni od trenutne, s svojim denarjem in pogosto še krediti NLB-ja zraven so delnice SIB-a kupili in jih čez par tednov prodali MO Ljubljana z odličnim donosom na kapital. Kdo vse se je na ta način okoristil ni bilo nikoli javno objavljeno, ampak itak nima veze, ker je bilo vse skupaj 100% legalno. Insider trading je sicer povsod in vedno kaznivo dejanje, ampak pri nas zakon ni sankcioniral zlorabe notranjih informacij pri trgovanju z delnicami na t.i. sivem trgu, SIB pa nikoli ni izpolnjevala osnovnih pogojev, da bi kotirala na borzi, npr. transparentnost poslovanja.
g. Senca Emimenca je pripravil tudi misteriozno pogodbo za vzpenjačo, za katero so pri Financah izračunali, da bi bila cenejša, če bi jo zgradili iz čistega zlata. Za pogodbo so nam najprej trdili, da je sestavljena tako, da bi Švicarji iz naslova penalov zaslužili še več kot z gradnjo vzpenjače, ko so se zavedli, da tako sestavljena pogodba meče čudno luč na odvetnika, ki naj bi zastopal interese meščanov so to zanikali, še vedno ni povsem jasno, vzpenjača je bila medtem zgrajena.
Drug dober vir dobička je bilo, in je še vedno, spreminjanje namebmnosti zemljišč in g. Senca Eminenca je kot pravni zastopnik interesov meščanov z lahkoto dosegel, da se je npr. zemljišče, ki ga je imel na Grbi v skupni lasti z bratom iz društva levjih deležev, z zamahom peresa pretvorilo iz namebnosti vrtec v namembnost stanovanjska zidava. Faktor povečanja vrednosti: x10. Zakonitost: 100%. Otroci so sicer ostali brez vrtca, krajani protestirali, a komu to mar.
Mimogrede, za ilustracijo pomena socialnega kapitala, taisti brat iz društva levjih deležev je bil tedaj in je morda še vedno, dvorni dobavitelj električnih vtičnic. razdelilcev in podobne šare praktično vsem slovenskim sodiščem, upravnim enotam, carinskim izpostavam, policijskim postajam in masi podjetij v državni lasti. Dobavljal jim je kitajski pofl v času, ko smo imeli v Sloveniji tri tovarne tovrstnih izdelkov s ceno in kvaliteto, ki jim je omogočala izvoz na npr. nemško tržišče, kjer bi najbrž sicer raje kupili kitajske štekerje, če bi bili dejansko konkurenčen produkt. Zakonito? Kajpada, ker do poslov vrednosti 5 mio SIT javni razpisi niso bili potrebni.
Kresalina Katar na drugi strani, ki je nekoč izjavila, da uživa biti odvetnica zato, ker se bori za malega človeka, je medtem npr. zastopala Western Wireless (Vega) v večstomilijonski (v €) tožbi zoper državo Slovenijo. In pogorela. Po nekaj političnega dilanja so se sicer zmenili, da je Mobitel za par mio odkupil Vegino opremo in WW se je pobral domov, ampak o uspešnosti odvetnikovanja ne moremo govoriti.
Še en primer, kjer so g. Senco Eminenco najeli kot naj naj, je bil primer Petek, ko je ga. Cerar razlagala o dihanju za ovratnik naročnikom napada. Tudi ta zgodba jasno ni dobila epiloga.
Skratka, v medijsko odmevnih pravdah je duo fantastikus prejkone vedno popušil, dokler ni prišlo do pivovarske vojne, nacionalnega interesa in vseh teh stvari in tu sta bila na pravi strani. Sicer obstaja pri tej zgodbi več kot utemeljen sum kršenja prevzemne zakonodaje, a zgodovino pač pišejo zmagovalci.
Kmalu zatem je, po vsem sodeč, g. Senca Eminenca odkupil dolgove LDS, usluga podobna tisti, ko je Opus Dei iz težav z Banco Ambrosiano rešil Vatikan in tehtnico v tihi vojni med prostozidarji in Opus Dei za vpliv v Vatikanu odločilno prevesil na svojo stran. Analogno LDS danes nadzoruje dve ključni ministrstvi, vsaj kar se morebitnih posledic zgoraj opisanih rabot tiče, pravosodje in notranje zadeve, a uradno je Kresalina Katar profitabilnost odvetniške pisarne zapustile zaradi iskrene želje pomagati malemu človeku, da nam bo vsem skupaj bolje. Toliko o socialnem kapitalu.
P.S.
Ko sem podoben tekst objavil na blogu LDS so, verjetno po naključju, čez nekaj dni zbrisali vse komentarje in LDS je naenkrat prenehalo zanimati to, kar so prej opisovali kot direkten odziv volilcev s terena.
Sedaj moraš morebitne komentarje in vprašanja LDS-u oz. svojemu poslancu poslati po mailu. Pred časom sem jim poslal mail in jih pobaral kako to, da so odstranili vse komentarje in v celoti ukinili možnosto komentiranja na njihovem blogu.
Zraven sem vprašal še, če imajo namen za krivo pričanje kazensko preganjati Praštala iz zgodbe o uboju pred Globalom, ko je Praštalo prilično očitno krivo pričal. Vprašanje je relevantno tudi v luči razbohotene “zaštitarske” industrije nasploh (zaštitarji so varnostniki, ki nas, oz. naj bi nas, v javnih prostorih varovali pred drugimi varnostniki, danes jih samo še cvetličarne nimajo).
Hkrati sem poslal v Vatikan prošnjo, da mi pošljejo formular za beatifikacijo, v Severno Korejo pa osebno vabilo Kim Il Jungu za debato o Juche in značilnostih različnih letnikov Hennessya.
Zaenkrat mi ni odgovoril še nihče.
Pred časom sem
nisem hotel reči, da sem pred časom, ta del stavka mi je od nekje ostal. V poduk drugim, proof-readite preden objavite post.
@ Leiito 😉
…… Zmanjkal je smeško 🙂
@Leiito: bo jutri siol izgubil kaksnega oglasevalca? bodo zaprli komentarje na blogih 🙂 vse to in se vec, jutri 🙂
ne se zajebavati z demokratičnostjo te države 🙁
Ta država je očitno PREVEČ demokratična!! ima preveč nivojev in paralel, ki odločajo.
Če bi bilo po moje bi dal samo 3/4 veljavnosti:
1/4 vsi za mene
1/4 vsi za mene
1/2 – kdor je proti ga ni.
1/4 se se lahko spreobrne – ko je kvota polna ni več milosti.
———–
jebemti, a ste vsi manjkali pri zgodovini: poglejte si, kako so nastale države, nacije, družbe …. kdor je bil proti je šel v vojno za svoj prav: če je zmagal je imel prav, če ne je bil pa krajši za glavo. Simpl.
drkađije internetovske
Lepo povedano.
Vendar pri tem gre zgolj za najbolj nazoren primer, ki kaže na veliko večji problem: tukaj je dejansko pogorela stroka. Najprej in najbolj veterinarsko-pasja. Vidic, ki je nasprotoval vrnitvi je, na primer, še včeraj na POP TV govoril o tem, da bi psov ne bi pobil zato, ker so bili “posebni primerki” – zadeva je s strani samih kinoloških pravil pravzaprav nedopustna; sama pravila vzreje zahtevajo striktno izločanje potencialno popadljivih in neobvladljivih primerkov (čeprav so tukaj obstajali tudi drugi razlogi: od napačne vzgoje pa do zlorabe in delovanja v krdelu, predvsem pa napačnih lastnikov, tega osnovnega pravila nikakor ni mogoče kar tako izključiti).
Ta primer je razkril tudi, da obstaja kasta posvečenih in kasta ostalih nepomembnih – čeprav je to že od nekdaj znano.
Še vedno pa je tudi pri tem primeru jasno, da navadni ljudje brez psov nikakor niso enakopravni drugim navadnim ljudem, ki so lastniki psov, da se v določenih primerih prek izenačevanja pravic psov in ljudi lahko dogajajo bedarije. Pravzaprav se preko nekakšne kvazi odgovornosti ljudi za vse (in psov za nič) hoče predvsem za vse skupaj okriviti žrtev: še vedno naj bi bil najbolj kriv tisti, ki je v pasji drek stopil ne pa tisti, ki ga ni pobral.
Nič ni pogorelo in nič NI narobe.
Vse je OK.
Le MI mislimo, da nam kaj ni PRAV.
Bistvo dogodka je v tem, da vsi “trpimo” nad nedokončanimi zgodbami
da ONANIRAMO nad tragedijo ELITE in, da vse svoje občutke koncentriramo na en dogodek!!
Vse je prav in vse je normalno – saj smo ljudje!!
Obstoji pa VELIK izziv: ali smo sposobni iz tega potegniti kaj, kar nas bo naredilo bolj človek – človeku.?!?!
>
@had
Nič se ne bo zgodilo, ker
a) je včasih za oligarhijo najbolje, da je tiho, ker tega ne bo prebralo veliko ljudi, in
b) ker se mi, za razliko od npr. psov, pustimo.
Uf, smo pa ostri.
No, po moje ni toliko bistveno, kaj se je vse dogajalo s psi, kot je navedeno nekje zgoraj, ampak je bistveno, zakaj se je pse sploh vrnilo k lastniku. V to je vpletenih več ljudi in gotovo ne en sam.
Torej morajo pristojni (in ne komenatorji na raznih blogih in rumenih portalih!) ugotoviti:
– Kdo vse je podlegel pritiskom in zanemaril stroko (komisije, pravniki, uradniki, inšpektorji, veterinarji ..?)?
– Kdo vse je zlorabil svoj vpliv?
In to je treba počistiti. Odstop/razrešitev nekega ministra teh odgovorov ne bo dal. In še manj rešil problem, kjer je ta nastal. Opletanje z imeni se mi v tem trenutku zdi neodgovorno in škodljivo. In pri tem mislim na vsa imena, ker me bo Had spet obtožil, da ščitim KK.
centri: opletanje z imeni se mi v tem trenutku zdi neodgovorno in škodljivo.
bejž no, za koga škodljivo?
In morda nisi opazil, ne gre le za ta primer, je le simptomatičen in zato ker je bizaren odmeven, gre tudi za to, kar je omenila tudi Svetlana Makarovič, da obstajamo navadni ljudje in Homo Slovenicus Eliticusi.
@Miss Simonetttt, prestara si za punk besedila in premlada, za dekadenco!
Ker danes sem govoril z mojo materjo, zapriseženo medicinarko in relativno vještico o njeni Kresalki. Slovenka leta je čez noč postala del dekadence. In kdo so ti možje ve dolini šentflorjanski, ki krojijo smer_propast???
Kdo je Zares? Včeraj sem poslušal Lahovnika in si oddahnil. Ti fantje ino dekleta, mislijo delat, ne glede na to, kaj se grejo pubeci i ostala škvadra press!
Blagoslovljen kulturni praznik Slovenci!
http://www.youtube.com/watch?v=Wmo_6ZKaFYQ
Resno sem včeraj zares začel verjet’, da sem dobro glasoval!
Orange ruls! 🙂
Simona: odlično in (če je mogoče) še bolj strastno napisano kot običajno. Zelo mogoče je tudi, da bo Slovenija z Baričevičevo smrtjo in smrtjo njegovih psov v resnici doživela svoj največji politični škandal, tisti skoraj mitični “vihar vseh viharjev”, po katerem res ne bo nič ni več takšno, kot je bilo doslej; vse, čisto vse je pomešano, od trpinčenja in mučenja živali, do psov, ki so pokončali svojega lastnika, domnevnih samomorov, vprašljive uporabe neskončnih pravnih sredstev, vrhovnega sodišča, privatne klinike za vsakršno družbeno “smetano” in partnerja vplivne ministrice, da o spolnih praksah, o katerih se govori, sploh ne govorim. Nekaj slabo argumentiranih, nekaj zoprnih in nekaj čudaških komentarjev, glos in kolumen, ki so jih objavili uveljavljeni tiskani mediji, prav tako ni pomagalo (čeprav sem za nekatere pripravljena verjeti, da so bili napisani še preden so v javnost prišle določene informacije). In zato ni čudno, da v blogovju vre od komentarjev. Edino, kar bi lahko malo pomirilo strasti, je resnica: natančna, dosledna in popolna preiskava o okoliščinah Baričevičeve smrti. Ne glede na to, kako neprijetna, šokantna, strašna – ali pa preprosta in jasna – je.
Moj epilog na vse skupaj:
http://iztokgartner.blog.siol.net/2010/02/09/dogodek-z-bulmastifi-povzrocil-tretjo-svetovno-vojno-tudi-na-blogosferi/
Vse skupaj je groteskna manifestacija družbene patologije.
Vse je povezano v klopčič perverzij. Berem,da so fotografije pokojnega posneli na mobilne telefone in pošiljaji naokoli kolegom, znancem, novinarjem… Vse se ve, hkrati pa se cenzurira forume, spreneveda,v isti sapi pa hlasta za pikantnostmi, packarijami, skrivnostmi. Žalostno, za zjokat.
moje mnenje pa je, da če so bili psi res zlorabljeni, da so naredili edino prav, da so ga ubili. pika. če je samo polovica tega, kar prihaja na dan, kako jih je baričevič posiljeval, kako je imel vsaj en raztrgano danko … bog ve, koliko časa so psi trpeli to mučenje in edino naravno je, da so svojega mučitelja fentali.
v bistvu bi morali odgovorne kaznovati zato, ker so dopuščali tako zverinsko izživljanje nad živalmi.
Z zapisom se strinjam in je odlična analiza razmer in duha v Sloveniji.
Pripomnil bi le to, da Radovan Žerjav lahko tiumfira, saj je poslanec nejgove stranke Jenez Ribič že lani problematiziral slučaj z zastavljenim poslanskim vprašanjem.
Izkazalo se je tako kot vedno, da poslanska vprašanja v Sloveniji niso inštitut, ki spraševalcu omogoča doseči spremebo, ali preprečiti nepravilnost.
To je sicer tema za kakšno dugo priložnost, vendar ostaja aktualna še naprej.
ej Iztok, še dobro, da si poudaril, da si napisal epilog te zgodbe, da bojo ljudje vedeli, da gre za končno besedo.
A maš še kak epilog na zalogi?
Neverjeten je, ta (še vedno zelo učinkovit) aparat kontrole medijev za vsako ceno, s katerim manipulirajo določeni politični profili. Just unbelievable! Samo mislim si lahko, kako bi takole sočno novico brez milosti raztgali in do potaknosti obdelali mediji rumenega (in vsakega) tiska kje drugje po svetu. Brez politično obarvanih pristarnskosti in protekcije. Tole je vendar prava medisjka poslastica. Masten zaslužek za nekoga, brez mislosti. Dejstva so pač dejstva.
In kar strah me je, če pomislim, kako neizpodbitno drugačna in brezkompsromisna bi bila medijska resnica te sage, či bi nesrečni pokojnik ne bil kdor je pač bil, mislim na “tapravi” strani in sploh med tistimi, ki zadeve obvladujejo. Še sreča zanj. Aleluja.
………..in kdo je bil tisti, ki jo je še pravočasno popihal čez ograjo?
🙂
“Mah, fentajo, zavržejo in pohabijo polno psov dnevno na tem svetu, nič bat, ti pomehkužen strahopetec, ki bi ukinil slovensko vojsko in ki se trepetajoč tako prekleto pogumno bojuješ ves večer z eno kobilico v počitniškem apartmaju.”
ROFL!!!
@commonsense:
Ja, se strinjam, da bi mi sigurno uspelo prej. Dobrodušno daljši termin sem postavila za najbolj prizadete. Tiste, ki potrebujejo še mnogo časa za samoizobraževanje, o čem sploh bi kaj napisali, če so konec koncev šele pri šokantni opazki, da nekaj sploh obstaja in za opismenjevanje.
Sicer bi pa moj pes od tvojega mačka verjetno fasal, ker bi se hotel igrat, s čimer zna bit zelo nadeležen. Boji kot hudiča se pa samo žoge, pa pojma nimam, zakaj, ker mu nikoli ni nič naredila. Mogoče kakšna travma iz časa, ko je bil še pri mamci.
@David:
Problem Žerjava je v tem, ker nima prezence in se zna predvsem odzivat, za kar si vzame toliko časa kot Predin. Kar se tiče pobudniških akcij in obvladovanja odra v tem smislu, pa pogori.
Ko poanta zgodbe pretehta na neprizanesljivi strani situacije, sem neprizanesljiva. Če pa na strani prizanesljivosti, odtehta neprizanesljivo plat medalje, sem pa prizanesljiva. Zato sem lahko tudi do kriminalcev prizanesljiva, medtem ko do nekoga, ki se skriva za zakoni, zelo neprizanesljiva. Odvisno od zgodbe.
@amanda:
Ja, zadeva se je razlezla v takšne tragikomedije obravnav, da sem se ob sledenju prispevkov tudi jaz precej smejala, tudi med pisanjem.
@nish:
S tem aspektom se kar strinjam. Svetlana je zavzela v tem primeru pozicijo psov kot soudeležencev v razrednih bojih … hehe … Kot v risankah, kjer živali nastopajo z določenimi človeškimi lastnostmi. Tako so tukaj bulmastifi po Svetlanino izpadli objestni nesramni plemiči proti ubogim mešančkom brez pedigreja. Seveda se strinjam s tabo, da bi tudi mešanci od Baričeviča bili deležni posebne obravnave. Iz tega morda tudi izvira neomemba zlorabe psov, kot čes, jah seveda, potem so pa plemiči še malo fukarijo pač od obsedenosti drug z drugim in se gredo ekskluzivne sado mazo fukiš igrice. Tukaj je smernica, ki se je nakazovala, se popolnoma strinjam s tabo, kiksnjena.
Ampak ostalo, kar je povedala, predvsem ministru, je bilo pa brilijantno, vključno s postavljenim vprašanjem Megliču, kar bi morali storit že novinarji.
@chef:
Ja, takšno Crnijevo odzivanje sem osebno itak pričakovala, ker ni prvič, niti zadnjič. Kar je zapisal in kakor je zapisal v kolumni, me tudi ni presenetilo, čeprav vseeno, se strinjam, kar preseneča tako drastičen padec nivoja, ki si ga je pač tokrat dovolil še v ekstremu, ker se mu je zdelo, da se v te primeru lahko bolj sprosti. Čeprav je nivojsko takšnih prispevkov zapisal že veliko, samo v rahlo bolj sofisticirani verziji, ko so bili že ravno obravnavani liki ljudje, pa se splača bit slogovno bolj diplomatski.
@Pris:
Tnx.
@had:
Se priklanjam in, ja, dejmo se končno že spet malo srečat. Saj se kuha nekaj v kratkem in te imam v glavi, ti pa tudi keep in mind.
Z ostalim se pa strinjam.
@Murva:
Vsaj približno je možno kontrolirat ljudi, vsaj v izvoru, zato je predlog o obvezni pridobitvi licence za psa dobro. Psov pa nikakor ne moreš preverjat, če ne preverjaš lastnika. To je eno z drugim povezano. Skratka, lahko narediš vsaj več kot nič. Tako kot preverjamo voznike avtomobilov in nismo zadovoljni z manj, kot bi lahko bilo. Na primer.
Sem proti izvažanju krvoločnih psov iz države. A Nemce pa lahko napadajo in jim bomo prijazno dostavili krvoločne kosmatince???? Morda bi si izbrali kakšno državo, v kateri biva narod, ki nam gre na jetra, in bi nevarne pse izvažali samo tja.
@klemenix:
Me veseli.
@janko:
Joka, joka po mojem Kresalka, ampak zaradi svojih drugih problemov v zvezi s tem, ne joka z nami … hehe …
@geiger:
Ja … haha … še navezujoče na tvoj komentar pod prejšnjim zapisom … se strinjam, tudi na tem terenu se razkrije ves propadajoč in še nevzpostavljen kapital od vseh -logij. Komedija zmešnjav par ekselons, ampak važno, da bistvo ostaja čim bolj nevidno.
@darjeeling:
With pleasure …
@NoMercy:
Lepo, da si usmiljen …
@Mojca:
Preveč je razlogov, da zlahka verjamem. Kot sem zapisala, važno, da znamo brat predpise in da nam državo vodijo komaj pismeni slaboumneži, ki se hvalijo, da znajo brat, medtem ko zagovarjajo zločine s tem, ko se jim ne zoperstavljajo. Danes se ljudje neverjetno radi borijo za pravico do neumnosti.
@Leiito:
Prava mala enciklopedija je tole, kar si nam postregel. Dodajam še zadnjo neverjetnost najema prostorov ministrstva za notranje zadeve, navezajoče se na SIB akrobacije. Odličen posel z odličnim gospodom za prostore, kjer se bo izvajal pregon gospodarskega kriminala. Objestnost par ekselons. Pravno vse štima, za kar koli drugega imamo dovoljenje za skisane možgane, za izigravanje idiotov. Bjutiful.
“Sem proti izvažanju krvoločnih psov iz države.”
prav. torej evtanazirat vse pse, ki lahko ubijejo.
tudi jaz sem bolj za to rešitev.
@zirosi:
Se strinjam. Primer je simbolično v bistvu še širši. Ta pokazatelj nedemokracije ne velja samo za lastnike psov, kakor se je to pokazalo tako transparentno v tem primeru, ampak seveda nasploh. Brez dvoma se odvetniki in drugi veljaki niso izjemoma obnašali, kot so se, izjemoma. Samo nasadili so se izjemneje kot ponavadi … hehe … Zato so si tudi privoščili ta izjemen primer, ker se jim sploh ni zdel kaj bolj sporen kot predvsem rutinski.
@Centri:
Seveda morajo te probleme reševat odgovorni, javnost po časopisih, blogih, na pločniku ali kakor koli že pa mora izražat pričakovanje, da odgovorni delujejo konstruktivno in ne škodljivo. Za to gre tudi pri pozivih ministra k odgovornosti. Reagirat bi moral že prej, pa ni nikakor, kakor da mu ni treba. On je tudi tisti, ki bi zlahka kritično s prstom pokazal na druge vpletene odgovorne ali kakor koli vplival na kadrovske in situacijske spremembe. Pa ni! Zato to zganja zdaj javnost. Torej zapoje ulica.
Skratka, z imeni se opleta, ker odgovorni ščitijo imena drug drugemu. Imena ščitijo zato, ker so vajeni tako delovat in se od je z imeni pravi dren … v širšem smislu. Zato je treba zagrabit priložnosti, da se zahteva spremembe pri delovanju in jasno izražat pričakovanja, kakšne osebnosti želimo, da nam vodijo državo oziroma zasedajo odločujoče položaje. Kaj so prioritete. Predvsem ne slaboumni nesposobni ljudje, ki so na pozicijah zgolj zaradi držanja krožnička drug drugemu, sicer se pa sklicujejo na pravico do neumnosti in neodgovornosti, ki ne kršijo obstoječih zakonov ali predpisov. Tako ne gre. To je škodljivo!!!!
Enako velja za Kresalovo.
@Štulič:
Oh, spet si me čisto osrečil. Premlada sem za dekadenco, torej me čaka še marsikaj zanimivega v življenju na stara leta … hehe …
In ja … Lahovnik se je nazadnje odlično odrezal in totalna katastrofa bi bila, če se ne bi. Samo dve poti sta bili.
@Pika Blogovička:
Trud s strani uradnih medijev, predvsem tiskovin, da se ne bi odvijalo, kot opisuješ, je neverjeten. Ampak, ja, vihar je že odnesel strehe s hiš. Velikokrat navidez mali primeri, ki so pa zelo blizu sleherniku, v smislu možne večje identifikacije s problemom, povzročijo mnogo več razgaljenja kot takoimenovane velike (naprimer gospodarske) afere. Poanta je pa enaka. In tisti, ki sekujejo z roko samoposebi umevnosti, so seveda precej manj pozorni na manjše primere, zato je toliko večja verjetnost, da jim ravno takrat padejo hlače z riti, da zasije razkošje.
@Gartner:
Tvoje reklamiranje svojih zapisov na drugih blogih, brez da bi pustil kakršen koli komentar, je antipatično, kar si že slišal od nekaterih drugih in bil tudi že brisan. Kako ne razumeš, zakaj???
@hagunje:
Je patološko, ja, vse skupaj. Na vseh straneh iz različnih med sabo skreganih razlogov. Zelo zgoščen odsev stanja v naši družbi, definitivno.
@katarina:
Kolikor sem prebirala občutke in mnenje na primer Vidica, ki je najbolj izpostavljen kot zagovornik odvzema in/ali evtanazije psov, so bili absolutno premalo pozorni (če odmislim pristranske odločevalce). Vidic namreč na polno govori o neverjetni ljubezni lastnika do psov, ki jo je odražal v svoji borbi, da bi jih dobil nazaj, kar naprej prinašal neke igrae, dekco v zavetišče, vsak dan hodil tja itd. Seveda pa ni bilo sposobnosti prepoznat patologije. Namreč prenekateri pedofil se enako pozorno in nadzaščitniško obnaša do (svojih) zlorabljanih otrok. Tudi Zora Roter je tretirala te pse očitno podobno, ker je baje tudi zavpila nekoč v stilu, pustite moje otročičke. Seveda je ta vzgib “moji otročički” sprevržen in nikakor ne priča, da se nad psi ni vršilo nezaslišano nasilje, kot je obdukcija pokazala, čeprav seksualne narave. Podobno je zaznavat pri ogromno zlorabljanih otrokih, katerih zlorabljevalci se obnašajo enaki. Kot da prekipevajo od ljubezni in zaščite. Ja, ampak, zakaj. V tem primeru na to plat obnašanja sploh niso bili pozorni, je pa res, da niti ni sodeloval kakšen psihiater na primer, ki bi bil morda celo sposoben prepoznat patološko vedenje lastnika v pravi barvi.
@APM:
Ja, se strinjam, Žerjav lahko triumfira in tudi zbada ministra … vseeno pa je naredil premalo v smer pozivanja k sistemskim izboljšavam, ki bi že takrat lahko razgrnile prenekatere slabosti konkretnega primera in možne deviacije v delovanju. Ker konce koncev … tudi če bi te pse evtanazirali, ne bi naredili nič, če bi bilo dovoljeno lastniku, da si nabavi nove. Poslansko vprašanje pa res, se strinjam, ni vredno nič, še posebej danes, ko poslanska vprašanja usmerjajo v pomembnosti predvsem mediji … hehe …
@whosyourdaddy:
Hahaha … Res je neverjeten.
@amanda:
Ja, res … na koncu koncev še res spet aleluja zanj, spet aleluja za “taprave”. V bistvu se zdi neverjetno, da je sploh tako daleč prišlo, in to zagotovo ne zaradi uradnih medijev … sistem jebe internet. Pozitivna plat medalje interneta. Definitivno.
@mica:
Jok. Spet ne razumem tvojega vprašanja … Neverjetno.
@oomoo:
Dokumentirano! :):):)
@Murva:
Seveda. Krvoločne vsekakor.
e? zakaj pa samo “krvoločne”? vse tiste, ki lahko ubijejo.
saj ne bomo čakali, da začne teči kri (ali da nekdo umre) – in šele potem brihtno “ugotovili”, da je pes “krvoločen” in da lahko ubija …
“Edina prava pot je pravna pot.” Tole me je fajn bodlo v oči pred lanskimi volitvami s plakatov Katarince, bele mačkice, prijateljice tisočerih. Sicer je čisto razveseljivo, da se kdo zavzema za upoštevanje pravnih norm v zverinjaku oblastniške samovolje, vendar če je to glavni politični slogan na volitvah, pomeni, da je zverinjak že napol poblaznel, ali pa za odsotnost kakršnekoli politike, seveda v tistem smislu, ki naj bi urejala naš polis, naše skupno dobro. Odsotnost tovrstne politike pa pomeni kaj drugega, kot vlado nekih posebnih interesov in skupin, čemur pri nas danes tudi rečemo že kar politika. Gospodična pa se počuti na pravnem področju zgleda zadosti kompetentno, da to ponuja kot prednost, dostopen ji je tudi kakšen ekspertni nasvet ali celo drugačna pomoč, vendar bi bil meni vseeno ljubši kakšen manjši cinizem in kakšen dejansko izvajan pozitiven program.
Katarinco omenjam ne zaradi posebne ljubezni, ampak ker je tovrstno delovanje simptomatično pravzaprav za večji del politike. V tej pasji godlji se zna pokazat celo, da je bilo vse pravno v redu, da so vsi delovali v okviru svojih pristojnosti (z izjemo morda kakšnega najnižjega inšpektorja, ki je pod hudim pritiskom moral mižat, če že ne na obe, pa vsaj na eno oko). Publika zahteva žrtvenega kozla, ki bo odnesel krivdo v puščavo, če bo zadosti dolgo skandirala, se ga morda celo res poišče. Odsotnost prevzemanja politične odgovornosti za funkcioniranje te skupnosti, zadovoljitev s pravnim pokritjem, pa pomeni, da že praktično celotna politika same sebe ne vidi več kot urejanje delovanja skupnosti, ampak pokrivanje in preplet posameznih osebnih in posebnih interesov.
In kaj reči za konec o vseh politično neodgovornih odgovornih? Morda bi bilo lahko tole v tem primeru čisto na mestu: Jebo jim pas mater.
bp….bolj resnično bi bilo: jebali oni psu mater.
true that.
Verjetno ni bilo časa postaviti pse pravno zaščititi. Ledvica v gobcu? Nerelevantno. Dokler niso pravnomočno obsojeni velja načelo nedolžnosti.
Yo Gartner, ko rečejo da se dobro blago samo hvali, to ni tko za glih dobesedno vzet.
Ne vem zakaj me ta model tok iritira, ampak očitno vsaj nisem edini.
@Murva:
Ja, seveda, tiste, ki lahko ubijejo, saj tako je bilo mišljeno, sicer pes ni krvoločen. Problem je pa preventivno sklepat, kateri pes lahko ubije, zato je najmanj, kar se lahko stori zadovoljiva preventiva, zato podpiram uvedbo pridobivanja licence.
@bp:
Ta slogan, ki ga je KK itak ponavljala v nebroj, je bil zame prav tako degutanten. Še posebej kasneje, ko je izkazovala to mentaliteto v zelo izrabljajoče namene. Izražala sume v pravno nespornost, ko se je drezalo v tajkunska posojila, izražala odklonilen nadpreviden odnos ob predlogu uvedbe delitve dobička delavcu (torej pravna pot lahko obstaja ali jo pač preprečimo v bstoju) in kakopak hitro prilagodila pravno pot, da je lahko mimo razpisa pokadrovala sama. To, da pravna pot služi celo v zagovor, na bo ministrstvo za notranje zadeve sklenil posel za prostore, s komer ga je, je pa nezaslišano. Edina pot je torej pravna pot, za etiko in demokracijo se nam pa jebe. Celo hvalila se je in mirila ljudstvo, češ da odškodnin izbrisanim itak ne bo, medtem ko jih je kao zagovarjala z deljenjem očitno nefunkcionalnih pildkov. Neverjetno.
Seveda je pa logično, da je KK kaj takega kot slogan in največkrat izrabljeno floskulo izrabljala, ker se ji je zdel odlično tlakovan teren tudi od drugih za kaj takega. Ne samo to. Odlično tlakovan teren se ji je zdelo tudi, da v eter skupaj z Jelinčičem seveda pred volitvami spusti kao sprejemljivo zavajajočo floskulo, da se je pri premožnih politikih najmanj za bat, da bodo delovali skorumpirano in klientelistično, ker jim cilj ni denar. Medtem ko gospa ob politični funkciji fura yesovska mreženja. Gre za direktno reklamo kvaziburžoazije kot celo filozofsko potrjene poštenjakarje v primerjavi z nepremožnimi kao goljufi. Kar je seveda totalen bulšit in značajsko poznavalska zabloda. Ampak srhljivo je, da se komur koli zdi mizerija mentalitetnega stanja dovolj globoka, da poskusi spuščat takovrstne možgalnopralniške svinjarije v eter. Samo še to, da bi resnično tako razmišljal, je srhljivo bolj.
Ja, una je bla fajn, da se je pri premožnih politikih manj za bat korupcije. Znano je, da bogati ljudje redno dosežejo mejo, ko nočejo več in več in se usmerijo v duhovno rast.
Med vrsticami s tem pove tudi, da so politiki po naravi sicer koruptni, ampak premožni so manj dovzetni za primitivne oblike korupcije tipa kuverte, quid pro quo je pa itak nekaj povsem drugega in sestavni del politike.
Spominja tudi na sodniško logiko: pri €2.000 na mesec je integriteta sodnikov še ogrožena, pri €3.000 pa se prelevijo v poosebljeno poštenje in pravičnost.
noben problem ni preventivno sklepat, da psi lahko ubijejo (imamo dovolj primerov). lahko bi šli po pasmah in evtanazirali vse pse tistih pasem, katerih pripadnik je dokumentirano že ubijal. lahko pa bi rekli že takole: žival vrste canis lupus, ki ima dovolj površine in dovolj veliko težo, da ubije človeka, če se mu uleže na obraz in ga s tem zaduši, lahko ubija – torej jo je treba evtanazirat.
Simona, glede na to, da ti s svojim vztrajnim pojavljanjem na mojem blogu v svojem imenu pustiš link do svoje strani, menim, da imaš stokrat večjo reklamiranje od mene 🙂
Če dovoliš še en link, le zato, da malo zmedem whosyourdaddyja:
http://iztokgartner.blog.siol.net/2010/02/09/kako-se-z-bulmastifi-nabira-politicne-tocke/
http://bp2.blogger.com/_4G2ptSlZZn0/SCDCzGxon_I/AAAAAAAAAzo/M8PxnwTdkuM/s1600-h/Picture+4.png
Upam, da tudi te nesrečne smrti politika ne bo izrabila za nabiranje točk 🙂
Upanje umre zadnje.
To je knee-jerk reakcija politikov in končno njihov posel. Škoda besed. Tvoja naloga, kot družbeno angažiranega fanta odprte glave, je, če že ne moreš spremeniti sveta, da razkrivaš laži in lažnivce.
še dodatek – če bi šli po pasmah, bi si ogledali register nevarnih psov: nemški ovčarji, zlati prinašalci, šarplaninci, ameriški staffordshirski terierji, bernski planšarski psi in angleški koker španjeli. temu dodamo vse po teži in velikosti primerljive pasme ter mešanci.
pa imamo seznam za evtanazijo obstoječih in prepoved novih.
whosyourdaddy, ta o sodniski logiki je podtaknjena. Nihce pameten namrec ne bo argumentiral zahteve po visji placi s premosorazmerno nizjo nagnjenostjo h koruptivnosti, ki je bolj kot ne karakterna lastnost in je tezko opravicena s prejemanjem se tako nizkih dohodkov. Razloge za zvisanje place gre iskati drugje, recimo v tem, da nizke place odvracajo dobre pravnike od sodniske sluzbe, kar posledicno znizuje kvaliteto dela…
Hej, Simona! Lepo, da spet bolj pogosto pises, heh. Kje je pa Vanja? Moje vprasanje se bo nanasalo na del tvojega komentarja, ki si ga pustila pod Crnkovicevim zmazkom (saj bi tam pustil komentar, samo se mi zdi, da bi se zaradi Dajaninih epilepticnih napadov znal izgubiti). Torej zapisala si: »Zločinski so tudi odvetniki, ki služijo barabanski volji. Naj odklonijo in naj dobijo baraboni odvetnika, ki jim ga določi sodišče, ta pa naj opravi svoje delo v okviru nujnega. Samo v okviru zaščite domnevne pravice in nič več. In na koncu se izkaže, da so odvetniki na trgu itak demokratični samomor. Svoje zakone ima pa vsako ušivo pleme. Ampak kakšne?«
Vesel bi bil dodatnega pojasnila, namrec po tej logiki, bi odvetniki morali odkloniti vse primere, ki vsaj prima facie delujejo barabonsko, pa ceprav morda to celo niso. Dolocitev odvetnika s strani sodisca zadeve kaj dosti ne spremeni, kajti odvetnika se vedno veze obligacija prizadevanja, kar pomeni, da mora kot dober strokovnjak storiti vse (pri tem ne mislim neeticnega zongliranja s poznanstvi…), kar je v njegovi moci in v pravnih okvirjih, da doseze cilj, sicer odgovarja (disciplinsko, odskodninsko). Kar pomeni, da mora vlagati pritozbe, ce stranka to od njega zhateva, in v njih opozarjati na morebitne nepravilnosti (neskladja z zakonom ipd.). Vse to spada v sam okvir zascite domnevne pravice. Instanca je pac tista (bodisi ministrstvo ali sodisce), ki bo na koncu izdala odlocitev in spet smo pri (ne)kvalitetnem kadru. Pa tudi sicer ni nujno, da so medijsko izpostavljeni (posledica neeticnega PR-a) odvetniki (Senica, Ceferin, Matoz…) h katerim domnevno tiscijo baraboni uspesnejsi pred sodiscem od nekega pravnika, ki bi ga nakljucno dodelilo sodisce. Marsikdo bi ti znal povedati, da je ravno obratno…
@murva
Tako bolane logike pa se nisem slisal. Upam da je to bilo misljeno kot sarkazem in ne realna resitev. Kajti v tem primeru bi lahko pricakoval, da bomo tudi pri ostalih zivih bitjih naredili selekcijo. Kako naprej – sledijo zivali nad 30 kg? Se pravi vse kar ni veverica, sinicka ali metulj pospravimo v zgodovino? Pa dajmo zraven se muhe, saj niso velike in nevarne, so pa nadlezne. Puf. Kje nadaljujemo? Rastline? Ja tisto trnje ki nas bode, napalm resi vse. Pa tisti kosmati listi so tudi neprijetni. Ni panike, buldozer prihaja. Ostanemo samo se ljudje. Hm, crnci so crack narkomani, puf, reseno. Latinosi – gangsterji, bang, reseno. Rusi, ja mafija, nasvidanja. Africani, pleme ljudozersko, bombs away. Muslimani, talibani, hasta la vista. Pa seveda romi, kradljivci solate in bakra, vislice ze cakajo. Huh, kdo nam se ostane. Aja, nadaljujemo s tistimi nad 40kg, nad 150cm,…
In svet bo lepsi in varnejsi, ko ga bodo koncno naseljevali le tisti, ki ne morejo skoditi nikomur vec. Peace!
Zverinski pohod bulmastifov se ni končal, temveč jih je zgolj zamenjal človeški lajež in renčanje:
http://spookymulder.blog.siol.net/2010/02/09/pasji-dnevi/
antipat – očitno ne bo treba. nikjer ni vika in krika, kako je pobesnela muca raztrgala tri ljudi in ni člankov o ponorelem jagenjčku, ki je otroka v bolnico spravil. vsake toliko sicer so članki o kakšnih ubijalskih bikih in kravah, ampak brez skrbi: vse bike in krave brez izjeme itak pobijemo in pojemo (saj jih imamo za to).
glede “črncev” in ostalega bebavega nakladanja – v sloveniji je 2 miljona ljudi in 1.400 zapornikov. registriranih psov je 170.000, od tega nevarnih 550. torej so prek trije psi na tisoč tako nevarni (so grizli in morili), da so uradno registrirani kot taki – dočim je samo 0,75 človeka na tisoč tako škodljivega in nevarnega, da ga je treba zapret. kar pomeni, da so psi – poleg tega, da niso mi – več kot štirikrat bolj nevarni od nas.
torej – so samo psi, ki grizejo in napadajo in morijo; mi pa šele po tem, ko so ljudje krvavi in mrtvi ugotavljamo, da gre za “nevarne” in “krvoločne” in ne vem, kaj še vse.
evtanazija je edina rešitev. in to vseh, ki lahko ubijejo. ker če jih pustimo, nekoč tudi bodo ubijali.
@Murva
Menda ja ne spadaš med pasjefukce?
Pri nas te lahko zaprejo tudi, če ne plačaš položnic…
Sicer pa število 549 nevarnih psov prej kaže na dosledno neizpolnjevanje zakona in na nesposobnost izvajalcev kot pa na neko realno stanje:
( http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042335960 )
Recimo, da se register nevarnih psov vodi od 31. januarja 2007, ko je bil sprejet nekakšen pasji zakon.
Če za nevarnega res šteje vsak pes, ki je ugriznil človeka ali žival (tukaj nimamo podatkov – prejšnji teden pa sta bila vsaj dva takšna, ki sta klala srnjad; Za nevarne pse pa se ne štejejo službeni policijski ali vojaški psi, katerih ugriz je posledica izvajanja službene dolžnosti, ter psi, katerih ugriz je posledica nedovoljenega vstopa osebe v objekt ali na ograjeno zemljišče, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom.), potem ima teh 549 nevarnih skupaj z vsemi, ki so grizli po službeni dolžnosti res precej dela: v dveh letih so do 4. 2. 2010 zabeleženo ugriznili 3549 krat…
Murva, jaz sem vseeno upal da je bil ta tvoj zapis le hec. Sicer lepo opazas da sem napisal bebav sestavek, kar pa je dejansko bil njegov namen. Namrec pokazati, da je taksno razmisljanje, da lahko na podlagi posameznih primerov “nasilnezev”, krivdo in kazen nosi celotna pasma, ze videno tudi pri rasizmu in nasilju nad drugimi in drugacnimi od nas.
Daj zirosi, nahaj tripat na pasjefukce. Očitno te zadeva zelo vznemirja, da nas posiljuješ s tem izrazom kar naprej in vse povsod. Daj osreči se na kak drug način.
@Beatnik: whosyourdaddy, ta o sodniski logiki je podtaknjena. Nihce pameten namrec ne bo argumentiral zahteve po visji placi s premosorazmerno nizjo nagnjenostjo h koruptivnosti, ki je bolj kot ne karakterna lastnost in je tezko opravicena s prejemanjem se tako nizkih dohodkov.
Jaz se že strinjam s tabo, ampak to je med drugim navajalo v svoji odločbi Ustavno sodišče, ko je zahtevalo plače primerljive (karkoli že to pomeni) poslanskim.
To je najbrž eden tistih miselnih preskokov, ki jih je sodnikom priporočal predpristopni svetovalec Dr Doukoff. Kot bi bila potrebna npr. tudi odškodninska odgovornost sodnikov za nestrokovno ali pristransko sodbo. To smo imeli že pred 100 leti v SHS, danes pa odločitve sodnika (razen prekoračenja razumnega časovnega okvira) post festum ni mogoče več dati v presojo višji inštanci.
“V odločbi Ustavno sodišče poudarja, da ustavnopravna enakovrednost sodne oblasti v primerjavi z zakonodajno in izvršilno oblastjo, ki izhaja iz drugega odstavka 3. člena Ustave, med drugim zahteva, da se položaj sodne oblasti in sodnikov kot nosilcev te oblasti obravnava in ureja ustrezno primerljivo z drugima vejama oblasti, tako da so zagotovljeni neodvisnost sodnikov ter integriteta in dostojanstvo sodne oblasti.”
Tudi glede pravnega zastopanja imaš seveda prav, ampak najbrž poznaš izraz barrator in barratorstvo, ne legitimno pravno zastopanje, je tisto kar ljudi moti, od nekdaj, že Dante je odvetnike barratorje postavil v 8. krog pekla, skupaj s korumpiranimi politiki in kot sin odvetnika in po krivem obtožen ter izgnan je že vedel o čem govori.
Baričevič se zdi pa vedno bolj (tudi) kot dr. Morell slovenske visoke politike in kdo ve kaj je dajal Pahorju, da je ta (reportedly) za po 5 minut izginjal s sej vlade in se vračal z nasmeškom na ustih, in da je videti zabuhel v obraz.
Upajmo da je vsaj depresija premagana, ni lahko biti talec lastnih koalicijskih partnerjev, sploh takih. Da je (bil?) Pahor depresiven so njegovi sodelavci vedeli že nekaj časa, širša javnost pa, če ne prej, pred novim letom, ko je v intervjuju za Sobotno prilogo na vprašanje ali je srečen odgovoril: “če odgovorim na to vprašanje, bo to najbolj odmeven intrevju leta”. Ob drugi priliki je izjavil, da “bi bil rad spet srečen” in ob približno tem času se je pojavila tudi ideja o “uradu za srečo državljanov” in nenavadno velik interes za raziskave o merjenju sreče in zadovoljstva v različnih državah.
Kdo mu bo zdaj v zaupnosti pisal recepte? In kakšne? g. predsednik, tradicionalno zdravilo za melanholijo so opiati, že od Galena naprej, Paracelzus je bil itak proto Dr House s svojim laudanumom, pa vse do 20. stoletja. Naslednji antidepresivi, tricikliki, so prišli šele v 50-ih, SSRI-ji a la Prozac pa šele v 90-ih in tako eni kot drugi se skrijejo pred opiati, kar se melanholije tiče, pa še manj stranskih efektov je.
Zanimivo, meni se je Baričevič – za katerega doslej samo parkarat slišala (verjetno sem predolgo v tujini) – tudi zdel en takšen dr. Feelgood: razkošna, diskretna privatna klinika (saj slike ne lažejo, ne?), adresar, ki ga kar razganja od pomembnih imen in številk ter zdravsteni kartoni, v katerih je verjetno vse v šifrah… no, me malo zanaša. Kaj pa hočem, če pa že štiri dni berem samo to, kar blogovje bruha iz sebe o vsem tem! Je pa res, da so lahko magistri farmacije še bolj koristni za srečo…
@nevenka
Sreče ti ne more dati niti zirosi, niti država, srečo si lahko poščiješ sama…
Država mogoče ne, Auralis pa že: http://www.auralis.co.uk/product.php?id=44
Zirosiju in njemu podobnim, ki v vsakem človeku, ki se zavzema za živali, vidijo zoofila, bi pomagal kvečjem Moditen.
Normalen človek pa za srečo ne rabi fiksa.
Se strinjam, snif povsem zadošča.
Ti že veš.
ta internet je res neverjeten, vedno kaj novega, kot kaže res ni še ena muha enodnevnica.
Na http://www.zoo-sola.com npr., se lahko človek pouči kaj zoofilija je in kaj ni, da ne opletamo ignorantsko s temi pojmi.
SE tudi strinjam, snif povsem zadošča.
Kot do sedaj. Zadnjih 18 let.
Za celo slovensko “elito”.
Ena velika riga čez vse…
leiito, prosim, če drugič opozoriš preostale, da tvoje branje ni za tiste s slabim srcem ali vsaj slabim želodcem. To kar si napisal o Senci Eminenci in Kresalini Katar spada bolj v Hollywood, kot pa v real-life.
Ne razumem, kako se najdejo debili, ki glasujejo za takšno golazen.
Sicer ja pa več kot sumljivo, da se iz desnice in opozicije oglaša samo Žerjav, vsi ostali so tiho. Le zakaj?
Moje branje ali pisanje?
To kar sem napisal o duu fantastikus so dejstva, morda širši javnosti vsa niso posvem znana, vsekakor pa so vsa dokaj enostavno preverljiva. Ali spada v Hollywood težko presodim, za moj okus so to Niyazovsko-Nazarbajevske manire, vsekakor pa je “real life”.
Ljudje pač imajo volilno pravico, to še ne pomeni, da se odločajo racionalno, neke hude razlike med ponujenim itak ni. Navijaš lahko ali za FC Sheriff iz Tiraspola ali za FC Spartak iz Varne, glavno je, da razumeš, da so naši vsi sposobni, pošteni in dobronamerni altruisti, njihovi pa vsi nesposobni skorumpirani mrhovinarji.
antipat – seveda kazen nosi celotna pasma. ne samo to – celotna vrsta! saj to niso razumna bitja, med katerimi se tu in tam najde zmešan in nevaren individuum, ampak vobče nevarna, ubijalska vrsta zveri, katere vsak pripadnik bo ubijal, če bo le lahko.
zirosi – ja, drži: v resnici je nevarnih psov, ki grizejo in morijo veliko več, kot jih je zabeleženo v uradnem registru. v bistvu so vsi. zato evtanazija za vse.
Dobro vprašanje pravzaprav, kako to, da ljudje s tako gorečnostjo ne le volijo, ampak tudi povsem nekritično verjamejo v in zagovarjajo neko stranko ali politično opcijo, da hkrati z navijaško strastjo dobesedno sovražijo nasprotno stran, ob tem pa dejansko v bistvu ne vedo nič o osebnostih za katere navijajo in še manj o njihovih resničnih motivih.
Še manj razumljivo je tako navijaštvo, ko pogled z distance pa pokaže, da so praktično vsi utemeljeno osumljeni totalnega egoizma, pohlepa po moči ter privilegijih, in da so praktično vsi utemeljeno osumljeni koruptivnih (vsaj v smislu pokvarjenih) dejanj ali pa jih v najboljšem primeru prikrivanja le-teh.
Bogsigavedi. Obama npr. je očitno uporabljal tehnike tipa nevrolingvistično programiranje in ustvaril de facto “cult followers”. Našim voditeljem načelno ne bi pripisal tako sofisticiranih metod vplivanja, a kdo ve. Morda gre za miselne okvare iz titoizma, neko potrebo po vodji in pripadnosti plemenu, demokracijo smo vsekakor sprejeli z enakim entuziazmom in utopičniimi pričakovanji kot prej socializem, iz psihologije pa poznamo koncept konsistence, ki pojasni npr. lojalnost večine volilcev.
Jaz vsekakor ne volim. Sam predlagam državni udar in mehko diktaturo tipa Singapur ali Južna Koreja.
@whosyourdaddy:
Ja, seveda, saj zato pa potrebujejo yesovska združenja, od katerih začuda ni nobenega produktivno kreativnega napredka, razen da njihove protagoniste gledamo na položajih, kjer čudežno ožemajo previsoke plače in nagrade za nepreboj, ob stotih privatnih dobičkonosnih hobijih, ki nam nič ne koristijo. Da ne omenja raznih rotary, lions krožkov, ki spet začuda ob vsej mega dobrodelnosti, ne živi niti en prebivalec sveta opazno bolje. Njihov problem je, da so zadolženi do grla in čez, kot noben revež, ki ga razni hrvatiči preganjajo za mega obresti pri podmiznih posojilih. Zadolženi so za milijone uslug in podpore nesposobnosti navkljub, plus zagonskega kapitala v milijonih seveda. Zato ni odgovor samo v tem, da nimajo nikoli dovolj, ampak za mnogo preveč preprosto težko poravnajo dolgove … hehe …
@Pika Blogavička:
Dr. Feelgood … hehe … Dobra!
@Murva:
Kar pišeš, je paranoidna kozlarija, ki sodi v enako poanto logike, kot bi se spraševal, čemu ne bi že predhodno vseh otrok, ki izvirajo iz raznih bednih družinskih ali celo geto razmer in obetajo veliko možnosti, da se bodo razvili odrasli kriminalci, kar preventivno pozaprli ali celo fliknili na električni stol. Za gensko oziroma pasemsko podloženo teorijo, ki naj bi botrovala preventivi, bi te pa Hitler posebej pohvalil in takoj rekrutiral svoje vrste.
@Iztok:
Gre za način. Jaz pri tebi samo komentiram, kadar komentiram. Ne prihajam s prioritetnim namenom, da opozorim na svoj zapis, ki bi pariral tvojemu, kar pomeni, da bi bil moj prioritetni namen izključno, da tvoje bralce zvabljam k sebi. Kolikor povezava v imenu na moj blog seveda pomeni posredno tudi samoreklamo, me opravičuje vsaj to, da na tvojem blogu komentiram. Torej spackam komentar, ki lahko zainteresira tudi tvoje bralce, da še toliko bolj klikajo na tvoj zapis, ko se pasivno ali aktivno vključujejo v dialog. Tvoj namen z linkom po blogih naokrog je pa izključno samopromocijski, zato je patetičen in aroganten. Zato Ireno Sireno sigurno nič ne peče vest v imenu cenzure, ko te tvoje izpade izbriše, saj zagotovo ne tekmuje s tabo za klike, ker jih ima s svojo vrsto zapisov več kot dovolj in še več kot ti. Gre samo za to, da gre človeku na jetra tvoje murkasto obnašanje. Ne dojemaj pa tega kot posebnega vabila h komentiranju na mojem blogu. Nikarte. Če nimaš nič za povedat in sploh ne prebereš niti stavka, ne želim, da se sploh oglašaš. Linkanje svojega bloga na moj blog pa pozdravljam samo v primerih, ko se nekdo utemeljeno kot bolj sveži bloger želi predstavit in poleg komentarja še opozori na svoj prispevek. Ampak se še vseeno prioritetno predstavi z nekim komentarjem. Kapiš?
“Zato Ireno Sireno sigurno nič ne peče vest v imenu cenzure, ko te tvoje izpade izbriše”
Samo enkrat je to naredila, mater si dober demagog 🙂
In seveda, ne moti tebe, da je link, moti te da linkam ravno jaz 🙂
Tudi prav, ne bom več, ne skrbi. Če bi vedel, da bo tudi zaradi tega tretja svetovna vojna, ne bi.
Ajde, tečka.
še en faktor zakaj morda večina ljudi tako močno potrebujejo voditelje. Po naravi je večina ljudi beta in potrebujejo občutek, da vedo kdo je njihov alfa.
Pes recimo ne ve, da je človek človek, pes misli, da je človek samo še en pes, le da ga sprejme kot alfo in s tem vodjo krdela, ki dobi npr. najboljše samice. Spopadi za alfa status niso redki, sploh če gre za avtoritativno pasmo in šibko osebnost.
Svoje so naredili seveda še mediji, ko nam poročajo kot udarno novico dneva, da je predsednik vlade obiskal Zg. Kungoto. Na subliminalni ravni je sporočilo, da so politiki avtoriteta, alfa samci, življensko pomembni, gospodarji naše usode, slovenski hrbet je pa itak, kot bi rekel Cankar, biča vajen in željan*.
*kar nima veze s samomazohizmom in fetiši. Ali pač?
stalker/peeping Tom Gartner? kaj čakaš pred monitorjem na standbyu, če te bo kdo kje omenil?
@beatnik:
Valjda! Najprej lep pozdrav in ja, sem presenečena in vesela, da si se po dolgem času le oglasil, in ja, sem pomislila, kam je izginil beatnik in pogrešala tvoje lucidne komentarje. Vanja se je tudi malo izgubila, ima neke pozitivne razloge, ki vzamejo precej časa in posvečenosti, čeprav sem ravno v zadnjem času že rekla, porkaduš, da jo po mejlu malo pobaram, kako in kaj. Vmes sem tudi jaz malo prekinila z bloganjem silom raznih razlogov.
Kar se tiče tvoje pripombe, sem pričakovala kakšno zbadljivko, ja, vsaj od kakšnega pravnika, čeprav, in ravno zato ker, sem navrgla za bajdvej. Ta tematika je sicer precej široka, kvečjemu za posebno debato na temo.
Ja, kot si odpisal whosyourdaddyju, slaba plačna motivacija za odločitev za sodniški poklic in slaba tudi za tožilski. Kako ironično. Zakaj bi se nek penko matral in se še ubadal z mega politikantskimi spori tudi s strani nadrejenih, če lahko odpeketa k zidarjem in pobaše lep honorar. Ampak plače in drugovrstne motivacije na sodniškem ali tožilskem stolčku, kamor zaradi takovrstno nedemokratično nastavljene pasti, ne sedajo z vesljem najbolj obetavni in ambiciozni pravniki, ne morejo nikoli konkurirat sorazmerno z možnostmi odvetnika na trgu. In začaran krog ledene dobe demokracije je tu.
Kako lahko izgleda najem neluksuzne pravne moči ali celo brazplačne? Stranki se čudežno zdi, da zastopnik ne dela nič, kar ni zgolj nujno. Pametna stranka se sama zakoplje v študij pravnega sistema in ugotavlja, kaj vse zastopnik ne uporablja in ne izvaja. Besno napada zastopnika z idejami in predlogi. Kaj kmalu ugotovi, da zastopnik za vsak premik palca pričakuje malo dodatne finančne spodbude. Ojej. Če je stranka na začetku kalvarije, lahko pošlje barabo v rit, na sredini pa je v razcepu, saj bi jo zagonsko plačil novega odvetnika lahko koštalo še več, kot da podkupi obstoječega. In je v pasti. Potem se zgodi, da neka zelo pogumna oseba, ki dolgoletno pravdo, zaradi katere je ob kupovanju odvetnika za vsak korak, skoraj obubožala, popizdi, in ga prijavi odvetniški zbornici za korupcijo in izsiljevanje, morda celo s sumom, da je zastopnik podkupljen za nedelo s strani nasprotne stranke. Mogoče vzame za pomoč celo medijsko izpostavitev tipa preverjeno, tednik itd. Množica izsiljevanih upa, da se kaj izcimi. Vendar ni jasno, čemu sploh služi odvetniška zbornica, razen klasični zaščiti svojih tudi lopovov. Stvar stranke na trgu je, kako se dogovarja s svojim odvetnikom, a ne. Imate o izsiljevanju o podkupninah kakšne dokaze? Aha, ne. Ja, potem pa nič ne moremo. Ne, zakaj bi uvedli preiskavo, zakaj ste pa tako neumni, da se pustite izsiljevat. Jap!!!
Na drugi strani so seveda vsi tisti krivično nategnjeni in kriminalci, ki ne spadajo v gospodarsko ekskluzivo, in koristijo dodeljenega zagovornika, ki je lahko milo rečeno smešen s svojimi zgolj nujnimi potezami, kot je laho smešen s svojo zaprisego vsak zdravik v odnosu do hipokrata ali pa vernik v odnosu do boga. Ne glede na odvetnika je pač že tako, da se kdaj presodi tako, kdaj na višjem sodišču spet drugače. Ja, vztrajat je treba. A kaj ko nima vsak denarja za dobro voljo zastopnikov in posledično nima vsak dovolj energije, da celo življenje posveti eni borbi magari za ušivo jasno pravico.
Potem imamo luksuzne odvetnike, ki svojih strank zagotovo ne izsiljujejo, ker res ni treba, ampak se potrudijo, da naredijo vse, tako prekleto profesionalno, v prid svoji stranki. Ne vem, zakaj tudi oni potrebujejo vključevanja v razne neformalne in formalne mreže petičnežev, saj zaboga delujejo samo po črki zakona. Zato, ker se zavedajo, da je za ekskluzivo, ki bi šla lahko po črki zakona skozi, potrebno še marsikaj za učinkovite dogovore in poteze. So pripravljeni inres dobro motivirani. Saj sebodo odkupili s kakšnim redkim pro bono branjenjem ubogega malega človeka, še posebej če bo šlo za medijsko odmeven primer. V takih primerih je lepo zagledat mega s kešem nabildanega odvetnika, ki se na primer javno bori za popravke in dopolnjevanja zakonov oziroma kar sistema obravnave. Jah, kdo pa bo najbolj učinkovito in profesionalno lahko zahteval dopolnitve, če ne ravno tisti, ki se ukvarja z zadevo. Seveda tako vehementnih opozarjanj na luknje v obratnih primerih, ki omogočajo mega špekulantom, da se prebijejo zkozi luknje, ne obstaja. Predpisi pač!!! Ali pa … ne obstajajo predpisi pač …
In če se slučajno vendarle zalomi, ker neka osnivna pravila igre vednarle včasih morajo obveljat, hmmm … obstaja še možnost pomilostitve s strani samega predsednika države. Kako lepo!!!
Skratka, na to temo sem se pogovarjala že z nekaj zadovoljnih odvetnikov na trgu in niti z enim ni prišla debata na koncu v prid prednosti odvetnikov na trgu v primerjavi z demokratičnim pristopom tožilski in sodniški državni funkciji. Trudu navkljub!
Da pa ne bo pomote. Osebno nisem moralizer, ki bi preklinjal pravnike, ki se odločijo, da gredo na trg kot odvetniki, ker bi tudi jaz na njihovem mestu postopala prav verjetno enako. Kako oseba deluje na svoji poti, je pa itak stvar osebnosti. Ker zastopanje pravice, do katere ima vsak, še tak zločinec, je eno, ekskluzivne storitve in trud, pa drugo. Osebno ne podpiram tudi privatnega zdravstva, da ne bo pomote. Komentiram samo zadevo v bazični zastavitvi.
Profitni motiv odvetništva je razumljiv in zahteve sodnikov po ustreznih plačah razumljive, vendar ne gre samo za denar. Sodniki v razvitih demokracijah, sploh v ZDA, uživajo poseben družbeni ugled.
Judge je do smrti judge, je človek, ki ga še bolj kot juristična ekspertiza odlikuje briljantno izbrušen čut za pravico in poštenost in nekaterim to kot družbena validacija šteje več kot jahte in Bentleyi.
Odvetniki, sploh kazenski, na drugi strani, uživajo ugled prodajalcev rabljenih avtomobilov, percepcija je, da gre za ljudi, ki so sklenili faustovski deal in pač imajo kar imajo, spijo pa kako spijo. In pogosto veliko pijejo.
Naloga sodnikov seveda je, da si izborijo primeren status in ugled v družbi. Očitno je, da trajni mandati, odsotnost nadzora nad nepristranskostjo in strokovnostjo njihovih odločitev ter imuniteta pred odškodninsko odgovornostjo ni prava pot.
@Iztok:
Ne gre za kakšen slogan, s katerim si zasmetil na primer prvo stran googla pod mojim imenom “Simona me ne mara” itd. … hehe …, češ ubogi Iztok, ki ga podivjani psi ogroženo kar naprej napadajo in izganjajo, ampak bi enako v enakem primeru mislila za vse nas, ki smo nekako že itak okupirali frontalne linije bloganja. Imaš pa prav, da si vendarle nekaj posebnega. Tudi če bi mi chef kdaj pustil samo link do svojega zapisa, bi se mi zdelo popolnoma nesporno, ker bi on to storil sigurno z nekim specifičnim razlogom, da ne izgublja besed, zgolj v dani situaciji, medtem ko samo ti izvajaš zgolj samopromocijski udar svojih linkov po vseh vidnejših blogih, ki pišejo na enako aktualno tematiko. In s tem si zoprno murkast.
@whosyourdaddy:
“Naloga sodnikov seveda je, da si izborijo primeren status in ugled v družbi. Očitno je, da trajni mandati, odsotnost nadzora nad nepristranskostjo in strokovnostjo njihovih odločitev ter imuniteta pred odškodninsko odgovornostjo ni prava pot.”
Podpišem. Tudi zelo pomemben aspekt, ki je v naši dolini na psu. Na psu je tudi zaradi splošne mentalitete, ki se je pri nas uveljavila, da sploh ni treba vzpostavit kakšnega posebnega ugleda v smislu preoznavne kvalitetne osebnosti, ki si tudi zaradi tega zasluži mesto in ugled, ki mu služi. Ne, tudi ta Baričevič primer priča o padcu mentalitetnega standarda, ko se ravno minister celo brani zgolj s formalizmi. Kot bi to mesto lahko zasedal vsak bimbo brez dokazovanja nadstabdardnih izpoljevanj pričakovanj v interesu javnosti, ki zgolj formalno nekako izpolnjuje naloge. To se nanaša tudi na logiko samega našega izobraževalnega sistema, ki prekleto malo temelji na ustvarjalnosti in dokazovanju produktivnosti posameznika, ampak predvsem na dokazovanju nekakšne formalizirane neznačajske pridnosti. Povsod se to pozna. In iz vsega tega sledi prepričanje, da pač za zasedanje nekega mesta in boljši eksistencialni status potrebuješ predvsem veze in neko osnovno opravičevanje svoje pozicije z zakonsko predriblanim drgnjenjem pisarniške mize, saj sicer nikogar ne briga nič drugega. Važno, da dobimo plačo. Služba pač! Če si dovolj ambiciozen, si porihtaš celo tri službe naenkrat (župan, direktor, poslanec …) in nihče se ne bo vprašal, kako je mogoče, da sploh lahko dovolj kvalitetno opravljaš vse naenkrat. Kdaj je dovolj kvalitetno opravljanje enega dela??? Mah, kje. Celo zdravniki se hvalijo, da nas zdravijo totalno zmatrani po sedemnajstih urah dela na urgenci in še v privat ordinaciji. Poglejte me, kako Priden sem, meda lahko razumete, da kdaj ves utrujen pač nekoga zašuštram in naderem sorodnike umirajočega pacienta. Noro.
Škoda in še enkrat škoda! Za zelo zelo kratek čas se je pravičnim ljudem v policiji in sodstvu in še kje odprla drobcena razpoka prek katere bi lahko zakonito sesuli mafijsko drhal (talo levi kot desni) in zagotovili novim mladim generacijam v Sloveniji pošteno in normalno življenje. Žal, nič od tega!
Elemental pravijo:
http://www.youtube.com/watch?v=ZER5JPB2uM0
Beogradski sindikat pravijo:
http://www.youtube.com/watch?v=yzqTgUCBhR8&feature=related
Simona, kdaj sem nazadnje to naredil, lepo te prosim? Meša se ti, res. In pustil sem le linka pri tebi in Crnkoviču. Joj, kako blefiraš in nalagaš, v tem si murkasta ti in ne jaz, daj no, ne seri.
Zdaj pa dovolj, ostanite pri temi zapisa, jaz pa kot sem že povedal tega pri tebi ne bom več ponovil. Mi je že žal. Kot sem rekel, če bi vedel kaj bo, ne bi, mater da ne. Eh.
Če pa že hočeš, s tvoje strani je po zaslugi linka k meni prišlo cirka 15 ljudi. Nič manj jih ne pride, če napišem komentar brez linka.
Torej 15 od 1500 na dan, ko sem pustil link. Huda samopromocija, res. Fak no, si tečna.
Zdaj pa res dovolj, mater 🙂
SB: In iz vsega tega sledi prepričanje, da pač za zasedanje nekega mesta in boljši eksistencialni status potrebuješ predvsem veze.
Ne spomnim se kje je bil objavljen podatek, mislim, da utegne držati, da se v Sloveniji več kot 50% pogodb o zaposlitvi sklene na podlagi osebnega “priporočila” ali posredovanja. V številnih primerih je to jasno povsem legitimno, ampak nekako imam občutek, da je ta odstotek pri zaposlovanju v državni upravi še veliko višji. Na najboljša delovna mesta v državni upravi in paradržavnih firmah in inštitucijah pa itak očitno ni možno, da pride na pomemben položaj nek anonimus brez socialnih ali genetskih povezav s strankarsko politiko na državnem in najbrž še toliko bolj na lokalnem nivoju.
Socialni kapital.
Mimogrede, ko ravno o tem in odvetnikih, še ena cute fora za dober profit so t.i. javni razpisi, kjer se prijavita firma A in B, pri čemur firma B vnaprej ve, da ne bo dobila posla, lahko pa s pravnimi postopki izpodbija izbor razpisne komisije, zavlačuje realizacijo posla in prisili firmo A, da ji plača “reket”, da ji pusti v miru delati.
Variacija na temo so kartelni dogovori, tipičen primer so izvajalci gradbenih in podobnih del za stolpnice. Ponudniki na trgu se kartelno (in s tem nezakonito) dogovorijo, da bodo ponujali ceno, ki je jasno višja kot bi bila v razmerah dejanske konkurence. Firme si med seboj razdelijo npr. Ljubljano in potem da firma A ponudbo, ki je bitveno višja od realne vrednosti, ampak firmi B in C dasta še višjo ceno in s tem legitimizirata ponudbo A in ji zagotovita posel. Naslednji posel dobi firma B, potem C.
Zgledi vlečejo. Ko postane “znajti se” v balkansko-italijanskem smislu sprejemljivo ali celo občudovano, pride do trickle-down efekta, vsi subjekti bodo iskali luknje v zakonih in sistemske pomanjkljivosti.
@Iztok:
Očitno nisi doumel posebnega poudarka, da ne gre za poato tekmovanja za klike in prav bedno je že v osnovi, saj imamo vsi prepoznavnejši blogerji klikov glede na povprečje pač veliko. To je tvoja prioritetna okupacija očitno. Popolnoma jasno pa je, da večina mojega profila bralcev, pač ni navdušenih fenov tvojih umotvorov in obratno. Lepo, da si izrabil še priliko in se porepenčil, koliko obiskovalcev imaš na dan. S svojimi petimi objavami na uro imaš še precej malo. Ko bi vsaj to koga kaj brigalo. Murkorija again and again! Naj ti bo res že dovolj, no.
@whosyourdaddy:
Jap.
“pride do trickle-down efekta, vsi subjekti bodo iskali luknje v zakonih in sistemske pomanjkljivosti.”
In ta trickle-down efekt seveda prevzame funkcijo motivacije za nevoljo do odpravljanja sistemskih pomanjkljivosti, celo motivira sklicevanje na sistem kot zagovor sumljivim podvigom. In tako nam zlahka zasije na ekranih ksiht na primer odvetnika, če še nekako zavzame etično držo, da blekne, jah, gre samo za predpis, ki je takšen … jap, taiste face nikoli ne bomo videli kot pozivalca k odpravi oziroma dopolnitvi škodljivega predpisa. In takšen pojav velja še za nadpovprečno pozitivnega, v smislu, no, človek vsaj prizna, da ni ravno prav, sicer večinoma poslušamo kvečjemu, da je prava pot edino pravna pot Pač … hehehe …
Kar groza me je ko berem ravno komentar Nataše Pirc Musar, ki govori o zakonu varovanja podatkov, ki veljajo za posameznika tudi po smrti. In sem spada tudi, kakopak, tudi vse v vezi s spolnim življenjem pokojnika. Vse lepo in prav, a s to zgodbo nekaj ne štima. Namreč, če dejstva nakazujejo, da je bilo to vedenje protizakonito, ker je šlo morda za nasilno izživljanje nad nedolžnimi žrtvami, kako lahko nekdo pri vsej svoji pameti in izobrazbi pride do takega zaključka? Kaj pa če bi zamenjali scenarij in bi te žrtve, (ki so pač napadle in si poiskale svojo pravico) – ne bile živali, temveč ljudje, ki bi jim potem za takšen uboj verjetno sodili? Ali bi potem še vedno veljalo to pravilo, s katerim nam tlači usta,ta velecenjena gospa z visokega urada. Da je vse po smrti ad acta. Zakopano v strogo anonimnost, no-matter-what, zgolj v namen varovanja zasebnosti preminule žrtve. (Kako zelo čustveno, mar ne?) Nedvomno bi bila zgodba drugačna. Kar slabo mi je. če pomislim kako prožen je naš pravni sistem. Pojdi komu drugemu prodajat bučke, pička nogavička. Za kozlat.
Dokler človek ni pravomočno!! obsojen je nedolžen!!
no-matter-what // morala, firbec, prostaštvo, … so druge kategorije !!
simona, mešaš stvari (kot jih je že antipat), kar je popolnoma zgrešeno.
ljudje so razumna bitja, ki znajo in zmorejo ravnati proti svojim gonom. seveda so okoliščine (tudi “genetske”), ki človeka napravijo za nevarnega in škodljivega. znamo in zmoremo pa tudi take ali vzgojiti, ali prevzgojiti, ali pa izolirati.
psi pa – tudi če te še tako “pametno gleda” in “razume” – niso razumna bitja in niso v ničemer niti najmanj podobni ljudem (pa če si to še tako želimo ali “res mislimo”). psi so zveri, ki sledijo svojim gonom. če bo zver, ki lahko ubija, v stiku z ljudmi, bo – kot žal tolikokrat vidimo – prej ali slej tudi ubijala ljudi (in ne samo ovac ali srnjadi, kar naredijo ob vsaki priliki).
psi niso ljudje, niti niso nadomestek za ljudi, niti niso kompatibilni z ljudmi. psi so z ljudmi v konfliktu. vsak pes in vedno. ker konflikta nočemo; ker ne želimo, da bi bili ljudje prestrašeni, napadeni, ugriznjeni ali celo mrtvi (ali pač? kdo?), se jih moramo znebiti. vseh. tako kot se moramo znebiti vseh malaričnih komarjev (tudi tistih posameznih komarjev, ki slučajno ne prenašajo malarije), vseh klopov (ne samo tistih z borelijo in meningitisom), vseh faraonk, vseh bakterij kolere, vseh rotavirusov, vseh stenic, vseh podgan, itd. – vsega nadležnega, škodljivega, nevarnega in ubijalskega, kar živi in lazi znotraj območja človeškega bivanja.
psi so škodljiva in nevarna nadloga. proč z njimi že enkrat.
Se strinjam, NoMercy, govorimo vendar o hipotetičnih trditvah, ki pa niso povsem neosnovane. Ampak, če se bo nadljevalo v tem stilu (ali če se bi celo izginili ključni dokazi v namen varovanja os. podatkov) če bomo celo stvar kar pometli pod preprogo, ker gre za tega in tega… kako bomo prišli zadevi do konca tako kot bi bilo prav? V končno fazi so bili psi žrtve, kot je videti. Gre za princip, vendar. In kako bi sploh bilo možno varovati osebne podatke v takih okoliščinah, očitno ne, čim bi stekel kakršnkoli sodni proces, kajne? Mene bolj skrbi, da se zaradi izredno kočljivih okoliščin, politične občutlivosti situacije in pač zaradi narave samega dejanja kot tudi statusa te osebe ne bo zgodilo v nadaljevanju nič po sodni plati.
“psi so škodljiva in nevarna nadloga. proč z njimi že enkrat.” WTF?
Sarkazem, Amanda. Saj več kaj pravijo znanstveniki, če uničimo komarje, klope ali druge insekte se cel sistem poruši. Samo ljudi lahko po mili volji iztrebljaš brez posledic za naravo.
Glede varovanja podatkov in “priti zadevi do dna”, gre za dve ločeni stvari, eno je kako so psi prišli nazaj, da so ovirali delo državnega pravobranilstva sem skoraj 100%, da bo nekako ne-nezakonito, drugo je sum zlorabe psov. Pri slednjem je osumljenec mrtev in kolikor vem se vsi kazenski postopki v primeru smrti ustavijo, preminuli se ne more braniti, ni ga mogoče kaznovati. Glede prvega pa tudi dvomim, da se bo zgodilo kaj pretresljivega.
Ali ni nekdo omenjal, da naj bi bila v garaži še ena oseba, ki ji je uspelo pobegniti in si zdaj nekje v tujini liže rane? Le kdo bi to lahko bil?
Morda se pa najde posnetek te osebe, ko naga z dildotom okrog pasu skače prek ograje in teče po Oražnovi proti avtu.
smoger, BG Sindikat so tudi meni cool, škoda da niso več tako produktivni.
“Zar bombom da kažem, da ta priča nam se smućila,
na sednice da upadam i taoce da uzimam?”
Spoštovana Simona,
že nekaj časa berem tvoj blog, pa tudi komentarje pod drugimi zapisi in me samo nekaj zanima: zakaj nisi redna kolumnistka kakšnega dnevnega časopisa???? Pa kakšni kriteriji so pri nas, da je to npr. nek …? Sem že hotela z imenom, ampak ne bom, ker nimam nič proti nikomur, samo res mi ni jasno. Ali še kje drugje ustvarjaš, kot na blogosferi?
Simona odličen zapis!
Murva – abotno in bolno do skrajnosti! Me zanima, če bi zavrnila pomoč teh ubijalskih strojev brez čustev in pameti, če bi te rešili zasuto v snežnem plazu ali v potresu. Izobrazi se malo in nehaj blebetati neumnosti.
simba – v mojem prvem komentarju je zapisamo, katere organizacije in ljudje ter pod katerimi pogoji bi lahko izrabljali učinke psov.
saj tudi laboratorij za izdelavo novega zdravila proti virusnim boleznim potrebuje žive viruse. nihče pa se ne zahvaljuje virusom, iz katerih smo pridobili cepivo (ali še bolje, ki so vektorji za genetsko zdravljenje), ker “so nas ozdravili”.
virusi so škodljiva in nevarna nadloga, ki je izjemno redko, pod posebnimi pogoji in pod nadzorom posebej usposobljenih ljudi lahko koristna.
psi tudi.
@ amanda
za gonjo, pregon, celo utemeljeno prijavo … mora imeti nekdo – lahko tudi t.i. javnost osnovane temelje, da sproži ustrezne postopke.
Ta hip ne vidim nikogar, ki bi imel kot stranka interes.
In za to gre – ja, reč bo šla pod predprogo 🙁 — raja pa bomo pač še malo “za šankom” natolcevali. Ker takšni pač smo in dogodek ima dosti nastavkov, da bi bil žmohten 🙂
Ne morem verjet! Policija ni VURSu naročila preiskave zlorabe psov. In zato tega niso naredili.
Lastnoročno bi odtavila Kresalko in Pahorja, celo vlado.
Ene stvari ne morejo narediti pošteno. Niti ene.
Murva – še enkrat: bolno! V ostalem beri moj prvi komentar.
Meni se zdi, da je tole bolj simptom nezadovoljstva nad trenutnim stanjem in položajem, socialnim razslojevanjem in načini dominacije, še posebej pa izraz tistega nezadovoljstva, ki do sedaj ni mogel najti naslovnika.
Če ne bi bilo Požarja, ki nima več prav dosti za zgubit, bi se širilo okrog po anonimnih forumih, govoricah ob kavi. In ne, ni problem kvaliteta žurnalizma, anonimnost na internetu in kar je še podobnih “problemov”.
Govorice so vedno orožje tistih, ki bi z javnim izpostavljanjem lahko ogrozili (ali vsaj poslabšali) svojo eksistenco. Srečanja s predstavniki politično podjetniških kast, ko rabijo kakšno uslugo, lahko še najbolj odprejo oči o tem, kako približno to funkcionira (A oni sosed praviš ti dela probleme, kje praviš da je v službi, a v Unionu, ni problema, bomo zrihtal).
In očitno je moč raznih vezi, klik, povezav, socialnih omrežij, posebnih interesnih skupin, zadosti močna, zgleda da je to samo jedro te naše družbe, da o tem ni mogoče niti govoriti. Ta primer pa kaže, da so tisti oddaljeni od centrov odločanja in družbene moči čedalje bolj nezadovoljni s tem stanjem, vendar tega niti zaradi zadosti totalnega sistema dominacije niti ne morejo izrazit.
Ves ta vihar okrog Baričeviča, Senice razkriva neenakosti pred zakonom, države kot servisa posebnih interesov, elit, nesamostojnosti in neverodostojnosti strok, vse to se prepleta v tem primeru. To nezadovoljstvo do sedaj še ni dobilo konkretne oblike, kaj šele govorca in očitno ni majhno. Kupovanje novega vodnega topa je morda zato upravičeno, saj bi lahko bila prva javna manifestacija takšnega nezadovoljstva s strani kakšne do sedaj celo neidentificirane skupine tudi silovita.
Bohnedaj, da to prvi opazi in izkoristi kakšen Jelinčič.
nevenka: Obdukcijo ključnih (za ta primer) delov telesa so so naredili. Javnosti pravijo, da ne. Pasja trupla so najbrž že zažgali.
eh, kera obrobna vprašanja 🙂
bistveno je: kako, da če si šel na Barsos si bil polno obdelan še isti teden na največjih klinikah pri isti osebi kot na Barsosu!! (tokrat na stroške zavarovalnice) ?!?!
ojej, simba, kaj pa je narobe? seveda ni nobenega razloga za zavrnitev pomoči, ki mi jo nudi človek, sposoben in usposobljen izrabiti določene lastnosti ubijalske zveri. kot nimam razloga, da zavrnem uslugo človeka, sposobnega izrabiti tiste lastnosti krave, da me postreže z okusnim zrezkom.
da pa po mestu hodi človek skupaj z zverjo (ki jo “ima v lasti”), zver pa ni ne koristna ne učinkovita (niti potencialno!), le nevarna in morilska je – takorekoč v inkubacijski dobi – pa je nepojmljivo. kot da bi se človek sprehajal z bakterijo kuge “v svoji lasti” (ki bo – spet po določeni inkubacijski dobi – prav tako morila. tako lastnika kot ničhudegaslutečega mimoidočega).
haha Murva: še ena žrtev simbe – jablane – Janeza – trinidada. Ja, tako pa je na Slovenskem, če si kdo po internetu upa povedati nekaj, kar nekemu čuvarju Resnice, ki dobro ve, kateri človek je bolan in kateri ni, ni všeč!
dajana – daj se vsaj enkrat zadrži in ne mešaj svojih blodenj v izmenjavo mnenj drugih, prav? tudi če se strinjaš z menoj, se jaz ne s tabo, predvsem pa mi tvoje strinjanje pomeni ravno toliko kot me zanima tvoje mnenje – čisto nič.
O murva: Se že zadržujem in se ti globoko opravičujem, da sem kaj takega čivknila. Me že ni, me že ni. In moje blodnje… joj, pa kako sem lahko. Draga Simona Rebolj, a si lahko tako prijazna in izbrišeš moj izblojen komentar. A ne vidiš, kako sem ubogo murvico prizadela. Moj komentar škodi ugledu Siola in celotni blogosferi. Da ne govorim o zdravi pameti slovenskega naroda.
Prosim za odpuščanje, murva. Ne bom nikoli več. Saj veš, nam bolnim včasih uide…
o Dajanca, sem samo čakala da se mi javiš. Kot ponavadi nimaš kaj pametnega povedat, ti znaš samo ščuvat in drhalit. Sem počaščena, da tako vzrajno prebiraš bloge, da se tisti moment javiš, ko me zaslediš. Ko odprem fan club, obljubim, da prvo tebi ponudim mesto presednice.
Sicer pa bi bilo prav od tebe, da bi se mi opravičila za tvoje neutemeljene blodnje, da menjam nicke. Vem, da se to ne bo zgodilo, dokjazovati pa ti niti slučajno ne mislim. To je pa drgač moje zadnje pisanje namenjeno tebi. Tečna si bolj kot podrepna muha.
Murva – tvoje nepoznavanje živalskih vrst, njihovega karakterja, intelekta in ostalega bistva kar kliče k nasvetu: ne pametuj, če nimaš pojma. In o psih ga, žalibog nimaš. Da o paraniočnem dojemanju življa niti ne začnem. Če te pa tematika zanima, je pa strokovne in dobre literature več kot dovolj. Če želiš, ti kaj dobrega tudi priporočam.
hm.
torej – pes ni nevarna in morilska zver, hendikepiran volk, ki ga ženejo nagoni? ne napade, ne grize in ne mori, če le dobi priložnost za to? res mislite, da pes podivja, “ker ga mimoidoči vznemiri”? da podivja “zaradi kričavih otrok”? da grize, “ker ni na povodcu”? da mori “zaradi napake ministrstva” ali celo “koruptivnih dejanj”?
kako pa to, da simona piše, da je vedno pozorno spremljala vedenje svojega psa v prisotnosti drugih? misliš da zato, da kdo ne bi njenega terierčka za rep in ušesa vlekel? ne – zato, da ta dobrodušni brezzobi terierček ne bi koga napadel, ugriznil in, če že ne ubil, pa vsaj poskusil ubiti.
Ko se zgodi, da od otroške “razigranosti” znerviran pes podivja, otroci seveda posredujejo in vreščijo do onemoglosti, da se psu le zagotovo utrga., je zapisala simona. le na kaj je mislila z besedo “utrga”?
večkrat lepo omeni “napadalne izbruhe” psov, poboje ovac in srnjadi, napade na ljudi, znerviranost in utrganost te zverjadi. le tega ne razumem, čemu lamentira nad odsotnostjo “nadzora nad lastniki” in “premilimi kaznimi” – ko je (ali pa bi vsak zdaj že moralo biti) jasno, da ni problem v ljudeh.
oziroma, seveda je (tudi), ker ljudje so bebci, ampak (morda prav zaradi tega) problem ni rešljiv pri ljudeh. prepove se pištole, ne ljudi. povečanje nadzora in represije nad ljudmi (kakršnimikoli že) pač ni rešitev.
problem je torej v psih. v pomanjkanju nadzora nad njimi, in v prevelikem številu nekontroliranih, nevarnih morilskih zveri, ki se prosto gibljejo po našem življenjskem prostoru.
to preštevilno, škodljivo, nevarno in ubijalsko nadlogo je treba odstranit. čimprej in – s prej omenjenimi redkimi izjemami – vse.
a res moramo biti nenehno pripravljeni na to, da “ne bomo gledali v oči” podivjani zveri, da bomo “dobro skrili roke” pred morilskim zobovjem in se hitro “zvili v položaj zarodka”, ko (ne če, ko!) nas napade eno od teh morislkih bitij?
joj, Murva, ti si prava knjiga modrosti. Od kod se ti jemlje?
Torej Murva, ostajam na istem. Izobraziti bi se morala. Jaz ti niti nimam kaj svetovati, ker imaš zgrešene pojme že od začetka, jaz pa nimam časa za poučevanje. Ponovno navajam, da mi grejo na k. ljudje, ki o določeni zadevi nimajo pojma (kot ti o psih ne), ampak pametovat in nakladat to pa znajo. Zakaj to delajo in za koga? Bog ve. Najbrž imajo dosti prostega časa in gromozanski ego. Ob vsem tem pa lahko pri vseh ljudeh tipa Murva potegnemo eno in isto vzporednico – pri vseh kančka empatije do živih bitij ni zaslediti, niti za drobtinico. In takih ljudi se jaz bojim, od takih bežim. Tako, da mislim, da niti ni važno, kaj drugi pišemo in v bistvu te niti izobrazba ne bi rešila, ker si že v štartu tak karakter, ki ga najbrž ni mogoče preoblikovati, spremeniti. Vesela sem samo, da mi ni treba sobivati s tabo. In to je vse.
🙂 … verjamem, da nimaš časa “poučevati”.
empatija gre pa takole po vrsti padajoče:
– ljudje;
– psi, mačke, govedo, drobnica, konji, osli in druge “delovne” živali in domači ljubljenčki iz razreda sesalcev;
– divji sesalci;
– ptiči;
– plazilci;
– drugi kopenski vretenčarji;
– ribe;
– insekti;
– drugi nevretenčarji;
– gobe;
– rastline;
– enocelične živali in rastline;
– bakterije;
– virusi.
če katerokoli živo bitje napade človeka v človekovem življenjskem prostoru – pa četudi je človek naredil “nekaj narobe” in napad “sprovociral” – je problem izključno v tem živem bitju, ne v človeku (oziroma je problem v tem, ker človek dopušča, da se tako živo bitje nahaja v človekovem življenjskem prostoru.
če neka vrsta živih bitij lahko resno ogrozi človekovo zdravje ali življenje in to tudi redno počne, je to vrsto potrebno odstranit iz območja, kjer živi človek.
takoj in v celoti.
vsako sprevračanje in zlorabo “empatije” za večjo prisilo in nadzor ljudi je treba preprečit.
vsakemu “absolutnemu empatiku” je zato treba pojasnit, da je imeti nevarno žival na območju, kjer živi človek, enako kot imeti kulturo bacilov antraksa – in da mora ali spremeniti stališče do nevarnih živali (to so naprimer tiste, ki strašijo, napadajo, grizejo in ubijajo ljudi po mestih in vaseh), ali pa spremeniti stališče do bacilov antraksa.
Coming soon:
http://file.si/public/view/full/8817
whosyourdaddy : »Ne spomnim se kje je bil objavljen podatek, mislim, da utegne držati, da se v Sloveniji več kot 50% pogodb o zaposlitvi sklene na podlagi osebnega “priporočila” ali posredovanja. V številnih primerih je to jasno povsem legitimno, ampak nekako imam občutek, da je ta odstotek pri zaposlovanju v državni upravi še veliko višji. Na najboljša delovna mesta v državni upravi in paradržavnih firmah in inštitucijah pa itak očitno ni možno, da pride na pomemben položaj nek anonimus brez socialnih ali genetskih povezav s strankarsko politiko na državnem in najbrž še toliko bolj na lokalnem nivoju.«
Res je. Pa ne gre le za izbor po crti nepotizma in politicne pripadnosti, pac pa tudi zaposlovanje in nastavljanje manj sposobnih in ambicioznih, ki so manj nevarni v smislu ogrozanja udobnih stolckov hierarhicno bolj porejenih riti (negativna selekcija). Taksna klima zna biti izredno moreca in demotivacijska, zato se tudi osebno bolje pocutim v tujini.
Simona, razumem. Taksni s custvi nabiti dogodki zlahka postanejo poligon za udrihanje proti vsem in vsakomur, zato sem tudi pustil komentar. In ja, se strinjam s tabo. Gre za vprasanje odvetniske etike, ki je pri nas sicer kodificirana, a s strani, vsaj tistih medijsko nabolj razvpitih odvetnikov, pogosto izignorirana. Naj navedem nekaj clenov Kodeksa, ki se navezujejo na tvoj komentar:
“Odvetniki naj pri svojem poklicnem delu tvorno spremljajo etična vprašanja, ki jih prinaša dnevna praksa. V svoje delo naj vnašajo vedno nove in bolj popolne etične prvine (2. clen).”
“Odvetnik naj pri svojem delu skrbi, da ohrani osebno čast in čast odvetniškega poklica. Tudi v življenju in delu, ko ne opravlja odvetniške dejavnosti, naj se varuje, da ne bi škodoval ugledu odvetništva.
Odvetnik naj vselej upošteva pravila o lepem vedenju. Odlikuje naj se v humanosti in spoštovanju človekovega dostojanstva. Prizadeva naj si za višjo kulturo v odnosih med ljudmi in za uveljavljanje vzgojnih vplivov (8. clen).”
“Zastopanje in obramba socialno šibkih je običajna in častna naloga odvetnikov pri opravljanju odvetniškega poklica. To nalogo naj odvetnik opravlja s posebnim razumevanjem (42. clen).”
Ni misljeno kot humorni vlozek. V bistvu je zalostno, kako minoren je poudarek v pravnem izobrazevalnem sistemu na tem aspektu, ki je gotovo eden izmed najbolj pomembnih v procesu ustvarjanja kvalitetnega pravnika. Ampak kot receno, vredno sirse razprave pod kaksnim drugim naslovom, ceprav tudi tu ni bilo odvec opozoriti na ta problem… Pozdravi Vanjo, dokler so pozitivni razlogi, je kul!
Lepo bodi. Te berem.
@Nevenka
Srečni so samo bogovi in živali, med ljudmi pa mogoče teoretiki.
(prau Aristotel)
@smoger:
Ja, lahko bi zagotovili boljše pogoje za življenje, predvsem s kvalitetnejšimi ljudmi ob koritu. Tega nikoli ne bodo mogli nadomestit nobeni zakoni in tega bi se moral zavedat vsak, tudi v ožjih sferah delovanja. Vendar smo še zelo daleč. Zaenkrat se še vedno preveč občuduje izžarevanje moči in nadvladovanja, ker daje občutek varnosti vsej večini šibkih in ljubosumnih na kvalitetne lastnosti in vrline. In takšnim ljudem se pripiše kar sposobnost in pamet, čeprav gre morda v resnici zgolj za objestnost in pohlepnost. Vlada nam še vedno pretežno slaboumje in sprevrženost. Zelo, zelo na široko. Mentaliteta je v kurcu, na splošno. Kar se repenči in posiljuje pri vrhu, se je treba zavedat, da se lahko predvsem zato, ker je podpirano od spodaj. Iz naivnosti ali podobnih apetitov ni pomembno za enak rezultat, oboje pa je sprevrženo. Ja, pravica do naivnosti ali neumnosti je zelo vprašljiv pojem.
Obdukcija sicer pri tem primeru ni problem, ker je itak nepotrebna za ugotovitev zlorab, pregled je bil povsem dovolj, psi so bili itak na kraju nesreče tako zlorabljeni, da je bilo vidno na neprofesionalno oko. Več kot teden dni smo čakali, da bleferji pridobivajo na času, kaj bi naredili, če nočejo nič naredit, če nočejo bit odgovorni. V škripcih je direktorica Vursa (kaj je počela veterina, ko so bili psi zavetišču??? … so imeli dvoletni dopust … kako je mogoče, da je kateri koli pravni kader na takem položaju tako neumen, da bojda zgreši v sodbi po katerem zakonu se odredi potezo????, ki gre “slučajno” na roko Senici …) in minister Pogačnik, sicer dr. veterine, patolog. Njegovi učenci so verjetno opravljali obdukcijo. V škripcih je še marsikdo. Zeva pa bistvo sadizma, moči in oblasti. Psi v dobesednem in prenesenem pomenu ne morejo preživet, kaj šele v miru živet.
@amanda:
Bi lahko veljalo enako tudi za človeka, ja, na primer za otroka, ki je last staršev, kadar bi se na tak način interpretiralo zadevo, magari z vključevanjem zakonske podlage. Mi smo baje ena izmed samo treh evropskih držav, ki imamo po zakonu še vedno predvideno ohranjanje človekove nedotakljivosti po smrti. Poleg Italijanov in Švicarjev. Mi spadamo mentalitetno, kar se tega tiče, bliže Italijanom, ker gre za konzervativen bolj klerikalen pogled na stvari, pa še lažje se z levo roko obravnava zadeve, ker jih ni treba obravnavat sploh. Hočem reči, pravilno je ščitenje posameznika tudi po smrti, da ne prihaja do reinterpretacij določenih podatkov na škodo pokojnika in takšna zaščita je okej. Ni pa okej, da se ne sme obravnavat določenih pokojnikovih škodljivih dejanj, ki imajo vpliv na okolico ali celo na prihodnost. Če preprosto po starem klerikalnem vzorcu slediš mentaliteti, naj ostane za štirimi zidovi, bo že bog poračunal zadeve, se hkrati tudi izogneš kakršnemu koli ukvarjanju s pokojniki, podobno se pa tudi taista mentaliteta izvaja nad živimi. Izi pač.
V tem primeru naj bi bilo problematično, ker je po zakonu žival v smislu lastništva tretirana kot stvar. Kar je škandalozno, a vendarle ni tako hudo. Musarjeva in novinar, ki ni nič vprašal, sta se pač zataknila, ker nasilje nad živaljo je tretirano kot protizakonito dejanje in ne gre za nikakršen vdor v zasebnost, ki ni v javnem interesu. S tega aspekta žival ni tudi po zakonu tretirana kot stvar, zato je Musarjeva lahko brez “skrbi”. Več skrbi bi moral imet po mojem mnenju danes v zvezi s tem primerom Drago Kos. Če ima sploh dovolj zaposlenih za začetek obravnave tega primera.
@anastazija:
Ne, že dlje časa ne pišem nikjer drugje. Včasih sem, bolj o filmu in nekaj ožjega segmenta za kulturo, nekaj časa za blogos … Na tej sceni ni nič boljše, kot je možno opazovat pri politiki. Ravno tako šibajo prednostno predvsem veze in dogovori na piru, potem šele vse drugo. Jaz vez nimam in vedno sem hotela bit angažirana zaradi predvsem zaradi dela in sodelovanja in pika. Sicer je zadovoljstvo jalovo. To je pa najbolj nehvaležen statement pri nas, tudi zato, ker nimaš kam, ko prehodiš tri možne punkte “od oka”. Niti ni garant, da te podpre kakšen izmed redkih višje pismenih in bolj zanimivih piscev, tudi če bi te lahko, v kolikor te prepozna za kvalitenega. V gostilni ti bo morda navdušeno čestital in se raztrgal od hvalospevnega klepetanja, sicer mu pa predstavljaš kvečjemu neljubo konkurenco, ki si je ne želi, kot se ponavadi izkaže. Želijo ostajat čim bolj edinstveni. Tudi v tej sferi te lahko doleti dobesedno polpismen nadrejeni, ki prileti na šefovsko funkcijo ves priliznjeno sladkoben po vezah z nekega fotografskega krožka kot čudežno nelogično referenco in mirno tekmuje s pismenimi v črkovanju, celo zajebava ves frustriran in slaboumen, a politikantsko zaščiten in zato še toliko bolj nevoščljivo naduto pokvarjen. Pri nas je res vse mogoče. Večina cajtngov nasploh je v milnem mehurčku status quo pozicije in temu primernega stagniranja, padanja naklade. Ampak jih ne moti, dokler so financirani in dobivajo za svoje delo nekaj fičingov. Pri nas ne funkcionira poanta zdrave konkurence, kar bi lahko rezultiralo v večji fluktuaciji piscev, prioriteti v kakovosti, novih načinih itd. Funkcionira tako, kot je whosyourdaddyju opisal beatnik, z redkimi izjemami, ki jih pa tudi skrbi predvsem zase in si želijo ostat čim bolj “neogrožani”. Tipično slovensko dojemanje pač. Zaenkrat lahko, tako kot želim in vidim smisel, pišem na svoj blog pro bono, me pa bere zelo rado precej novinarjev in drugih besedovalcev. To pa vem in sem obveščana, kot da bi mi to kaj posebej imponiralo in mi celo skuhalo kosilo … folk je neverjeten …
@Murva:
Logično, da se ti zdi, da mešam stvari, saj obstoječe kompleksnosti pojmov sploh nisi zmožen razbrat, ker ti niso jasne niti osnove. Seveda je, kot je že simba omenila, nemogoče nafurat takole preko interneta toliko izobrazbeno in vzgojno zamujenega, kot izkazuješ s svojimi komentarji ti. Človek bi pomislil, da se zajebavaš in s svojimi neumnostmi pač provociraš. Ampak za vsak slučaj, če resno misliš, samo okvirno:
O naravi psov in njihovih sposobnostih pri socializacijskih procesih, zaradi česar je človeku tudi bliže pri apetitih za bližnje sobivanje od prenekatere druge živali, imaš več z moje strani napisanega na blogu Resno, a sproščeno v komentarjih pod zapisom Pse ubijajo, mar ne. Ker se preprosto ne morem ponavljat na tako bazičnih osnovah.
S prvošolskim trapanjem o živalih in gonih ter človeku z razumom, je tudi tam napisanega nekaj v mojih kometarjih nekemu P. J., ki je podobno tebi v temo brcal.
Niso ti jasne osnovne poante človeka kot živali, njegove naloge in sobivanja z naravo, tudi z živalmi. Pod to osnovno izobrazbo o naravi in o biologiji konec koncev, spada umevanje, zakaj se človek ne more vsega živega preprosto znebit in čemu vse so različne živali koristne, od česa vse je človek odvisen in kako vse je pomembno pri tem pazit, da se ne poruši ravnovesje, ki se ravno zaradi človeka tudi ruši. Vendar za naravo ni panike. Narava bo gotovo preživela, tudi če bi človek vse iztrebil in slabo izkoriščal razum za sobivanje. Človek je samo člen znotraj narave, ki lahko tudi izumre, narava izumrla pač ne bo. Človek poseduje razum namreč ravno zato! Zaradi sposobnosti razvijanja empatije in intelekta, s katerim bi se lahko naučil in vzpostavil zase in drugim bitjem optimalno ugodno sobivanje.
Zakaj vse je lahko na primer pes koristen človeku. Ne samo kot reševalec, vodnik itd., kot je bilo že omenjeno. Pomemben člen človekovega razvoja v zavesti in razumu je tudi prostega časa. Učenja izmenjave emocij, načinov vzpostavljanja zdrave avtoritete itd. Za to je pes zelo primerna žival. In zato je tvoja replika, kako naj bi jaz vzgajala svojega terierja iz strahu, da ne bi kogar koli uklal, komično trapasta. Vzgajat je treba namreč vsakogar, tudi človeka. In žival znotraj socialnih procesov ni izjema. Pes je izjemno prilagodljiv in v tem podobnejši človeku od prenekaterih drugih živali. Zato je razlika med psom v divjini in psom v urbanem okolju tudi precejšnja. Kot pri ljudeh. Ni seveda tako velika razlika, kot je med človekom, ki so ga vzgajali volkovi (o izsledkih tega pojava verjetno pojma nimaš) in človekom, ki je izpostavljen bolj kompleksnim socializacijskim procesom, a razlika je razvidna. Tudi razlike med pasmami so zelo pomembne. Ker gre za umetno kreiranje posamičnih vrst s specifičnimi genskimi nagnjenji, upravljano s strani človeka.
Torej jaz nisem svojega psa vzgajala vsa posrana in prestrašena, da ne bo koga uklal, ampak sem bila preprosto v dialogu iz radovednosti in želje po spoznavanju takovrstnega dialoga. V mnogo hujšem strahu je lahko tudi vsak starš pri otroku. Poglej, kaj se lahko zgodi? Lepega dne pogledaš na internet in vidiš, da tvoj sin pod nickom Murva piše popolne primitivizme in je s svojo mentaliteto očitno nevaren človek. Groza! Kaj smo storili narobe??? Če bi te vzgajali volkovi od malega, ne bi znal niti pisat, nikoli! Socializacija po sedmem letu starosti ne pomaga več skoraj nič. To veliko pomeni o pomenu vzgoje v zgodnjih letih. Pri živali je enak nesmisel, da bi si jo sploh nabavil iz kakršnega koli drugega namena kot pač doživljanja dialoga in spoznavanja te živali, pri čemer je povsem normalno, da želiš vzpostavit nek miren radosten nivo in način življenja. Psihopati pa iz svojih psov seveda proizvajajo tudi nevrotike in agresivce. A čemu bi me to čudilo? Poglej, kakšni so ljudje? Jaz se enako vprašam, kako je mogoče, da s takšno mentaliteto, kot jo tukaj pisakaš, sploh kdo pride skozi osnovno šolo in kako je mogoče, da si tako zaenkurc vzgojen. Sposobnost empatije je namreč sposobnost empatije. Če je ne razumeš do živali, si zagotovo kiksnjen v enakih procesih tudi do ljudi.
Kot sem ti že zapisala, povsem enako bi bilo tvoj značaj prepričat, da je neka skupina ljudi, morda rasa, nižja po rangu od tebe in predvsem škodljiva, torej jih je treba odstranit in ubit. Pa to so civilizacijske osnove oblikovanja značaja.
Zakaj se obnašaš, kot da si ušel iz filma Deliverance? Predlagam ti, da se pritožiš vsem učiteljem biologije, sociologije in psihologije, v kolikor si te predmete obravnaval, da te niso naučili nič, s čimer so te zelo oškodovali pri življenju. Resno mislim. Bi rekla, da se pritoži tudi staršem, a ne bo pomagalo. Poišči pomoč in nasvete za samoizobraževanje. Ker tukaj te noben od komentatorjev ne more preko dopisovanja utolažit. Samo sebi in drugim kradeš cajt in kvariš razpoloženje.
@Dajana:
Ne vidim nobenega razloga, in ga nikoli nisem, da bi brisala tvoje komentarje. Zakaj neki? Saj z njimi poveš vse o sebi, pa še naučiš se lahko sama česa. Kako nerazsodna si na primer. Si dobila po riti od nekega Murve, ki stresa primitivizme in si se mu prilizovala??? Jah, daleč od tega, da bi bilo prvič, pa si še vedno tako prekleto pametna, a ne. Tvoj smisel za presojo ljudi in ustreznih dejanj je približno tako odličen kot od našega predsednika vlade, kar je jasno že večini spremljevalcev blogosfere.
@bp:
Se strinjam z oceno situacije, ja. To je primer, ki je večini slahka blizu, da lahko absorbira poanto in da lažje pride na plano v vseobsežnosti problema. Pri puščicah, ki se rišejo pri gospodarskih primerih preprosto ne gre. Čeprav gre za enako poanto brezmejne vsemogočnosti in nedotakljivosti, a mnogo težje dokazljivo v simptomu.
@beatnik:
Vse podpišem in ja, verjamem, da ni humoren vložek … hehe … Žal.
Super, da si predstavil dobesedno, kako izgleda skušek črk etičnega kodeksa … hehe … Tale vzgojni vpliv pri 8. členu je že najmanj, kar bi Senico v dotičnem primeru odneslo.
Bom podzravila Vanjo, seveda. Bodi lepo tudi ti in oglasi se še kaj!
Senica se je oglasil, za Finance, of all things. Ni ravno lahka naloga, krizni piar, ko je treba spinat bestialnost svojega frenda in klienta. In jasno ni najbolje uspelo, sploh tista o tem kakšna dobričina da je bil dottore, vedno pripravljen vsakomur pomagati.
Btw, ali je kdo ujel kdo točno je odločil, da državnemu pravobranilstvu v tem primeru ne zadošča splošno pooblastilo vlade? Kolikor razumem Bembiča je to, kot da bi rabil posebno vozniško za vožnjo po Oražnovi. Na prvi pogled si interpelacijo bolj zasluži Zalar.
@whosyourdaddy:
Oh, ja, dobričina. Jasno, ogromno ljudem je pomagal, v to ne dvomim. Ampak komu in zakaj. Saj Senica je tudi dobričina, ker je pomagal njemu. Pa stric kinolog Kresalove je tudi dobričina, ko je kot najet za oddajo poročila zdaj podal izjavo za MMC, da je imela Joy očitno neko travmo in je doživljala fleše, zaradi česar verjetno lastnika ni prepoznala in ga je napadla. Mislim, da bi morali dobit nagrado Prešernovega sklada za najboljšo zbirko pravljic leta, vsi vpleteni, do direktorice Vursa.
Takoj, ko sem pritisnila na oddaj komentar, sem pomislila na negativno selekcijo tudi v naših medijih. Razpičkalo me je dejstvo, da kupim Dnevnik, preberem abotno kolumno o primeru Baričevič, ki sicer bolj razgalja pisca kot razkosane pse ali pa samega Baričeviča, ne glede na to, pa ta pisec dobi honorar. Potem pa na tvojem blogu preberem briljanten zapis, ki zadevo zaokroža v nekem duhu na nivoju popolnoma druge inteligence – IQ, čustvene in duhovne. In ta komentar je seveda napisan “na zrak”. Seveda pa moje razpičkavanje tega dejstva ne spremeni, niti ga ne pomaga spremeniti.
Drži se!
Kaj uni gor Žerjava reklamirajo? Kaj so normalni? Sej je v času njegovega ministrovanja, tud Šentviški tunel stal, kot da bi bil izgrajen iz samega zlata. Iz našega davkoplačevalskega denarja. Z unimi okvirji za očala se hoče delat pametnega, vse kar zna je, da skače gor in se javlja takrat, ko je kaj odmevnega. Sej je njegova stranka volila ravno obratno od tega, kar on zdaj reklamira.
Par zanimivih detajlov:
1. Zakaj so bili psi, ob vsej pravniški natančnosti v postopku, vrnjeni Baričeviču, ki uradno niti ni bil njihov lastnik?
2. Zakaj v tem primeru ni zadoščalo generalno pooblastilo vlade državnemu pravobranilstvu za tožbo, če velja v praktično vseh ostalih?
3. Ali je kdo pritiskal na medije in kdo je pritiskal na medije, naj o tem ne poročajo?
4. Kaj se je dogajalo na relaciji policija – VURS, da organa komunicirata preko novinarskih konferenc? Je obstajal neformalen pritisk, naj se preiskava ne opravi? Kakšen, čigav, čemu, zakaj?
5. V čigavo dobro je v tem primeru delovalo kmetijsko ministrstvo? Kako je mogoče, da se za to nihče ne čuti politično odgovornega, niti ga nihče po tej odgovornosti ne povpraša? Kakšno je torej razumevanje političnega delovanja s strani samih akterjev pri nas?
Morda je posredoval veliki mojster lože Anus Rex.
tole sem z veseljem prebral, hvala ti simona.
eh.
O naravi psov in njihovih sposobnostih pri socializacijskih procesih
ja, čisto možno je, da pri tistih ljudeh, ki potrebujejo pomoč pri socializacijskih procesih, uporabljajo tudi pse. a to je izjema, pravzaprav patologija – socializacijo ljudi daleč najbolje učijo drugi ljudje.
naloge in sobivanja z naravo, tudi z živalmi
govorim o izključno o škodljivih in nevarnih živalih, ki jih je človek pripeljal (ali pustil, da so ostale) v območje svojega bivanja. volk ali medved v gozdu nista nevarni, škodljivi živali. pes (ali podgana, ali malarični komar) v mestu je.
Učenja izmenjave emocij, načinov vzpostavljanja zdrave avtoritete itd. Za to je pes zelo primerna žival.
ne. za to je pes izjemno neprimerna žival. edina primerna žival za učenje izmenjave emocij in ostalega pri človeku je človek. vse ostale so slabi, nezadostni nadomestki.
pes je izjemno prilagodljiv
no, pes je še kar prilagodljiv. žal ne moremo predviditi trenutka, ko bo imel prilagajanja dovolj, in bo planil. (mimogrede – človek, ki so ga “vzgajali volkovi”, ne obstaja)
Torej jaz nisem svojega psa vzgajala vsa posrana in prestrašena, da ne bo koga uklal
ni bilo govora o prestrašeni “vzgoji” psa, ampak o temle tvojem stavku: “Nikoli nisem dovolila, da bi psa cufali, cukali in vlekli za kar koli že.”
zakaj? da ne bi podivjal (da se mu ne bi “utrgalo”) in bi napadel, ugriznil, ubil. ker veš, da bi.
Pri živali je enak nesmisel, da bi si jo sploh nabavil iz kakršnega koli drugega namena kot pač doživljanja dialoga in spoznavanja te živali, pri čemer je povsem normalno, da želiš vzpostavit nek miren radosten nivo in način življenja. Psihopati pa iz svojih psov seveda proizvajajo tudi nevrotike in agresivce.
zanimivo. zaradi “želje po dialogu in spoznavanju” vzamemo divjo žival iz njenega okolja, jo “načrtno parimo”, “učimo”, “vzgajamo” in “dresiramo”. in ko se živali “utrga” in “podivja”, so krivi “psihopati”? vsi psi so potencialni “nevrotiki” in agresivci. saj zato je problem v vseh psih.
Kot sem ti že zapisala, povsem enako bi bilo tvoj značaj prepričat, da je neka skupina ljudi, morda rasa, nižja po rangu od tebe in predvsem škodljiva, torej jih je treba odstranit in ubit.
ko zmanjka argumentov (ko jih sploh ni), hitro zgubimo živce, kajne, in začnemo pritlehno in nesramno podtikat… ljudje smo ljudje. ljudje niso psi. psi pa niso niti nadomestek za ljudi, niti niso podobni ljudem, niti nimajo nič skupnega z nami. do ljudi čutimo (in moramo čutiti) empatijo; ljudi lahko vzgajamo in prevzgajamo, učimo, socializiramo in senzibiliramo. s skupinami nevarnih in škodljivih ljudi lahko v resnici kaj naredimo, da postanejo drugačni. če ne drugega, jih izoliramo (v neciviliziranih delih sveta zelo škodljive in nevarne ljudi žal še vedno tudi evtanazirajo).
—–
psi so nevarne živali. če bivajo na istem prostoru, kot ljudje, lahko pride do strahu, poškodb in izgube življenja. da bi to preprečili – kar moramo – lahko naredimo dvoje:
– spremenimo ljudi, povečamo nadzor in represijo nad ljudmi;
– pse dovolimo samo izjemoma, vse ostale odstranimo.
prva možnost je nezadostna (tudi izjemno pravilno “vzgojeni” psi napadajo in ubijajo), predvsem pa se ukvarja s tistim delom razmerja človek-pes, ki ne povzroča težav v tem razmerju. povečevanje nadzora in represije pomeni poslabšanje življenja.
druga možnost prepreči strah, poškodbe in smrti ljudi, ki jih povzroča škodljiva in nevarna nadloga, imenovana “psički”.
ne bi ti privoščil, da boš kot ena tistih, ki je kljub preštevilnim napadom, ugrizom in smrtnim žrtvam psov dosegla, da so psi še vedno v našem okolju, morala kdaj razložiti žrtvi napada psov (ki se bo seveda nujno zgodila), zakaj psov nismo smeli odstraniti. da ji boš razložila kaj o prednostih teh živali za socializacijo in kakovost življenja (seveda, če bo žrtev še živa).
Murva, tvoji argumenti niso slabi. Pes v sodobni družbi ni več nujno potreben, in če je potencialno nevarna žival, kar očitno je, bi morali imeti res dobre razloge, da to vrsto ohranjamo. Osamljenost ter alienacija v post-industrijski družbi ni dovolj + za ta problem razvijajo posebne robote.
Tudi mene osebno psi motijo, zvečer še krasen bel pršič, zjutraj pa vse v ogabno rumenih odtenkih. Pa razni Staffordi visijo z gum in kazijo tihožitje, da ne omenjam džukel na mejah, kot vsak normalen dekadenten turist vzameš za suvenir malo vitamina K, potem ti pa ušiv labrador pokvari dan. Ali več. In itak so psi priljubljen accessory psihopatov v uniformah. Za slspe tudi valjda obstaja kakšna bolj high-tech rešitev od psa.
Ti psi so itak neka kolonialna fora, ne spomnim se, da bi videl ljudi sprehajati pse v Aziji, arabskem svetu, v Afriki ali latinski ameriki. Predstavljaj si kako bi pojasnil kakemu Slonokoščencu, da imaš psa, ker je tvoj najboljši prijatelj.
Murva: če razumem tvoj zapis gre nekako takole. Potencialni morilci ne bi smeli bivati s sočlovekom. OK In kdo naj sobiva s sočlovekom? Človek, ki je morilec? Zato, ker razume ubijanje kot razumsko bitje?
Človek in pes nimata nič skupnega? Ali nista človek in pes pripadnika živalskega sveta, samo različni vrsti? Ali nista človek in pes sesalca? Ali človek in pes nista predatorja?
Torej, ko iztrebimo pse so na vrsti?
Naslednje so domače mačke, še ena zakrnela udomačena vrsta, ki je izpolnila svoje evolucijsko poslanstvo in gre lahko nazaj v čakalnico pri Darwinu.
………Sprenevedanja ministra za okolje, arogantno, pardon, profesionalno obnašanje odvetnika ……… Ministra za kmetijstvo, ta za okolje je od upokojencev..
@anastazija:
Hvala za izraženo naklonjenost in spodbudo. Drži se tudi ti!
@Vanderbilt:
Žerjav ima zdaj odlično priložnost, da raste s svojo stranko in pridobiva simpatije, čeprav v kompleksnem smislu ni vplival pomembno na reševanje problema. Edini problemček ima z direktorico Vursa, ki pa prav tako v tej kolobociji igra zelo mutno in nečisto vlogo, pri čemer je itak na glasu, da rada koketira z oblastniki nasploh. Ko se Žerjav sklicuje na direktorico Vursa, da bi morali upoštevat odločbe za evtanazijo, zveni vse prav. Nadalje pa ne kaj dosti. Veterina nobenih zlorab ni opazila, ko so bili psi sprejeti v zavetišče. Veterina je potrebovala teden dni, da se je spomnila, kako bojda policija ni naročila obdukcije. Na Vesti je celo jasno insinuirala, da gre samo za natolcevanja, torej je računala, da se bo vse pometlo pod preprogo. Psi so kljub odloku o evtanaziji čakali, da se zmenijo med sabo, kako bodo postopali, da bo vse pravno okej, čeprav pritožba na ukrep ne zadrži poteka ukrepanja, v tem primeru evtanazije. Žerjav se v samo vprašanje zlorabe psov ni hotel prav nič spuščat, kot je podal izjavo medijem, samo postopki ministrstva za kmetijstvo pri vlogi evtanazije ga zanimajo, kot je povedal za medije. Ja, še dobro, kajti pri ostalih bonbončkih preiskave je tudi gospa Čadonič Špelič uprizorila zelo nenavadno vlogo. Ironično, še dobro, da psov niso evtanazirali.
@bp:
Ja, ta, in še številna druga vprašanja so pomembna. Glede na nastop direktorice Vursa na Vesti dan pred obvestilom, da podatkov o zlorabi bojda zaradi policije, ki naj ne bi podala zahtevka, ne bomo dobili in zelo samozavestnega poudarjanja, da je mnenja, da gre s strani določenih medijev samo za insinuacije, je očitno prišlo do konflikta interesov in namenov. Očitno je bila iz določenih razlogov prepričana, da komunikacija s policijo poteka okej, da so interesi usklajeni, vendar je razmislek na strani ministrstva za notranje zadeve po logiki stvari odločil drugače, saj bi pomenilo popolno pometanje pod preprogo pogreb za policijo in totalen pogreb za ministrico. Preveč ljudi na kraju dogodka, da bi se lahko pometlo zadevo pod preprogo v totalu. In tako je bila direktorica Vursa “žrtvovana” za mutivodarsko grešnico … hehehe … v primerjavi s poštenimi policisti s pošteno ministrico za notranje zadeve, ki je ves teden na dopustu z gospodom Senico molče razmišljala, kako bi se bilo najbolje odzivati na zadevo. Briljantno.
@pip:
Pa še kdaj …
@Murva:
“ja, čisto možno je, da pri tistih ljudeh, ki potrebujejo pomoč pri socializacijskih procesih, uporabljajo tudi pse. a to je izjema, pravzaprav patologija – socializacijo ljudi daleč najbolje učijo drugi ljudje.”
Ne, ljudje, ki potrebujejo pomoč pri socializacijskih procesih, jim psi ne morejo pomagat. Govorila sem o nadpovprečnih socializacijskih sposobnosti psov v primarjavi s prenekaterimi drugimi živalmi, še posebej ob dejstvih različnih pasem, pri kreiranju genske slike se vpleta s svojimi interesi tudi človek sam. Dialog med psom in človekom je z vidika socializacijskih procesov samo ena verzija nadgradnje že ustrezno socializiranih ljudi, sicer prihaja do enakih neustreznih rezultatih kot pri neustrezno socializiranih ljudeh, ki so jih vodili neustrezno socializirani ljudje (starši in drugi pomembn drugi na primer). Osebno tudi zavračam uporabo psov pri vzgojnih procesih, kajti dobro lahko vpliva vse, tudi žongliranje na psiho, uporaba živali na tak način pa se mi zdi z več vidikov neprimerna oziroma primerna samo v smislu neformalne nadgradnje na spontani bazi, ne kot profesionalno izrabljano orodje.
“govorim o izključno o škodljivih in nevarnih živalih, ki jih je človek pripeljal (ali pustil, da so ostale) v območje svojega bivanja. volk ali medved v gozdu nista nevarni, škodljivi živali. pes (ali podgana, ali malarični komar) v mestu je.”
Pes je po logiki stvari ravno zaradi prepoznanih izrednih socializacijskih sposobnosti in možnosti pasemskih različic prepoznan za enega izmed bolj primernih sopotnikov človeka tudi v urbanem okolju, ker človek hrepeni po stiku z naravo v vsakem primeru, saj je tudi sam del nje. Vendar jo želi izkoriščat v sebi optimalno harmoničnem smislu. Takšni psi, kot jim imamo v urbanih okoljih, v gozdu ne bi preživeli večinoma niti dneva. Večina njih že po fizičnem ustroju in sposobnostih ni primerna za preživetje v divjini. Podgan ne bi bilo toliko in ne bi bile tako škodljive, če niso ustrezni pogoji za to, ki jih povzroča predvsem človek. Sicer se pa malo informiraj in preveri, zakaj uporabljajo tako pogosto ravno podgane za poskuse in spoznal boš, kaj ima človek skupnega s podgano in verjetno z gnusom šokiran, ko boš ugotovil, kako podganji si, ves ponosen nad tem, da izgledaš kot človek.
“Učenja izmenjave emocij, načinov vzpostavljanja zdrave avtoritete itd. Za to je pes zelo primerna žival.
ne. za to je pes izjemno neprimerna žival. edina primerna žival za učenje izmenjave emocij in ostalega pri človeku je človek. vse ostale so slabi, nezadostni nadomestki.”
Ne gre za nadomestke. Gre za dialog in opazovanje. To je pomembno in dobro pri opazovanju živalskega sveta in raznih oblik obnašanja in odzivanja nasploh. Pes je samo bolj primeren za neposreden dialog s človekom zaradi večjih socializacijskih zmožnosti kot kakšna druga žival. Marsikdo inteligentnejši je ugotovil, da mu je predhodno sobivanje s psom ponudilo dobro podlago za razumevanje določenih pravil igre pri dialogu z otrokom v najzgodnejših letih. Kar seveda nima nikakršne zveze z mišljenje, da z otrokom ravnaš kot s psom ali da zamenjuješ psa za otroka in podobne oslarije. Idiotizem se ne sme zamenjevat za ustrezne zaznave. Vrane na primer posedujejo močno sposobnost zaznavanja, zato na primer hitro pogruntajo, da je človek v zeleni obleki njim nevaren (lovec), začnejo se preseljevat v mesto. Če ugotovimo, da na se na enak način iz ogrožajočega rodnega prostora priseljujejo ljudje na druga področja in prilagodijo svoj stil življenja, ne pomeni, da enačimo ljudi z vranami, ampak samo pomeni, da s pomočjo opazovanja narave hitreje umevamo določene osnovne vedenjske vzorce pri človeku.
“no, pes je še kar prilagodljiv. žal ne moremo predviditi trenutka, ko bo imel prilagajanja dovolj, in bo planil. (mimogrede – človek, ki so ga “vzgajali volkovi”, ne obstaja)”
Tega ne moremo predvidet tudi pri človeku. Ne moremo prdvidet, kdaj bo sosedov Francl pograbil sekiro in pobil familijo. Ne moremo predvidet, kdaj bo imel otrok dovolj zlorabljanja in bo pobil starše. Še bolj ne moremo predvidet, kdaj bo otrok, neslišno zlorabljan za štirimi zidovi, kasneje svojo potlačeno povratno agresijo izživljan na drugih ljudeh ali živalih. Naj te še opozorim, da večina sadistov, najprej trenira svoje vzgibe na živalih. Kar potrjuje moje mnenje o pomembnosti empatičnega odnosa do živalih. Tako, kot se čloek prvenstveno “uči” vzgibov empatije in sočutnega dialoga do živali, kar pomembno vpliva na podzavest tudi pri odnosu do ljudi, se enako odraža obraten neželen vzgib znotraj socializacije. Tega namreč, da je človek del narave in konstantno v dialogu tudi z drugimi bitji le te, se ne more izbrisat, razen če se odkatapultiraš na drug planet. In tudi tam, bogsigavedi, s kakšnim vesoljčki vse, bi moral vzpostavljat pozitiven harmoničen odnos, ali pa bi vse zajebal in se spuščal v nove vojne.
(mimogrede – seveda obstaja človek, ki je bil podvržen bivanju med volkovi in s tem tudi popolnoma drugačnemu načinu življenja, ne samo eden … znan je tudi primer otroka, ki je živel izključno s psi. Pomembno spoznanje jiz tega je bilo, da slednje tako močno vpliva na razvoj možganskih centrov, da nikoli ni mogoča niti osnovna zadovoljiva socializacija med ljudmi. Oseba ostane mentalno zaostala. To je med drugim tudi del uradnega učnega gradiva pri predmetih sociologije na fakultetah.)
“ni bilo govora o prestrašeni “vzgoji” psa, ampak o temle tvojem stavku: “Nikoli nisem dovolila, da bi psa cufali, cukali in vlekli za kar koli že.”
zakaj? da ne bi podivjal (da se mu ne bi “utrgalo”) in bi napadel, ugriznil, ubil. ker veš, da bi.”
Ne! Svojega psa, ki ima zelo majhen gobec in šibko zobovje bi celo lahko pustila, da bi ugriznil otroka in bi tako otrok spoznal, kaj se zgodi, če drugemu povzročaš bolečino. Na enak način bi lahko pustila, da drug otrok v vrtcu nabuta tistega, ki ga vleče, cuka ali pretepa. Vendar osebno nasprotujem takemu načinu in sem mnenja, da je treba človeka učit človeškega humanega obnašanja. Na tak način otroka učiš pozitivnega cocializiranega vedenja in ga hkrati obvaruješ pred povratno agresijo. Če tega otroka ne učiš, se ne moreš kisat, če ga bo nek drug otrok hudo poškodoval v afektu obrambe. Enako ga lahko včasih še huje poškoduje seveda pes. Nekoč je neko mojo znanko nevzgojen tip prijel za rit. Besno ga je zašpecala fantu, ki je tega človeka potem v maščevanje hudo nalomil. Jah, škoda, ker ga niso starši vzgojili primerneje. Bi koristilo varnosti drugih in njemu samemu. Kapiš?????
“zanimivo. zaradi “želje po dialogu in spoznavanju” vzamemo divjo žival iz njenega okolja, jo “načrtno parimo”, “učimo”, “vzgajamo” in “dresiramo”. in ko se živali “utrga” in “podivja”, so krivi “psihopati”? vsi psi so potencialni “nevrotiki” in agresivci. saj zato je problem v vseh psih.”
Kakšno divjo žival iz njenega okolja??? Saj ne govorimo o lisici? Moj terier v divjini ni obstajal!!! Križal in izumil ga je človek. Ne niso vsi psi enakega genskega in fizičnega ustroja!!! Ljudje pa tudi niso. In ja. Med njimi obstajajo psihopati, ki pa se kljub morebitni genski nagnjenosti, ne razvijejo vsi v takšne ali drugačne psihopate. Odvisno do vplivov iz okolja. In tudi nagnjenim k miroljubju se lahko lepega dne strga.
“ko zmanjka argumentov (ko jih sploh ni), hitro zgubimo živce, kajne, in začnemo pritlehno in nesramno podtikat… ljudje smo ljudje. ljudje niso psi. psi pa niso niti nadomestek za ljudi, niti niso podobni ljudem, niti nimajo nič skupnega z nami. do ljudi čutimo (in moramo čutiti) empatijo; ljudi lahko vzgajamo in prevzgajamo, učimo, socializiramo in senzibiliramo. s skupinami nevarnih in škodljivih ljudi lahko v resnici kaj naredimo, da postanejo drugačni. če ne drugega, jih izoliramo (v neciviliziranih delih sveta zelo škodljive in nevarne ljudi žal še vedno tudi evtanazirajo).”
Ne, ne … meni ne zmanjka argumentov. Tebi jih, ker si cepljen na poveličevanja človeka in diskvalifikacijo do živali. Človek pa je del živalskega sistema. Pojma nimaš sploh o tem, zakaj neki je žival vse nasploh koristna tudi za človeka. Ne gre samo za čebele … hehehe … In tvoja poanta je popolnoma enaka poanti hitlerjanstva, zakaj neki bi bil sploh koristen določen narod, drugačen od tistega, ki prepozna v njih sebi tuje, škodljivo, nekoristno obnašanje, z vsemi rituali in pogledi. In potem se vpraša … eh, zakaj jih ne bi kar pobili, pa bo mir. Zakaj bi se ubadali z vidiki in možnostmi sobivanja in celo možnostih harmoničnega drug drugemu koristnega sobivanja.
To, da ti v psih vidiš izključno škodljivce, je tvoj oseben problem in vzgib!!!! Moj ni! Jaz tako ne gledam na nobeno živo bitje in ravno to, da gledam predvsem z vidika radovednosti in spoznavanja različnih aspektov, me notranje bogati. Ne samo duhovno, ampak tudi razvija in bilda uporabnost in fleksibilnost zmogljivosti razuma na vseh področjih. Da nekdo vidi tam v nekih zulu plemenih samo nekoristne plesalce okrog ognja, je tudi njegov problem. Ni Tomo Križnar nor, ker vidi še marsikaj drugega med njimi. Kapiš??? Ozkoglednost in zarikanost je samo ozkoglednost in zarukanost. Ne glede na to, o čem govorimo. In se pozna o čemer koli govorimo. Tega ti ne moreš razumet. Misliš, da si lahko zlahka frej.
“psi so nevarne živali. če bivajo na istem prostoru, kot ljudje, lahko pride do strahu, poškodb in izgube življenja. da bi to preprečili – kar moramo – lahko naredimo dvoje:”
“spremenimo ljudi, povečamo nadzor in represijo nad ljudmi;
– pse dovolimo samo izjemoma, vse ostale odstranimo.”
Meni se zdijo še bolj nevarni avtomobili. Kaj šele motorji. In absolutno podpiram redčenje uprabe te pločevine. Ne pa popolne ukinitve. Da o orožju ne govorim.
Absolutno podpiram procese v smer spreminjanja ljudi, ki se neustrezno obnašajo, kar se brez dvoma pozna tudi pri ravnanju s psi. Ja, seveda je treba povečat nadzor, ni pa vseeno, na kakšen način ta nadzor deluje. Nadzor pa vedno mora bit v družbi, zato pa imamo oblast, kaj šele vzgojnoizobraževalne inštitucije itd. Represiven organ je zadnja inštanca, ki bi bila lahko tudi nepotrebna z razvojem optimalno kakovostno delujočih sfer vzgojnoizobraževalnega in socialnega pomena. Omemba represije je torej odveč, ker o posledicah represije vemo lahko že dovolj, da gre za obliko nadzora s slabimi neželenimi učinki na vedenje družbe. Pojma nimam pa, od kod tebi samo po sebi umevna ideja, da lahko izvajaš represijo nad ljudmi, kakšno žival ali kar koli si želijo imet, v kolikor so sposobni za njo skrbet in ustrezno omogočit nemoteno bivanje in svobodo drugim. Bi tudi avtomobile prepovedal imet vsem, razen v izjemnih primerih, ker se nekateri pijani zaletavajo z njimi??? Mogoče ne bi bilo slabo. Odstranit moramo samo nevarne pse in vzpostavit tisto, kar sem zapisala že v zapisu. Z doslednim izvajanjem predlogov, ki sem jih zapisala, bi itak redko kdo dobil licenco za vodenje določene pasme psa. Licence za pravico do otroka pa še nimamo uvedene, tako da imamo polno odraščajočih in že odraslih psihopatov na svetu … hehe …Osebno bi tudi prepovedala vzrejo in nova križanja psov, ki so “izumljani” načrtno z gensko sliko nasilnih vzgibov. Že zaradi vzgojnega simboličnega akta! ne zato, ker bi mislila, da taki psi ne morejo bit vzgojeni v miroljubne ali obratno.
“ne bi ti privoščil, da boš kot ena tistih, ki je kljub preštevilnim napadom, ugrizom in smrtnim žrtvam psov dosegla, da so psi še vedno v našem okolju, morala kdaj razložiti žrtvi napada psov (ki se bo seveda nujno zgodila), zakaj psov nismo smeli odstraniti. da ji boš razložila kaj o prednostih teh živali za socializacijo in kakovost življenja (seveda, če bo žrtev še živa).”
O čem bluziš??? A ti ni jasno, zakaj je ta primer Baričevič tako razvpit???? Ker ponavadi ni treba nič razlagat. Ker ponavadi takega psa evtanazirajo v minuti.
In kaj bi ti razložil osebi, ki je bila posiljena in pretepena od moškega??? Kako ji boš razložil, da se moški še kar naprej prosto sprehajajo naokrog in niso odstranjeni? Ne samo to. Kako ji boš razložil, da se le po nekaj letih v zaporu celo posiljevalci sprehajajo spet prosto naokrog in niso vsaj evtanazirani? Hej, pa gre za žival z možnostjo uporabe razuma, na kar si ti tako prekleto ponosen, pa mi v tvojem primeru ni jasno, zakaj.
Kozlarije sprašuješ!
@whosyourdaddy:
Odlični argumenti, ja … za scenarij Deliverance 2 ali rubriko Joc in Joc razmišljata v oddaji As ti tud not padu.
“Quid pro quo Clarice, quid pro quo.” Dr Hannibal Lecter
Finance so danes vrnile uslugo z intervjujem, kjer Senica najprej sprašuje samega sebe, potem pa ga “novinar” brani bolj kot bi sam sploh lahko:
FINANCE: Ali Katarina Kresal zdaj potrebuje dobrega odvetnika?
SENICA: Ne potrebuje odvetnika, ne slabega ne dobrega. Sama je dovolj sposobna, da se bo odzvala na vse zadeve, in menim, da ji bo realno težko kdo kaj očital.
Brez posledic za njeno politično kariero ne bo šla mimo neprijetna podrobnost, da je bil njen stric Rajko Rotner edini sprejemljivi član komisije, ki je dala mnenje za vrnitev psov.
FINANCE: Teh mnenj je bilo več in mislim, da je leta 2006 ali 2007 mnenje res dal gospod Rotner. A to ni bila ključna odločitev. Mnenj je bilo več. Bilo je čisto naključje, da je Rotner dal svoje mnenje.
??? To niti vprašanje ni več, zdaj Senica 1.0 in Senica 2.0 prijazno kramljata o misterijih univerzuma, o teh nesrečnih naključjih, ki Senico spremljajo od Krke, prek Šuštarja, Petka, Rdečega Križa, SIB Banke, vzpenjače, parcele na Grbi, pivovarske vojne, parcele nad Piranom (skupaj s KK), pa zdaj še s stavbo za notranje ministrstvo in kot da ni bilo dovolj še ti psi, pa glih ko sta šla smučat.
Kakšna smola, da se tako pogosto znajde v pravno ali vsaj moralno hudo spornih situacijah, kjer so zakoni abstraktna umetnost odprta za različne interpretacije, in kjer se po pravilu ornk zasluži, in kjer po pravilu račun poravnamo davkoplačevalci.
In ker ima hudič mlade fertilno se poleg udeležbe v večini teh zgodb, v nesrečna naključja in nehigienske zgodbe vse bolj pogosto zapleta tudi KK in njena širša rodbina.
Duo fantastikus rabi izhodno strategijo, nujno.
Btw, hvala forumašem na Financah za podporo.
@leiito:
Ta intervju je hud fiasko serije avtogolov, ki si jih je Senica zadal, še posebej ko je moraliziral. O tem več kasneje …
True that, ampak po ponovnem branju se mi zdi, da je tisto napaka, del Seničinega odgovora so boldirali kot novinarjevo vprašanje.
Filmi nas spravljajo v zmoto, jaz sem npr. vedno misil, da se že v Pionirskem listu tekst, preden gre v tisk, še enkrat preberejo novinar, urednik, morda še lektor. Očitno ne.
Ne glede na to, intervju je mehek kot čankar, pa toliko vprašanj imamo, zainteresirana javnost. Skrajni čas je, da se tako vpliven možakar pojavi v Sobotni Prilogi. Valjda to, da je lastnik Dela njegov klient nima vpliva na novinarja.
Simona, ne vem zakaj se se vedno tako trudis razloziti bistvo sobivanja cloveka z zivaljo murvi, ki je verjetno preprican, da se je zgodovina clovestva zacela z letom 0 n.st., ko je bil clovek kot nadbitje od boga poslan na zemeljsko oblo, da jo odresi krvolocnih zivali, ki agresorsko zasedajo bozje templje v obliki stolpnic, his, cest in mostov.
Takega cloveka je skoda se naprej “tepsti” z besedami, saj ga bo teplo zivljenje samo.
@leiito:
Najbolje zanj in za Katarino Kresal bi očitno res bilo, kot je pojasnila Katarina Kresal svojo molčečo pozicijo, da je tiho. To je še eksplicitno dokazal, ko se je pojavil intervju v Financah. Za Katarino Kresal, ki jo dojemam kot zelo pridno učenko, ne pa tudi lucidno, kaj šele ustvarjalno, sem pa itak vedno mislila, da bi bilo bolje, da se nikoli ne bi oglasila, čeprav zna bit res simpatična, ampak že čez tisto mejo kronično simpatičnih, ki meni jasno alarmirajo korak nazaj. No, zdaj bo javnost seveda na detajle v izjavah pozorna rahlo bolj, prej je bila pa bolj na oblekice in floskule o enakosti pred državljani in fotografiranje na mitingih žensk, gejev itd. Zame je bila že od začetka Katarina Kresal scenarij, ki sporoča, kaj se lahko dogaja, če se Saška Lendero zapriseže kakšnemu Miru Senici namesto kakšnemu nabijaču po klaviaturah. Jako simpl v svojem bistvu.
@Antipat:
Imaš prav. Zdaj se ne bom odzivala več. Do zdaj sem pa čutila dolžnost iz občutka odgovornosti do drugih bralcev, ker se je vendarle potrudil svoje argumente popisovat. Če se ne bo odzvala, bi izpadlo, kot da menim, da ima prav. Še posebej v mojem primeru, ko se redno odzivam na komentarje.
Katarina Kresal in Gregor Golobič sta politično že mrtva. Bojim se samo koliko škode bosta še naredila, preden bo ta oblast padla.
Golobič in Kresal sta dva popolnoma različna tipa človeka, z drugačno barvo zgodovino in vzgibi. Aferi imata drugačne aspekte, čeprav jima je skupen klientelističen element. Afera Kresalke je Golobičev jocker, ki ga pa ne bo znal ali si sploh izvolil, glede na svoj določeni “filozofiji” zaprisežen značaj, nujno uporabit. Bilo je tudi že obratno in zelo uporabljeno.
Če bo ta oblast padla, bo zelo slabo za Slovence. Najpomembnejše vprašanje je, kdo na levici mora oblast prevzet v bistvu stvari, še preden bi padla in da adut zagotovo ne more bit neka Kresalka. Desnica je totalno nezrela, kar je SDS potrdila spet in ponovno ravno danes s svojim kronično zaostalim odzivom. Janša s svojim izborom nekvalitetnih marionet tipa Grims, Tanko itd., ki navidezno povzdigujejo njegovo obličje, lahko predstavlja samo grožnjo po ponovnem črkovanju o temeljih civilizacijskega napredka v glavi nekega naroda.
Hm, saj je tudi janša politično mrtev, če se mu dokaže afera Patria. Če pa ne, bo pa še igral pomembno vlogo. Definitivno bi bil boljša izbira, kot je trojček KGB.
Sam se pa nagibam k temu, da se bodo morali pojaviti novi, bolj pošteni obrazi, ki bodo prevzeli odgovornost in vajeti v svoje roke. Ta osamosvojitvena klika mora oditi tja, kamor spada, na smetišče zgodovine, še prej pa v zapore, če/ko se jim dokažejo klientelistična in koruptivna dejanja. Teh afer je pa malo morje. Državni razpisi, SIB banka, MOL, DARS, orožarska afera, …
@David:
Hehe … Ker meniš, da bi bil boljša izbira, mu daješ še možnost, da se mu dokaže afera Patria, medtem ko si Golobiča že pokopal. Lepo. A dovoljuješ Janši, da se mu tudi dokaže afera Mercator ali kaj drugega.
Se strinjam, kar se tiče novih obrazov in zmagovalec bi moral bit tisti, ki največ novih kakovostnih tudi poriva v frontalne linije. Na tem področju je največ vendarle storil Zares, že s tem ko je Asovce sprejel v svoje vrste in jih nekaj poslal tudi v parlament. Vsaj to, čeprav niso najbolj kvaliteten šopek borcev. Na primer. Sicer povsod smrdi od plesnivosti.
Seveda se pa ne strinjam z Janšo kot boljšo izbiro od nekega KGB trojčka, ker sploh ne gledam levice kot na trojček, ampak opazujem delovanje strank. Enako desnice ne dojemam kot nekih trojčkov ali dvojčkov, čeprav je tudi desnica nastopila pred zmagovalnimi volitvami z NSi v paktu. In seveda opazujem značaje z vso zgodovino in aspekti ter akrobacijami vodij strank.
Golobič je zanimiv s svojimi smernicami časti in s tem povezanimi cilji. Zanimiva je njegova navezava na inspirativne moralne veličine, pri čemer se je zoprno zalomilo, ko to po smrti Drnovška ni mogel postat z vzponom Zaresa na primer Kermauner in zanimiv je njegov hitri delikventen obup, ko se zignorirajo njegovi manevri intelektualne časti in dostojanstva, ostane brez inspirativne moralne veličine, ja, takrat začne pa spet žurirat, popivat, se drogirat in zapravljat potencial z nekimi materialističnimi politikantskimi postopači in tatiči … hehe … Metaforično, vsaj delno.
Tole na koncu neka “metamorfoza” o GG je malce čudna. Res pa da vse premalo ljudi zaznava, da je že sam ugotovil, da je politično mrtev.
Kakorkoli to komu ne paše ali ga boli, je to dejstvo.
Kaj naj o tako dolgem komentarju človek napiše? Enako dolgo ali še daljše mnenje ali zgolj … imenitno? Saj se ni treba strinjati z vsem, dovolj je, da se z večino.
Hm, nekaj časa nazaj sem na tvojem blogu rekel, da ne hodim na volitve. Rekla si, da ti hodiš na volitve, ne spomnim točno tvojih razlogov. Glede na tvoj zapis, te vprašam ali še misliš ,da ima to kak smisel(se čisto strinjam z tvojim zapisom). Problem vidim namreč na moj način. Postaviš odličen zapis, dobiš 150 komentarjev in nekajkrat več bralcev, vsi se strinjamo, malo pojamramo, popljuvamo, kakor koli, čez deset dni pa pozabimo. Pač, vsak mora funkicionirat tudi v realnem življenju. Politiki počakajo, potem pa spet izginejo v svoje sfere in nam mečejo pesek v oči. VSI PO VRSTI, BREZ IZJEME. Spomnim se Beslana in srce parajočih posnetkov mrtvih otrok. Takrat človek reče , tega pa ne smem pozabit , to mora biti opomin, nekaj je treba narediti. Dva tedna pozneje ni naredil nihče nič, z menoj vred. Kdo se danes še spomni tega. Kdo na tem blogu je naredil karkoli za te otroke?
Kaj pa bi lahko naredil za otroke v Beslanu?
Glede (ne)smiselnosti blogov, komentarjev ipd., seveda imajo smisel, pozitivne družbene spremembe se dogajajo evolutivno, z miselnimi preskoki. Primer Baričevič je zanimiv, ker so ljudje instinktivno začutili, da državo obvladujejo paralelni centri moči, da je ultra legalizem in sklicevanje na pravno državo priročen izgovor, da nekaj najbrž ni v redu, če vrhovno sodišče isti zakon v enem mesecu interpretira na dva različna načina.
Internet omogoča, da se informacije širijo, ljudje izražajo svoje nezadovljstvo in ustvarja se nek momentum, ki sili oblast k večji higieni. Tudi razvite demokracije niso postale take čez noč.
@Simona, seveda dovoljujem, da se mu dokaže afera Mercator>>Delo>>PL. Do GG-ja res gojim malce poseben odnos, ker je lažnivec par excellence. V program so dali Slovenijo brez GSO, na koncu pa saj veš kakšen zakon so sprejeli. Tega jim ne pozabim nikoli. ZARES LAŽNIVEC. PIKA.
Leito, kje sem napisal, da je pisanje ali komentiranje nesmisel? Če bi verjel v to, tu ne bi bilo mojih komentarjev. Pa vendar. kako to, da se v dobi interneta, blogov, socialnih omrežij, itd, korporativni kapitalizem v spregi z politiko samo širi? Se mi zdi, da iza računalnika to ne gre. Pa poglejva blogosfero. Imamo več možnosti komuniciranja kot kdajkoli, pa vendar ne spravimo več, kot 10000 ljudi na ulice, kadar to zahteva kak sindikat. Pa še nekaj o novinarjih z mojega zornega kota. Noben medij ne bi preživel brez reklam. In kdo plačuje reklame? V denarju in s svojo pojavo. Prvi so v pisarnah na sedežih korporacij, drugi pa v parlamentih. Kje je potem neodvisnost novinarjev?
My bad Milan, spraševal si o smiselnosti udeležbe na volitvah in tu se strinjam, če te nobena opcija ne prepriča pač ne voliš. Izbira t.i. manjšega zla najbrž ni najboljša ideja.
Zdi se mi, da imajo težave zlasti ljudje, ki so po prepričanju levičarji, v ponudbi t.i. levice pa to kar pač je. A propos, programi levih strank so že prav bizarni; LDS-ov je pismo Dedku Mrazu, seznam lepih želja brez pojasnil kako točno naj bi realizirali kontradiktornosti tipa konkurenčno gospodarstvo + socialna država.
SD-jev program je kratka zgodovina časa + v pokroviteljskem tonu spisan pseudofilozofski traktat o tem kako deluje svet, spet brez konkretne vsebine, a z ambicioznim naslovom Slovenija v vrhu sveta. Yeah right, in vsi se bodo spet hodili učit k nam kako se iz svinca dela zlato.
Zares so edini, ki imajo pravi program z opisom konkretnih ukrepov, s kako statistiko in številko, verjetno je krivec Lahovnik. Bomo videli, če pri Golobiču res že nastopa politični rigor mortis. Zdelo se je, da ne, ko npr. noben novinar ni pojasnil (ali pa razumel) kaj to pomeni, da so Ultrini krediti zavarovani z menicami. Banke namreč od socializma naprej na menico ne dajo več nič, normalne firme morajo za kredit deponirati ledvico.
re popolna neodvisnost medijev, najbrž res ne obstaja, ampak ker sta samo dve mainstream politični ideologiji, se ponavadi porazdelijo na leve in desne, republikanske in demokratske, pro Labor pro Tory. Neko ravnotežje je bil najbrž tudi namen ustanavljanja Demokracije, Maga in Reporterja, ampak pri nas očitno vedno prevlada nekritično plemensko navijaštvo, naši vsi sposobni poštenjaki, njihovi vsi skorumpirani perverzneži. Občutek sem imel, da je Delo pod Markešem še najbolje navigiralo levo desno.
korekcija komentarja “V program so dali Slovenijo brez GSO, na koncu pa saj veš kakšen zakon so sprejeli.”
iz predloga programa kmetijske politike stranke zares
(http://www.zares.si/wp-content/uploads/kmetijstvo-gozdarstvo-prehrana.doc):
na področju gojenja GSO zagovarjati previdnost, kar pomeni strog nadzor, varovalni zaščitni pas pri gojenju, vsekakor pa ni namen zaviranje razvoja.
iz sprejetega programa
(http://www.zares.si/wp-content/uploads/program_v60_1206081.pdf):
Na področju gensko spremenjenih organizmov (GSO) zahtevamo striktno uporabo načela previdnosti pri sproščanju GSO v okolje. Menimo, da glede na naravne danosti in strukturo slovenskega kmetijstva ni posebne potrebe po pridelavi gensko spremenjene hrane. Podpiramo rešitve, ki so navedene v predlogu zakona o sproščanju GSO v okolje. Podpiramo, seveda ob upoštevanju strogih varnostnih mehanizmov, znanstveno raziskovanje na tem področju.
zakona o prepovedi GSO, kot je vsem razumnim in pismenim znano, ni nikdar nihče predlagal, zaradi zakonodaje in uredb evropske unije pa ga ni bilo in ga tudi danes ni moč sprejeti.
z obžalovanjem pa moramo narediti še eno korekcijo. stavek “pelko, ta svojat celjska, se je hvalabogu spokal” žal ni več resničen …
Simona, sicer ne vem, kaj naj si mislim, ali folk samo nabija, vendar sem po forumih opazi vprašanja, kdo je to KK in če se je kdo spomni iz otroštva oz. šolskih let. Pa se še nihče ni javil. Mogoče ti kaj veš, ker si Ljubljančanka.
(opomba za simono – komentar je imel dva linka, pa se je zataknil v moderaciji; zdaj ima samo enega in bo bolje, ti pa, če lahko, tistega prvega ven zabriši)
*
korekcija komentarja “V program so dali Slovenijo brez GSO, na koncu pa saj veš kakšen zakon so sprejeli.”
iz predloga programa kmetijske politike stranke zares:
na področju gojenja GSO zagovarjati previdnost, kar pomeni strog nadzor, varovalni zaščitni pas pri gojenju, vsekakor pa ni namen zaviranje razvoja.
iz sprejetega programa
(http://www.zares.si/wp-content/uploads/program_v60_1206081.pdf):
Na področju gensko spremenjenih organizmov (GSO) zahtevamo striktno uporabo načela previdnosti pri sproščanju GSO v okolje. Menimo, da glede na naravne danosti in strukturo slovenskega kmetijstva ni posebne potrebe po pridelavi gensko spremenjene hrane. Podpiramo rešitve, ki so navedene v predlogu zakona o sproščanju GSO v okolje. Podpiramo, seveda ob upoštevanju strogih varnostnih mehanizmov, znanstveno raziskovanje na tem področju.
zakona o prepovedi GSO, kot je vsem razumnim in pismenim znano, ni nikdar nihče predlagal, zaradi zakonodaje in uredb evropske unije pa ga ni bilo in ga tudi danes ni moč sprejeti.
z obžalovanjem pa moramo narediti še eno korekcijo. stavek “pelko, ta svojat celjska, se je hvalabogu spokal” žal ni več resničen …
Leito, viš tukaj je pa hec.Jaz sem po svetovnem nazoru kao levičar in zato ne prenesem naših jokajočih desničarjev, kakor tudi ne popudranih levičarjev. Iz čisto preprostega razloga. Ko sem pred 30 leti hodil v Dražgoše sem imel tam pred sabo cel današnji parlament, od leve do desne. Noben stric od strica mi ni tega povedal. JAZ SEM TO VIDEL.
Ne, Sašo, premislil sem si. Zdaj lahko pa ti spokaš, če ti je prehudo.
p.s. Preberi si prispevke in tudi komentarje pravih zaresovcev, npr. Igorja Đukanoviča, kaj se je govorilo in pogovarjalo o tej temi:
http://www.zares.si/posnetki-prispevkov-s-posveta-o-gso/
ja, pelko, sem prebral. kje piše, da se je zares kadarkoli zavzemal za prepoved GSO? dal to v program? hotel dati v program? nikjer.
in da te še enkrat citiram (očitno hitro pozabljaš, kaj pišeš – verjetno si zaužil preveč GSO): “V program so dali Slovenijo brez GSO, na koncu pa saj veš kakšen zakon so sprejeli.”
he (že tisočič): ne, pa niso. ali si bebec, ali lažnivec, ali pa oboje.
sicer opravičilo vsem – šlo je zgolj za dve korekciji komentatorja; ne bom več smetil teme. pelko pa bo tudi šel blebetat kam drugam. kmalu.
@Nickname:
Ni metamorfoze, samo drobci posledic daljše dialoške vojne na določeno temo z Davidom, ki ne spada pod ta zapis … tako kot razprava o GSO ne.
Ne bi si upala na oko trdit, kolikor spremljam odzive, ali več ljudi zaznava, da je Golobič politično že mrtev, ali več ljudi tako situacije ne zaznava. Osebno se po opazovanju bolj nagibam k rezultatu, da ga je večina že pokopala.
Nekaj drugega pa je, kaj naj bi se Golobič zavedal. Osebno se popolnoma strinjam s tabo, da se vsaj zaenkrat obnaša tako, kot da se je v bistvu stvari že pokopal. S čimer tudi sam ponuja lopato pogrebnikom, ki so ga že ali pa ga še pokopavajo. Na desni itak, ampak tudi na levi.
In popolnoma se strinjam s tabo, da to, kaj osebno komu paše ali ne paše, ni relevantno za kakršno koli omembe vredno oceno situacije in sklepanja o želenih ali neželenih posledicah.
@niko:
Kakor komu volja :):)
@milan:
Ja, hodim na volitve in moj glas včasih bolj služi namenu podpore Za, včasih pa z glasom Za bolj izrazim oviro glede na absolutnejši PROTI. Tako nasploh poteka glasovanje tistega, v kar smo prisiljeni glasovat, ker kandidatov ne izbiramo sami. Floskule o demokraciji, pri čemer naj bi na volitvah ljudstvo uspevalo uveljavit svojo voljo, so seveda površinski idiotizmi, podobni, kot gre za površinske idiotizme pri serviranju izjav, da smo bojda državljani izbrali kapitalizem, kakor funkcionira, sami.
No, dejstvo pa je, kakor je nakazal tudi leiito, da je tudi civilna družba absolutno soodgovorna za to, kar se dogaja pri koritih, ki nas vodijo. Ampak ta soodgovornost se najmanj nanaša in najmanj učinkuje nekega lepega popoldneva, ko odpeketamo na volitve. Temu se reče moment, ko je po toči zvoniti prepozno. In pridemo do tvoje kritike omrežij, delovanja civilne družbe nasploh itd. V kontekstu, kakor se so se volitve z odzivi odvijale do zdaj, sem na primer iz razloga, ki ga je navedel Leiito, na primer nazadnje volila Zares. Ker sem oseba, ki prebira programe in spremlja smernice. Moj glas Zaresu ni bil samo proti desnici, ampak predvsem ZA (tega ne obžalujem, kako stranka deluje in kako in kaj uresničuje zadeve imam pač spremljat časa štiri leta in na koncu presodit njen uspeh ali neuspeh v primerjavi z drugimi). Če bi bil predvsem PROTI, bi volila SD, saj je šlo za močno kampanjsko lobiranje znotraj levičarske civilne družbe, ja, tudi in predvsem preko internetnih omrežij, za volivne glasove SD-ju kot edine stranke, ki lahko na volitvah zmaga proti SDS.
No, in ko smo že pri omrežjih. Vsekakor menim, da je internetno mreženje zelo pripomoglo k akumulaciji javnosti, ki je pomembno pripomogla k dejanski končni zmagi levice. Te možnosti mreženja bodo s časom lahko še močnejše, saj odraščajo generacije, ki z računalnikom in mejli živijo, danes pa je pomemben segment civilne družbe že vedno velik odstotkov računalniško nepismenih ljudi oziroma mentalitetno odklonilnih, kar se tiče sprejemanja komunikacijskih navad. To so naši starši, dedki in babice pa sploh.
Kaj je po mojem mnenju lahko obetavno sporočilo … Da to, nad čimer ti jamraš, upravičeno, lahko s časom napreduje. Kar pomeni lahko tudi, da za razliko od zadnje akumulacije levičarske diplomacije pri odločanju za oddan volivni glas, ki je vplivala na volivni rezultat na levi, s časom lahko preide tudi v organiziran bojkot volitev, ki ima lahko veliko večji uspeh, predvsem hitrejši kot bi se lahko zgodil nekdaj. In samo organiziran bojkot volitev lahko prinese približno zadovoljivo sporočilo, vključno z rezultatom, torej nezanemarljivo slabo udeležbo volitev, ki bi sprovocirala nujnost posebne pozornosti s strani politične elite na dogodek in mogoče botrovala kakšnim oprijemljivejšim konsekvencam. Dokler kakršne koli organizirane akcije k bojkotu volitev ni, pa je vsak preredek posamičen neodziv na volitve prav tako glas za nekaj oziroma za nekoga. Avtomatsko za tistega, ki je pač zmagal, ker mu tega z drugačnim glasom pač nisi preprečeval. Tvoj osebni bojkot volitev pa kot bojkot sploh prepoznan ni, ampak je razlog nedefiniran. Lahko tudi prelepo vreme pač, da bi se ti ljubilo odit v nedeljo na volišče, namesto da si privoščiš izlet na Šmarno goro … hehe … In takšno ali podobno banalno sporočilo si seveda kljub morebiti nižji volivni udeležbi od pričakovane vsaka poražena stranka prisvoji v izgovor z veseljem in ga trosi naokrog, ker preprosto ne obstaja nikakršen vsaj približen relevanten dokaz, da bi šlo pri ljudstvu ob odločanju za udeležbo ali neudeležbo na volitvah za kaj bolj sporočilno relevantnega od zgolj muhastega vremena pač, ki vpliva na ljudi podobno kot na kakšnega osla vpliva pač polna luna.
Internet ima lahko za civilno družbo velik koristen pomen, ampak le v kolikor si svobode ne bo pustila odvzet in bodo diplomatski politikanti spet spretno internetno sfero okupirali z vpeljevanjem učinkovitih vzvodov cenzure in vzvodov, ki bi spet podpihovali samocenzuro. Zametki teh poskusov se že dolgo odvijajo. Podpirajo jo pa tudi prenekateri intelektualci predvsem pomotoma in po neumnosti. Naprimer z udrihanjem in uvidom zgolj negatevnih apsektov anonimnosti, s širjenjem paranoje pred nedostojnimi zlorabami interneta, ki grobo posegajo v posameznikovo intimo ter dostojanstvo ter posledičnim pozivom k uvajanjem cenzure. Fašistoidni nečedni nameni kontroloželjne “elite”, neumnost ter čustvena vznesenost ta najbolj pametnih intelektualcev ter pomajkanje informiranosti in razgledanosti delavskega naroda pridno že skozi celo zgodovino strežejo nečednim objestnim apetitom pohlepnih in slaboumno predrznih. Čar pakta je v tem, da se prvi ne zavedajo razsežnosti svojega zla, drugi se ne zavedajo obstoja svoje neumnosti na podlagi površnosti, tretji pa se ne zavedajo niti tega, kako pomembni so za razvoj dogodkov.
@David:
Sem celo od nekdaj živeča Ljubljančanka v centru, a za KK tudi sama nisem slišala nikoli, dokler ni prevzela stranke. Kar ne pomeni nujno, da gre za zamaskiranega pavijana, ki je pobegnil iz živalskega vrta, a so odgovorni sebi v prid to zatuškali, definitivno pa to dejstvo ni brez pomena.
O GSO tukaj ponovno ne bom razglabljala, ker gre za drugo temo. Hvala za link, pri Zaresu me je vedno veselilo, da uporabljajo internet in objavljajo razne prispevke in posnetke, kar omogoča bolj transparenten vpogled v delovanje stranke. Tudi tebi s pritožbami, ki so lahko povsem relevantne in jih lahko jasno oblikuješ na podlagi tega, kar ti ponujajo v futer. Ti dam pa dva pro bono osnovna piarovska nasveta. Poskusi se izogibat dezinformacijam pri obsojanju stranke za določeno zadevo, ker s tem spodkopavaš lastno verodostojnost in zaupanje, zaradi česar dosežeš manjši učinek prepričljivosti, tudi če imaš v čem še kako prav. In poskusi svoj GSO aktivizem bolj preudarno servirat v časovno in prostorsko sfero. Izogibaj se poskusom lansiranja tebi izredno pomembne teme v času, ko je vsa pozornost usmerjena drugam in redko koga kaj drugega bolj dosledno sploh briga. V takem času je dobro opombe servirat samo na način, ki doda kot neko žeblico na glavico in za bajdvej podtakne še eno domnevno zlo tja, kjer je naval pozornosti večji. Linkanje razprav pa nima smisla in celo lahko doseže na takem mestu ob takšnem času nasproten odvračajoč psihološki učinek. Timing in način sta pomembni komponenti uspeha v prepričljivosti in dosegu pozornosti … hehe …
V veliko izjavah (pred državnozborskimi volitvami) so se politiki Zares-a zavzemali za Slovenijo brez GSO! To je bil eden njihovih glavnih adutov pred volitvami. To ve vsak Slovenec, ki je tako ali drugače spremljal predvolilna dogajanja. Če so v program zapisali drugače je to bilo že prvo veliko sprenevedanje in LAŽ! Javne obljube njihovih politikov so vsebovale težnjo k Sloveniji brez GSO. Zaskrbljujoč je bil njihov pogled (upravičeno) na to tematiko.
Kakšen je pa konec te zgodbe pa tudi vemo. Saša, tudi ti boš šel blebetat drugam. Kmalu.
Hehehehehehe… tule imam pa prvič p/e/riliko odkriti korektorja (poznam pomen besede, a … je to nekaj drugega kot moderator ali gre za pravo fineso razlikovanja, kar ni tipično za bloge?) z jajci – ali pa je zgolj Pelko srbeči desni jajček, katerega je treba popraskati, ker srbi?
😈
Dvojec brez krmarja (ali z dvema krmarjema) – zdaj pa nikar v luft!
@Simona, trenutno GSO res ni “in”, se strinjam.
S.R.: Če bo ta oblast padla, bo zelo slabo za Slovence. Najpomembnejše vprašanje je, kdo na levici mora oblast prevzet v bistvu stvari, še preden bi padla in da adut zagotovo ne more bit neka Kresalka.
Zakaj bi bilo slabo, če bi levica naslednje volitve izgubila? Z moje perspektive so tako eni kot drugi približno enako slabi. Če in ko pa se zavihtimo na vrh sveta, ma že če po produktivnosti in kupni moči napredujemo bistveno hitreje kot drugi v regiji, začnem pa verjeti, da so politiki lahko relevanten pozitiven faktor in ne le parazitska tvorba.
Btw, najbrž Janeković že začenja razmišljati, da je čas ugoden za ustanovitev nove leve stranke, še ene, ki bi pobrala glasove razočaranih levičarjev. Potem pa še malo zapiha na dušo Neslovencem in “podjetnim”, in če ga podpre Kučan še Desusu pobere glasove. Potem se ni hudo bati za prihodnost leve koalicije.
leiito, zanimivo.
Govorila sem o nadpovprečnih socializacijskih sposobnosti psov v primarjavi s prenekaterimi drugimi živalmi
nadpovprečno socializirani ljudje ne potrebujejo dodatne socializacije, ki naj bi jim jo nudila interakcija s psi, podpovprečno socializiranim pa psi ne morejo pomagati, kot si ugotovila. torej – psi so pri socializaciji ljudi nepotrebni, ostale živali pa še bolj.
Pes je po logiki stvari ravno zaradi prepoznanih izrednih socializacijskih sposobnosti in možnosti pasemskih različic prepoznan za enega izmed bolj primernih sopotnikov človeka tudi v urbanem okolju, ker človek hrepeni po stiku z naravo v vsakem primeru, saj je tudi sam del nje.
nekakšno “hrepenenje po naravi” ni dovolj dober razlog, da se v človekovo življenjsko okolje vnese zveri, ki napadajo, grizejo in morijo.
Sicer se pa malo informiraj in preveri, zakaj uporabljajo tako pogosto ravno podgane za poskuse
vem, čemu se uporabljajo podgane. podgane, na katerih se opravljajo poskusi, so koristne. podgane, ki živijo v tvoji kleti, so škodljive in nevarne, zato jih pobijamo.
mimogrede, tudi na psih opravljajo poskuse – zato bi na seznam tistih psov, ki lahko živijo v človekovem okolju (reševalni, vojaški, policijski …) dodali tudi pse, na katerih se opravljajo medicinski in drugi eksperimenti.
Gre za dialog in opazovanje. To je pomembno in dobro pri opazovanju živalskega sveta in raznih oblik obnašanja in odzivanja nasploh. Pes je samo bolj primeren za neposreden dialog s človekom zaradi večjih socializacijskih zmožnosti kot kakšna druga žival.
spet – za socializacijo so nekoristni in nepomembni; ostali razlogi niso dovolj dobri, da se na njihovi osnovi v človekovo življenjsko okolje vnese zveri, ki napadajo, grizejo in morijo.
Ne moremo prdvidet, kdaj bo sosedov Francl pograbil sekiro in pobil familijo. …
spet – ljudje so ljudje. govorimo o problemu odnosa človek-pes, kjer je problem seveda pes. psi niso ljudje, zato je vsaka taka primera nesmiselna. nihče pri zdravi pameti ne zagovarja evtanazije škodljivih in nevarnih ljudi (prevzgojo in v skrajnem primeru izolacijo že), ravno zato, ker smo za razliko od psov razumna bitja. psi to niso, zato za zaščito ljudi pred njimi sprejemamo določene ukrepe. evtanazija vseh je zgolj najučinkovitejši in najzanesljivejši.
(mimogrede – človek, ki so ga “vzgojili volkovi”, je mit. pravljica. pusti to.)
Svojega psa, ki ima zelo majhen gobec in šibko zobovje bi celo lahko pustila, da bi ugriznil otroka in bi tako otrok spoznal, kaj se zgodi, če drugemu povzročaš bolečino. Na enak način bi lahko pustila, da drug otrok v vrtcu nabuta tistega, ki ga vleče, cuka ali pretepa.
spet mešaš različne stvari. pes ni človek. pika.
Moj terier v divjini ni obstajal!!! Križal in izumil ga je človek. Ne niso vsi psi enakega genskega in fizičnega ustroja!!!
res je. ustvaril ga je človek, ker je mislil, da mu prinaša več koristi kot škode. ker se je izkazalo, da škoda in nevarnost, ki jo povzročajo psi, prekaša tiste neznatne in vprašljive koristi, ga bo človek – tako kot ga je ustvaril – še uničil.
In tvoja poanta je popolnoma enaka poanti hitlerjanstva
no, ko argumentov ni, prej ali slej začne (tisti brez njih) vpiti o hitlerju. goodwinov zakon je to, ne? ponavljam: psi niso podobni ljudem, ampak bakterijam kolere. tiste, ki zagovarjajo in izvajajo “genocid” nad bakterijami kolere, so razen s strani težkih bedakov le redko obtoženi “hitlerjanstva”.
To, da ti v psih vidiš izključno škodljivce, je tvoj oseben problem in vzgib!!!! Moj ni!
žal, res ni. pa še bo. morda takrat, ko bo tebe ali tvoje napadel pes. ker te oziroma jih zagotovo in nujno (!) bo napadel, če bodo psi še v okolju, kjer živiš.
Meni se zdijo še bolj nevarni avtomobili. Kaj šele motorji. In absolutno podpiram redčenje uprabe te pločevine. Ne pa popolne ukinitve. Da o orožju ne govorim.
pse prepovedat tako kot pištole – redke in pod strogim nadzorom dovolit, ostale pa uničit. točno to.
če pustiš avtomobil na miru, ne bo nikomur nič storil – za razliko od psa. avtomobil je podaljšek človeka (kot hiša ali teleskop); smrt ne povzroči avtomobil (ne more), ampak tisti človek, ki ga upravlja. pri psu je drugače: napade ali sam od sebe, ali zaradi “lastnika”, ali “kljub lastniku”. torej je sam na sebi pes nevarna, škodljiva žival.
Ker ponavadi ni treba nič razlagat. Ker ponavadi takega psa evtanazirajo v minuti.
ja, žal psa zdaj evtanazirajo šele potem, ko napade, poškoduje in ubije človeka. kar je seveda noro – treba bi ga bilo evtanazirati prej. ker le tako potem zagotovo ne bi mogel napasti, poškodovati ali ubiti nikogar. kar je cilj, ne? kako boš razložila prihodnji žrtvi (ki se nujno bo zgodila), zakaj je pes, ki jo je napadel, sploh obstajal?
Kako ji boš razložil, da se moški še kar naprej prosto sprehajajo naokrog in niso odstranjeni? Ne samo to. Kako ji boš razložil, da se le po nekaj letih v zaporu celo posiljevalci sprehajajo spet prosto naokrog in niso vsaj evtanazirani? Hej, pa gre za žival z možnostjo uporabe razuma, na kar si ti tako prekleto ponosen, pa mi v tvojem primeru ni jasno, zakaj.
zelo težko. ampak to ni v debati o psih prav nič važno, ker – že stotič – pes ni človek (podgana tudi ne, virus aidsa tudi ne, itd.). ljudi ne smemo evtanazirat, pse (podgane, viruse, …) pa moramo. škodljive in nevarne ljudi prevzgojimo ali izoliramo (z nezadostnimi, a vse boljšimi uspehi), škodljive in nevarne pse evtanaziramo.
zakaj “prekleto ponosen” na možnost uporabe razuma? saj ni treba – to je pač preprosto dejstvo.
tako kot se “prekleto bojim”, kdaj bo naslednji pes nekoga napadel, prestrašil, poškodoval in ubil. sploh ker vem, da če jih ne odstranimo, prej kot slej zagotovo bo.
pa še k globalnemu segrevanju prispevajo;
A medium-sized dog has the same impact as a Toyota Land Cruiser driven 6,000 miles a year, while a cat is equivalent to a Volkswagen Golf.
http://www.telegraph.co.uk/earth/environment/climatechange/6416683/Pet-dogs-as-bad-for-planet-as-driving-4x4s-book-claims.html
@korektor:
Sem kar potrdila tisti komentar zataknjen v moderaciji, pa sploh ne vidim, kje je zdaj … no, saj sta si vse povedala. Ni prvič in ni prvič, da nič ne pomaga … hehe …
@David:
Samo jaz lahko na tem blogu preko maila prepoznam avtorja komentarjev, če je možno in teh podatkov v nobenem primeru ne objavljam … ti pa pazi na svoje izbruhe, ker pod tem zapisom preklinjanje čez nekega Sašo izpade, kot da se ti blede in se ti prikazuje morda Saša Baričevič.
@leiito:
Ne, ne, z mojega vidika niso približno enako slabi, ampak različno in drugače slabi … hehe … Če vzamem v obzir skupno simptomatiko, kar se tiče žongliranja v gospodarstvu, pogledam še na druge komponente, ki so zelo pomembne za stanje, delovanje in razvoj naroda, kjer je pa desnica hudo slaba, medtem ko gre levici v smislu dojemanja vsaj osnov moderne demokratične evropske mentalitete mnogo bolje. Potem je seveda še odvisno, o katerih strankah razpravljamo. Če bi se morala na primer odločat med trenutno LDS ali SDS, bi se še rahlo ustavila ob razmisleku iz določenih razlogov, sicer pa ne. Zaenkrat ima levica še možnosti … Če bi se pa na primer zgodil čudež in bi SDS prevzel Virant, si pa upam trdit, da bi se lahko uresničile Janševe napovedi izpred zadnjih volitev in bi SDS zmagala z veliko razliko. Govorim samo o mnenju kot prognozi, ne o sicer mojem osebnem odnosu oziroma mnenju do Viranta na primer.
Če bi Jankovič kakor koli posegel v politiko ali kokrakal proti parlamentu, bi bilo zelo slabo. Ljubljana pač ni vse, tudi kar se levičarjev tiče ne. Sprevrglo bi se pa vse skupaj v podobno sranje kot pri novi LDS s KK na čelu. Propagiranje Jankoviča kot osebnost bodočnosti v neposrednem stiku s političnim parketom dojemam kot bojkotiranje levice, podobno kot dojemam za bojkotiranje desnice propagiranje Janše kot stebra obstoječnosti, kaj šele funkcionalnosti, desnice, če me razumeš … hehe …
@Murva:
S tabo in tvojimi osnovami neumevanja stvari, kar se eksplicitno psov tiče, se ne mislim več ukvarjat, ker je že vse pojasnjeno z moje strani v prejšnjem komentarju in ker je v primerjavi z dialogom z drugimi komentatorji naravnost abotno. Samo opozorilo na tvojo butalsko nedoslednost celo samemu sebi in nepoznavanje osnov biologije. V kolikor postavljaš človeka na vrh lestvice živalskega sveta in se ti je lestvico stopnje razvitosti celo ljubilo zapisat v komentar kot nekakšen dokaz v potrdilo svojim “teorijam”, je najmanj idiotsko, da mečeš v isti koš pse z bakterijami, medtem ko zavračaš kakršno koli primerjanje človeka z živaljo nasploh, čeprav je samo na vrhu lestvice živalskega sveta. Heh. No, zdaj pa nasvidenje. Pojdi raje maltretirat svojo mamo ali pa očeta.
no, saj imam tudi jaz počasi dovolj neargumentiranih in vsebinsko praznih odgovorov …
torej zadnjič: s stališča ogrožanja človeka (pripadnika vrste homo sapiens) je popolnoma vseeno, ali ogroževalec spada med pse (vrste canis lupus) ali med bakterije kuge (vrste yersinia pestis) ali med velike skale iz vesolja.
zunanjo (!) grožnjo ljudem, škodo in nevarnost je treba nemudoma (še pred novo žrtvijo) odpravit. to lahko storimo le tako, da jih neposredno in v celoti odstranimo iz človekovega okolja.
to je vse.
torej res nasvidenje, in da za slovo skupšam posneti tvoj “slog”: upam, da bo tvoj pes evtanaziran še preden boš “pustila”, da bo koga napadel.
@Simona: kaj se ti blede, saj te nisem spraševal o kakšnem avtorju kateregakoli komentarja na tvojem blogu. In tudi preklinjal nisem. In kje si ti videla, da sem preklinjal? Je pa preklinjal kolektor saš-o/a z dobro znanim stilom, ki se ga ne da kar tako pozabiti.
Ah Simona, saj poznaš pregovor, psi lajajo, karavana gre dalje.Pa ti dam en konkreten primer kako dolgoročno ne spremeniš nič.
Kot devetnajstletnik sem zbolel in pristal v bolnici poleg mene je ležal 70 leten možak. To je bilo v časih, ki jih desničarji označujejo za čas trdega komunizma. Zmožakom sva pač glede na to da sva bila prisiljena biti skupaj, razvila zanimive debate. Pa mi pravi enkrat. Veš fant, imam spomenico iz leta 41, pa se poserjem nanjo. Mladostno osupel sem ga vprašal kako to.
Pa pravi, leta 41, ko sem šel v hosto, so bili na oblasti isti ljudje kot leta 45, ko sem prišel iz hoste.
isti ljudje l. 45 kot l. 41? Na lokalnem nivoju najbrž.
Ko si že omenil Dražgoše, pred časom sem na tem blogu že pisal, da le mi in Srbi slavimo izgubljene bitke, s tem da mi slavimo vojaško operacijo, za katero bi si v vsaki normalni organizirani vojski poveljniki prislužili strelski vod.
Obveščevalnim podatkom navkljub so se odločili zoperstaviti bistveno močnejšim nemškim in italijanskam silam z neizkušenimi, slabo opremljenimi borci, in ko je bilo žrtev (in dezerterstva) vendarle preveč, so se morali umakniti, visoko ceno za avanturizem pa je potem plačalo še civilno prebivalstvo.
To ni bila neka herojska situacija iz Faludže, kjer je sovražnik 10:1, ampak ti nimaš druge izbire, kot da se boriš, zanašaš pa se tudi na boljšo taktično znanje in opremo. To je bilo pošiljanje mladih fantov v več ali manj zanesljivo smrt zaradi osebnih ambicij in političnih ciljev in mi to vsako leto proslavljamo. Tipično.
@Murva:
Ja, kontaktiraj Mirka Tuša in ga vprašaj, če ti lahko zrihta, da se z njim odkatapulriraš na luno in daleč boš od vse podčloveške golazni narave planeta Zemlje. Popolnoma varen, prenekateri ljudje na Zemlji pa presrečni, da tebe in tebi podobnih ni več tu “dol”.
@David:
Daj “oladi”. Spet ti popušča koncentracija. Nisem trdila, da si mene kaj spraševal, ampak pač sam pišeš o komentatorju Saši, torej prejudiciraš določeno avtorstvo. In nisem trdila, da preklinjaš in mene preklinjanje samo po sebi pač sploh ne moti, kot me ne moti samo po sebi leporečenje, v določenih škodljivih kontekstih pa enako kot preklinjanje, ampak sem zapisala, da preklinjaš čez nekoga. V takem kontekstu je preklinjane mišljeno lahko tudi metaforično v smislu izrara sovražne nenaklonjenosti. No, vse skupaj je bilo pa mišljeno itak bolj kot džouk, tako da se ti ni treba preveč razburjat.
@milan:
Ja, razumem. Moja pred kratkim že pokojna babica, nemška židinja in partizanka, celo spomeničarka, ločenka od vplivnega komunističnega veljaka, kasneje župana, ki je bil s strani babice preimenovan v Prekleta Baraba … in po hudem cirkusu ponovno vezana z umetnikom, novinarjem itd. in ki je ves preostali čas po vojni preklinjala Jugoslavijo, obžalovala, da so se iz Holandije kot družina priselili med drhal in veliko uporabljala stavek “A smo se za to boril?”, je v zadnjih letih zaradi bolj udobne namestitve od povsem neudobnega in ker je živela zelo dolgo v domu za ostarele skoraj bankrotirala. Tako zelo, da ni prišparala niti za pogreb, kar je zanjo pomenilo zakon obveznosti vsakega posameznika, ki kaj da na svojo čast in dostojanstvo. No, in šele ob pogrebu smo izvedeli, da se je izpisala iz zveze borcev in jih celo nekaj nadlegovala in preklinjala, no, pa so vseeno poslali venec in ansambel (sicer prispevajo k pogrebu, če si član), kar smo pa morali zavrniti zaradi želje po tišini in odsotnosti kakršnega koli protokolarnega cirkusa v imenu partizanstva, Cerkve ali česar koli drugega.
V vsakem primeru pa to, kar si zapisal, iz leta 45 ali iz prejšnjega leta nikakor ne spodbija nič, kar sem zapisala. In osebno nisem pravi naslov za pričakovanje razumevanja ali tolerance do resigniranih izlivov, češ, nima smisla, saj je od nekdaj blabla … Če bi že pračlovek tako razmišljal, bi bili še vedno v jami. No, malo bolje pa le je, a ne.
@Murva, the mutts stay in the picture. Takoj po “tragediji par excellence” (po Pahorju, meni se zdi to čudna besedna zveza), so strokovnjaki jasno povedali, da je potrebno spremeniti ljudi, ne pse.
Kako to prilagajanje poteka, odlično opiše Borislav Pekić v knjigi Steklina.
Na žalost Simona, napredka niso omogočili napredni posamezniki. Ti so bili samo orodje. Žalostno dejstvo je, da so napredek omogočale vojne.
No ja, Darwin in Einstein nista ravno produkt vojaške industrije, ampak vojna je za našo vrsto itak bolj naravno stanje kot mir. Romantiki bi rekli, da smo po duši bojevniki, v bistvu smo vsi potencialni vojni zločinci, žrtve svojega plemenske predprogramiranosti.
@milan:
Ne strinjam se. Kakršen koli omembe vreden napredek so omogočili izključno napredni posamezniki, na žalost so večinoma njihove zasluge zaživele tudi šele po njihovi smrti ali celo po linču. Vojne so prispevale k popolnoma drugovrstnemu profitu, kar pa k napredku družbe ni prispevalo kaj dosti. Zadnji model BMW-ja na cesti ne pomeni relevantnega pokazatelja napredka družbe v smislu občega zadovoljstva, vključno z občutkom materialnega blagostanja.
Lahko se ne strinjaš, ampak dejstva so pač taka. Michelangelo je mogoče največji genij kar jih je, ampak njegova dela so omogočale vojne in njihov plen papežev, pod katerimi je delal. In Leito, kdo je bil lastnik ladij na katerih se je prevažal Darwin. Ja, in prvo orodje v človekovih rokah je bila gorjača. Simona, lepo je da si optimist, to mi daje vero v življenje, ampak vsake toliko me realnost postavi na trdna tla.
@milan:
Za nikakršen optimizem ne gre. Niti za pesimizem. Niti za željo po odsotnosti realizma, daleč od tega, prej obratno. To je diskusija spet za popolnoma drugo posebno temo in s kreganjem okrog posameznih primerov od Nobela pa do Michelangela v takovrstni diskusiji ne bi prišli nikamor skozi ping pong niti na kavi. Neustrezna zastavitev izhodišča za ta aspekt, ki sem ga izpostavila.
In tudi ne gre za to, da bi skušala spodbijat pomembnost in vplivnost vojne. Tudi to je del konteksta, absolutno pa s povsem realnega zornega kota ne umevam vojne za bistvo napredka v odnosu do določenih posameznikov z večjim pridonosom za napredek druge vrste.
Hočem povedat, da Romom v Romuniji ni nič pomagalo, da so si izborili celo pozitivno diskriminacijo, okupirali določene ulice, opremili sobane z zlatim pohištvom in krznenimi tepihi, a vodo še vedno vlekli iz vodnjaka in seštevali na prste. Delno konkretno in metaforično.
Tudi Američanom nič ne pomaga vse, kar so si naropali, da ne bi šel prozac v promet sto na uro in da ne bi fasali aidsa. Delno konkretno in metaforično.
OK tole se že ponavlja, mogoče pa res kdaj na kavi, kaj vem.
@milan:
Hehe … se strinjam.
Odličen komentar!
Se strinjam s tabo v večini zapisanega.
Ob tem bi dodala samo še “malenkost” k tistemu delu o policistih in nadziranju psov…
Lastna izkušnja: zarukana lastnica mešanke je okoli blokov – pa sploh ni bila niti blizu doma – vsak dan sprehajala svojo psico.. in nekega lepega avgustovskega dne sva prišli z mojo psičko (takrat pol leta staro, višavsko terierko) na povodcu in s frizbijem, ker pač psička obožuje frizbi… in ko se igrava, se uni psici strga, prilaufa do naju in šavsne mojega psa v oko. WTF?!!? Ona se je itak drla, sej ni nič takega, ziher je vse ok z mojim psom, ker “psi bolj paniko delajo, kot je zares”. No, stara baba se je vsekakor motila in oko smo morali zdraviti, smo imeli pa to srečo, da naša psička ni oslepela – če bi, potem bi ženski zelo zagrenila življenje…
No, pa sem jo potem prosila (ker logično se je moj pes tresel že ko je na 30 m zavohal uno psico), da naj da svojo psico na povodec.. in ni…
In se mi je nekega dne strgalo, ko sem videla psico laufat okoli malih otrok v parku, in sem podala prijavo na policijo. In tukaj bi rada pohvalila policiste.. dejansko so prišli in oglobili ne samo njo, temveč tudi nekatere ostale lastnike, ki se šetajo z velikimi psi brez povodca, poleg pa se igrajo petletni otroci… Vam ne znam opisat občutka, ko sem izvedela, da so policisti dobili vse tiste lastnike psov in jih oglobili.. in napovedali, da bodo prišli zdaj večkrat, ker je dejansko res – kjer se otroci igrajo, mora biti pes na povodcu – tudi moj mali mladič, ki je pravi cuker, pa vendar.. nikoli ne veš kaj se lahko zgodi in nikoli si ne bi odpustila, če bi otrok imel travme zaradi mojega psa..
No, pa da zaključim.. s to prijavo na policijo sem si nakopala sveto jezo celotne soseske – k sreči, smo takrat kupovali novo stanovanje, tako da jih potem tako ali tkao nisem skoraj nikoli več videla… pa vendar, menim, da sem naredila nekaj dobrega in spodbujam tudi ostale, da se zoperstavite neodgovornim lastnikom psov.
In strinjam se, da bi morali policisti v strnjenih naseljih bolj nadzorovati sprehajalce psov, ki imajo spuščene pse in na otroških igriščih ne pobirajo iztrebkov za svojimi ljubljenci…. ampak to je že spet druga tema..
Če malce dramatiziram: aktualna vlada bo šla v zgodovino kot tista, ki je trasirala desnici vsaj naslednje tri mandate, brez da bi desnica za to karkoli storila. Pokopali se bodo sami, tale afera bo le en od žebljev v krsti… Čeprav sem Barbiko volil kot kolateralno škodo, se veselim vrnitve PM Janze na oblast, saj pri njemu vsaj vem, kaj lahko pričakujem. Če mi gre dikcija PM Janze na živce, saj se vedno počutim krivega, ko ga poslušam, mi gre Barbikino nabijanje slabe vesti in postavljanja njegove kariere na kocko za dobrobit državljanov, še bolj na jetra. Če se PM Janza obnaša kot absolutni vladar, se Barbika obnaša kot drama queen.
Sicer se pa klanjam, gdč. Rebolj, odlični zapisi se najdejo na vašem blogu…
hermit : podpišem!
@Marcy:
Ja, ja … podobnih anekdot s sprehodov imam tudi jaz na zalogi na žalost precej, zaenkrat hvala bogu še ni resneje nastradal moj, enkrat je bilo blizu.
Me veseli, da imaš dobro izkušnjo z reakcijo policajev, vendar je problematično,d a funkcionirajo samo na klic, saj se te zadeve velikokrat odvijejo hitro in lastnika ni nikjer več na spregled, preden bi policaj prišel. Tako da, ja, morali bi malo bolj kontrolirat po seseskah in parkih. Na primer v Tivoliju, kjer se še ekstra meša veliko otrok in spuščenih psov. In ja, ker ni kontrole, se ne zgodi nič, ler marsikdo tudi ne prijavi kakšnega soseda, ki zganja s svojim psom teror, ravno iz razloga, ki si ga menila … da si ne bi nakopali svete jeze … čemur se ne bi smeli uklanjat. Nasilju ne bi smeli dovolit, da zmaguje … se strinjam.
@hermit:
Res je. Levica se prav trudi tlakovat zmago Janši. Že itak je bil Janša lahko vesel, da je izgubil zadnje volitve najbolj gospodarsko kriznega obdobja, s čimer pridobi zlahka na času in dvigovanju lastnega ugleda kot konstruktivna opozicija … hehe … No, levica mu pa brez potrebe pomaga. Oziroma z neutemeljeno, nečastno potrebo po ohranjanju določenih plesnivih kadrov, ki deluje po nečednih klientelističnih plesnivi mentaliteti operiranja. Osebno sem bila že z vstopom KK na levico totalno razočarana, o čemer sem tudi pisala, tako da me vse skupaj, kar se razkriva danes, sploh ne čudi, ker me je motilo že od začetka. Še posebej ob dejstvu, da KK kot osebnost ni pokazala, ama, nič. Nobenega tehtnega razloga, da bi se iz politične neobstoječnosti odkatapultirala na prestol neke stranke. In razlog očitno ni mogel bit v ničemer drugem kot v biznisu. Kakor je nepošteno v smislu dobrobiti naroda stranka začela, tako se tudi pogreza.
Osebno ne podpiram Janševih prioritet in mentalitete, ki jo je in jo bo, če jo bo le lahko, injiciral v družbo. To je zame oseba, ki si krepi oblast z vzvodi podebiljanja ljudstva, kar se enako pozna pri izboru njegovih frontalnih poslanskih borcev. Tako mentalitetno nerazgledno bedastost prezentirajo, da Janša ne more izpast drugače kot najbolj pameten. To je vodja, ki si krepi oblast z negativno selekcijo v svojem okolju in slabše bit ne more. Klientelizma pa ni nič manj, s čimer sem se lahko tudi pobliže na žalost srečala. Zato imam raje Pahorja, čeprav ga nisem volila. Če ne drugega se zaradi Pahorjevih ponesrečenih manevrov, dogajajo hude čistke … hehehe … Pod avtoritarnim vodjem se to ne more dogajat. SDS bi v mojih očeh lahko predstavljala boljšo alternativo zdajšnji vladi, če bi zamenjala liderja, s čimer bi se zamenjali tudi frontalni plejerji, ki bi premogli višji iq od grimsomanije. Na primer. Osebno nikakor ne verjamem, da je Janša steber SDS ali celo desnice, ampak prej obratno. Ob Janši se niti noben Pučnik ne more zgodit, ampak lahko dobi samo spomenik, če umre, s čimer se spet proslavi samo Janša kot nekdo, ki zna cenit intelektualno kvaliteto. Jap!! Naj nam kaj podobnega dokaže danes in kako je to dokazoval v preteklosti. ob Janši še Ivan Borštner postane stranski pozabljen plejer, čeprav so njegove zasluge za JBTZ akcijo največje in tudi sankcija osemkrat strožja od tiste, ki je doletela Janšo. Janša je zame El Che psihoprofil politika. Oseba, ki izvleče največ profita iz revulocionarnega kaosa, potem pa državljane drži na štruci kruha, ki gleda iz smetnjakov, pridiga o skromnosti in se baha z domnevnim napredkom države, od česar čudežno državljani nimajo nič, vmes pa organizira infantilne razvedrilne fešte, da se podhranjena raja napleše, nažre in napije, zašpila ringaraja na harmoniko. Drama queen, kot si posrečeno zapisal, sicer povzroča brez dvoma težave, ampak se predobro spomnim občutkov duhovnega ponižanja, da bi drama queen z veseljem zamenjala za Tudorji scenarij v živo. Jebi ga, V vrtincu je včasih vsaj romantičen, čeprav spletkarski in čeprav vsak dan znova slišimo “Tomorrow is another day” in ne vemo, če bo kdaj že zaboga prišel. Bolje, da mu ne pride in ne pride, kot da pride hudo slab dan na vrata … hehe …
Osebno še vedno upam, da se levica postavi na noge. To ji pa nikakor ne more uspet, če ne bo radikalno spucala teren objestnih kapitalističnih ogvantanih bleferjev, ki skušajo zklorabljat politiko za svoje zasebne apetite. Preprosto je nastopil čas za popolnoma drugovrsten imidž in prioritete. Če tega ne bodo spoznali, bodo upravičeno izbrisani, kot si sam zapisal. Državljani pa bomo pač postali kolateralne žrtve njihove neumnosti in prevzetnosti ter morali prenašat drugo plat medalje preživetega zaostalega vladanja, ki je v posmeh civilizaciji in osnovnemu nivoju kulture, ki naj bi napredovala od hlapčevskega jodlanja na seniku pred cerkvenim zvonikom.
In hvala, g. hermit, za poklone.
Dober zapis + komentarji so mi “vzeli noč” heh 🙂 … no, ker ste že skoraj vse povedali pa dodajam še tole zgodbico, ki nam Slovencem še kako pristoji:
http://www.youtube.com/watch?v=9oWe0Y7YT34&feature=related