V primeru “Koroška deklica” je smernica časopisa Dnevnik, Delo, Slovenske novice (edicija Dela), Jane (Delo revije) več kot jasna, če slediš posameznim člankom skozi čas. Žurnal24, Siol, POP TV na primer le poročajo ob izbruhu vsake nove informacije. Držijo se sicer večinoma svojega koncepta bolj okrčene forme zgolj podajanja osnovnih informacij, ampak vsaj večinoma korektno le poročajo pač. V medijih Dnevnik in Delo d. d. z Delo revije pa imajo primer v rokah isti posamični novinarji s ponavljajočo se neznosno simplificirano “agendo” v bran državnim institucijam in z veliko besedovanja v smer poskusov vplivanja na javno mnenje s čustveno tendencioznimi tipkarijami. Vsi omenjeni so objavljali pisarije, ki so preočitno pristransko in navijaško vsiljevale bralcu le interese matere v postopku, proti interesom očeta pa hujskali. Črno beli svet. O pristopih z objektivne distance, uravnoteženosti in prioriteto v preverjanju in raziskovanju vseh pomembnih dejstev ne duha ne sluha.
MEDIJI IN PREDSTAVNIKI SVETOVALNICE AKCIJA!
Razlika med delovanjem omenjenih medijev in Svetovalnice Akcija! je predvsem v tem, da predstavniki Svetovalnice Akcija! opletajo s konkretnimi podatki in dokumenti, na podlagi katerih opozarjajo na nepravilnosti v postopkih. Sklicali so tudi tri tiskovne konference, kjer so predložili preveč dokumentacije za novinarje, ki hitro spišejo prispevek za večerna poročila istega dne. Na drugi strani določeni novinarji medijev (Delo, Jana, Dnevnik …), ki jih tiskovne konference niso brigale, objavljajo pomanjkljive navedbe, iztrgane iz kontekstov ali celo napačne in z nikakršno konkretno informacijo ne demantirajo podatkov, ki jih posreduje Svetovalnica Akcija!. Na prvi vtis se odvija “vojna” med predstavniki svetovalnice, ki naj bi zagovarjali interese očeta, in določenimi predstavniki medijev (Delo, Delo revije, Dnevnik), ki preočitno zagovarjajo interese matere in zgolj apelirajo na slepo zaupanje v delovanje vpletenih institucij. Mediji bi morali v imenu etičnega kodeksa seveda postopat še posebej objektivno, uravnoteženo in objavljat le resnične in vse relevantne podatke. Če tega očitno ne počnejo, je vse skupaj milo rečeno sumljivo.
Javnost ne ve in ne more vedet, kakšni osebi sta oče ali mater, kaj šele, kdo je primernejši skrbnik za otroka, če sploh kdo izmed njiju. To sploh ne predstavlja interesa javnosti. Pomembno pa je, da odgovorni posamezniki in institucije postopajo pravilno in ustrezno, da bi prišli do rezultata, ki resnično najbolj koristi otroku. A omenjeni medijci se na to področje, ki pa še kako sodi v interes javnosti, sploh ne spuščajo in celo hujskajo proti predstavnikom Svetovalnice Akcije!, ker počnejo nekaj, kar bi pričakovali od novinarjev. Dnevnik in Sobotna priloga tudi nista objavila popravka s strani Svetovalnice Akcija!, kar meče le še dodatno slabo luč na predstave o korektnih in profesionalnih novinarskih motivih. Milo rečeno neokusno, perverzno in zaskrbljujoče v vsakem primeru. Takšno delovanje novinarjev je neodvisno od konkretnega primera in možnih sodb, komu naj bi pripadlo skrbništvo nad deklico, nesprejemljivo za osnovni novinarski standard v civilizirani in demokratični državi.
Ravno v zadnjem času je na žalost prišlo spet do izbruha člankov s popolnoma enako poanto v vsebini in v izvedbi istih avtorjev.
NERAZČIŠČENO, NEPOJASNJENO, ZAVAJAJOČE
1.
Omenjeni novinarji niso izpostavili pomembnega vprašanja, zakaj je sodišče ignoriralo vsebino Konvencije o otrokovih pravicah, ki postavlja pravico otroka pred pravico starša, in ugodilo interesu starša (v tem primeru matere) z izvršbo, kljub dejstvu, da preiskava o sumu zlorabe na tožilstvu ni bila še zaključena in je imela mati celo status preiskovanke. Zakaj odgovorne institucije niso poskrbele, da bi se uveljavil interes otroka in najprej ter čim prej ustrezno strokovno zaključili postopek preiskave, ki se še zdaj ni uresničila?
2.
Oče je prijave o zlorabi podajal že od leta 2008 (sumi izvajanja fizičnega in psihičnega nasilja) in v tem času je policija kazensko ovadila mater, česar prav tako novinarji ne omenjajo.
Sodba o dodelitvi deklice materi je postala pravnomočna na seji Višjega sodišča 18.6.2010. Sklep Višjega sodišča je Okrožno sodišče v SG prejelo 30.6.2010. Kazenska ovadba s strani očeta konkretno za spolno zlorabo je bila na GPU poslana 23. 4. 2010. Zakaj še danes berem prispevke v Dnevniku in Večeru ter Slovenskih novicah, ki citirajo kar navedbe Dnevnika (ali nimajo svojih novinarjev?), da je oče ovadbo zoper mater in dedka podal šele lani jeseni? Od novinarjev bi pričakovala, da podajo datum, ki je očitno drugačen od navedb Svetovalnice Akcija! Novinarji, ki se sprašujejo, kdo se boji Matica Munca, nikoli niso demantirali podatkov, s katerimi razpolaga Svetovalnica Akcija! in predstavili svojih morebitnih drugačnih ugotovitev na podlagi raziskovalnega dela, kar bi pomenilo, da bi morali s konkretnimi podatki postavit predstavnike Svetovalnice Akcija! na laž. Ni se zgodilo. Diskreditacije, ki se jih poslužujejo, so dobesedno na pobalinskem nivoju tipa “kva si pa misl, da je, da bo usak z ulice uzel oblast u svoje roke, al kva, kam pa pridemo” in podobni neokusni pubertetniški izpadi.
3.
V prispevkih so po zaključeni preiskavi na tožilstvu taisti novinarji zelo radi propagirali trditev, da je preiskava zaključena in so sumi o spolni zlorabi zavrženi. Z največjim veseljem pa so citirali le delček zapisanega izvedenskega mnenja, v katerem sta izvedenki s področja psihiatrične in klinično – psihološke stroke zapisali, da je oče skupaj s svojimi sorodniki in svetovalci nesmiselno nezaupljiv do strokovnih služb, kar že meji na preganjalna občutja. Novinarji niso bralcev posebej opozorili, da je podano mnenje le delno, preko posrednih dokazov in ni nastalo na podlagi strokovnega pregleda. Deklica strokovno še vedno ni pregledana, ker jo oče zaradi izvršbe pač skriva, niti starša ne. Še posebej pa niso strokovno pregledani omenjeni sorodniki in svetovalci, čez katere sta izvedenki za zraven pohujskali, kar menim, da je zelo zaskrbljujoče z vidika presoje o profesionalnem odnosu. Čudim se, da nista vpletli v mnenje kar večine Slovencev, pri katerih stopnja nezaupanja do oblasti, politike in delovanja državnih institucij meji že na preganjalna občutja, zaradi kakršnih med drugim bolehamo za poplavo vnaprej padlih referendumov. Tisto, kar je edino relevantno, so vedno dejstva, ki pričajo o kvaliteti delovanja posameznih državnih institucij ali države nasploh. Ali so torej možna preganjalna občutja utemeljena ali plod namišljenih in neresničnih fantazem na mistični podlagi. Takšne sodbe bi morali strokovnjaki z zelo konkretnimi navedbami primerov ustrezno utemeljit, medtem ko gostilniškim kvantačem ni treba. In le ta razlika v načinu in pristopu loči odgovorne, izobražene in sposobne osebnosti od gostilniških kvantačev s strokovnim nazivom ali brez, sicer se začne družba sesuvat vase. Postanemo bralno slabo pismen narod, ki zaseda zadnje mesto po produktivnosti državnih podjetij na mednarodni lestvici in ki slovi po klientelističnem kadrovanju, negativni selekciji, nekonkurenčnosti, koruptivnosti in nesmiselni zavirajoči zbirokratiziranosti. Ups, sem morda prestopila mejo preganjalnih občutij ali pesimistične navedbe preprosto dokazljivo držijo?!
Zanimivo, da taisti medijci niso povsem enako zaupljivi in površni, ko jim ni všeč način funkcioniranja, ki gre v prid očetu …
4.
Tožilstvo je namreč zavrglo ovadbi zoper očeta zaradi odvzema mladoletne osebe, ki sta ju vložili dekličina mati in policija, zato policija nima zadovoljivih pooblastil, da bi šla na lov za deklico. V tem primeru taiste medijske jurišarje zapusti talent za zaupanje in v svojih prispevkih dvigajo pravi halo, kako je kaj takega mogoče, z vsemi zgražanji o prekletem luknjastem sistemu v paketu. Navidezen paradoks, da po vsem predloženem tožilstvo zavrže možnost, da bi policija z ustreznimi pooblastili šla v napad nad kazensko ovadenega očeta zaradi odvzema mladoletne osebe, je brez dvoma signal, da nekaj prav bizarno hudo ne štima v samem procesu. Vendar se očitno dekličinemu očetu preprosto ne da naprtit identitete ugrabitelja z utemeljenimi sumi zlih namer zoper svojo hčer. Spodobni in nepodkupljivi novinarji, ki bi bili vredni pridevnika “raziskovalni”, bi seveda urno stopili na pot iskanja konkretnih odgovorov na konkretna vprašanja o preteklem delovanju CSD – ja, policije in sodnih mlinov, ki zadevajo ta zapredek kontradiktornosti. Čakamo.
ODZIV VARUHINJE ČLOVEKOVIH PRAVIC
Varuhinja človekovih pravic se je odzvala. In izbuljila sem oči ob uvodnem stavku na uradni spletni strani. Naša varuhinja se je odzvala na podlagi zadnjega članka v Jani zaradi poziva k urgiranju navišjih predstavnikov države. Dolgo sem brskala za novicami in skrajno nenavadno se mi je zdelo, da Varuhinja človekovih pravic ni glasno reagirala že zdavnaj, ampak je posredovala le skrajno birokratski odstavek, ki obvešča o osnovnih pravilih igre. Predvsem bi me kot državljanko Slovenije zanimal njen odnos do Konvencije otrokovih pravic in njeno mnenje o delovanju pravosodnih organov v primeru “Koroška deklica”, ki so uveljavljali interes matere kljub nedokončani preiskavi o sumih zlorabe, ki bi bila vsekakor v korist otroku in za kar je zdaj po vsem tem času verjetno že prepozno. Vsakemu laiku s provošolskim smislom za psihologijo je jasno, kako pomembno je še posebej pri otroku, da se možno zlorabo preišče čim prej, kar je v tem primeru že zdavnaj mimo. Gre namreč za področje Varuhinje človekovih pravic v najožjem vsebinskem smislu. In nisem izvedela nič. Ni se oglasila. Oglasila se je zaradi prispevka v Jani!!! Kar izpade v že itak zaskrbljujoči čepinovalno emeršičevalni klimi še posebej moreče. Zdaj se moram posvetit še članku v Jani, reviji, ki je sicer ne prebiram, ker ne dosega mojih osebnih osnovnih standardov pričakovanj niti na področju kozmetike.
KO SE REVIJA JANA UKVARJA Z RESNIMI PROBLEMI
V Jani je o tem primeru napisala že več člankov novinarka Tina Horvat. Novinarko uredništvo predstavi takole:
“Tina Horvat s svojim večnim nasmehom in lastnostjo, da je nikoli ne more nič razjeziti, blagodejno vpliva na celotno redakcijo. Čeprav je urednica svetovalnih rubrik (torej v Jani odgovorna tudi za področje kulinarike, prostega časa in kozmetike), bi v vsaki Jani znova pogrešali njene odlične članke.”
Novinarka, ki se ukvarja s področjem kulinarike, prostega časa in kozmetike piše o primeru “Koroška deklica”, za katerega ne vem, kam po mnenju uredništva spada. Po prebranem sklepam, da verjetno med kulinariko.
Zadnji prispevek Ugrabljena in ne zlorabljena je že v naslovu primer zavajanja, ki po stereotipu pritiče kvečjemu tabloidnemu pobalinskemu obnašanju. Nihče namreč ni še raziskal, ali je bila deklica zlorabljena, tudi urednica rubrik za kozmetiko, prosti čas in kulinariko ne.
Avtorica se pričakovano ne opira na preverjena dejstva v popolnosti, ampak predvsem poziva na spoštovanje odločitev določenih inštitucij, ki ustrezajo navijaškemu pisarjenju v prid matere, in skuša diskreditirat tiste, ki opozarjajo na nepravilnosti, ampak brez kakršne koli podlage na konkretnih dejstvih. Ničemur konkretnemu, kar je Matic Munc kdaj posredoval javnosti in gradil mnenje na dokumentih, ki so jih novinarji lahko dobili v vpogled na tiskovnih konferencah, ne oporeka. Novinarka je ignorirala tiskovne konference Svetovalnice Akcija! in pri predstavnikih ni preverila, kar jo žuli, zanima in moti. Tina Horvat v zapisu zapiše izraz strokovnjaka v narekovajih:
“Skrivalnice, ki se jih gredo dekličin oče ter »strokovnjaka« Matic Munc in Natalija Markač (v okviru svetovalnice Akcija! Matic Munc, s. p.), očetov pravni zastopnik pa je odvetniška hiša Čeferin, potekajo popolnoma zakonito.”
Reference psihologa Matica Munca, ki je leta deloval kot socialni delavec na področju najhujših zlorab in nasilja nad otroki, ženskami in moškimi so dostopne. Javnosti ni nepoznana osebnost s svojimi mnenji, stališči in pristopi. Žaljivo in zlonamerno diskreditacijo na nični osnovi si drzne zganjat novinarka Jane, ki je zadolžena za področje kulinarike, prostega časa in kozmetike, zaradi česar bi zlahka v tem primeru zapisali nad njeno glavo “novinarka”. Bravo! Takšne uredniške politike in odnosa do bralcev si želimo v državici s poraznim mednarodnim rezultatom o povprečni bralni pismenosti. Natalija Markač v sodelovanju s strokovnjakom sodeluje zaradi nezanemarljivih izkušenj s področja podobnih “skrivalnic”. In kakšne “skrivalnice” neki ima v mislih sodelavka Jane, ki bojda blagodejno vpliva na celotno redakcijo s svojim večnim nasmehom, iz prispevka ni razvidno. Se je kdo od omenjenih skrival pred njo, ko se je brezmejno potrudila pridobit kakšne podatke in odgovore? Skrajno nespoštljivo in žaljivo do bralcev je opletanje z nasmeški in nakladanji o simpatičnežih, ki jih bojda nič ne razjezi (kaj se gospodična potemtakem razburja). Državljani si zaslužimo inteligentne, nepristranske in profesionalne osebnosti tudi na novinarskih položajih.
Ker je avtorica zelo zaskrbljena za strokovnost na odgovornih položajih, je še posebej zanimivo, kakšne strokovnjake gospodična podrazumeva za verodostojne sogovornike:
“Strokovnjak ene od vpletenih institucij, ki ni hotel biti imenovan, je nad potekom zadeve zgrožen, saj je povsem očitno, da dekličin oče kupuje čas do trenutka, ko deklica sploh ne bo več hotela k mami, saj bo dobila napad panike, ko bo samo slišala zanjo. Medtem ko je punčka v izolaciji, je v stiku samo s svojim očetom in morda njegovimi sorodniki, ki si verjetno ne prizadevajo, da bi mamico prikazali v lepi luči. Kaj kmalu bodo tudi sodni izvedenci ugotovili, da se otrok matere boji in da je primernejše, da živi pri očetu.”
Avtorici se zdi verodostojna predstavitev mnenja nekega strokovnjaka ene od vpletenih institucij. Vpleten strokovnjak, ki hoče plasirat svoje izjave v javnost, a noče bit imenovan?! Juhu! Kakšen strokovnjak, ki ni pripravljen stat za svojimi besedami s podpisom, pa je to? Kakšen strokovnjak se skriva pred morebitnimi podvprašanji z drugih strani ali pred morebitnimi pripombami, če bi bilo znano, kdo gospod sploh je in kako deluje? Hvala lepa v tej naši deželi za takšne sumljive skrivaške strokovnjake in takšne novinarje, ki podpirajo skrivače in hujskajo proti komur koli, ki se z imenom in priimkom izpostavi s svojimi mnenji, dejanji, argumenti in dokazi. Toliko o skrivalnicah, ki se jih nekateri grejo. Po defoltu nezaslišano in nekorektno.
Zelo me žali in še bolj skrbi, da postane prispevek na takšnem nivoju glavna in celo pozitivna motivacija Varuhinji človekovih pravic, da se javno oglasi.
PROFESIONALNI, ETIČNI IN MORALNI
Zanimivo je tudi to, da je pred kratkim v javnost pricurljala izjava velenjske tožilke Aleksandre Štiblar, ki je na facebooku zapisala, da ji je zaradi odločitve nekdanjih slovenjgraških kolegov v primeru koroške deklice slabo, čeprav je bilo pričakovati tako odločitev. Gre za eno izmed kar treh tožilcev, ki so vodili primer, kar se novinarjem tudi ne zdi nič nenevadnega. Takoj je završalo o neprofesionalnem obnašanju in možnih sankcijah. Tožilka bi se morala zgledovat po praksi v Jani in se predstavit javnosti kot pravna strokovnjakinja ene izmed vpletenih institucij, pa bi lahko govorila kar koli misli ali ji pade na pamet brez vreščanja kolegov o etiki. No, mogoče bi šli v tem primeru na lov za identiteto, če ne bi govorila tako kot paše kliki. Pojem “etika” pri nas itak očitno seže samo do stare prakse klanovskih politikantskih zavezništev. Zakaj, kako in kaj kdo počne, pa nikogar sploh ne briga kaj dosti, kaj šele gane.
KO SE SOBOTNA PRILOGA NE UKVARJA Z RESNIMI PROBLEMI
Da so se mi sprožili še dodatni možganski alarmi ob primeru “Koroška deklica”, gredo zasluge Sobotni Prilogi, v kateri sem prebrala prvi sapojemajoč prispevek Sonje Merljak. Novinarka se v prispevku Včasih v zgodbi ni zgodbe (v tiskani izdaji) preko uvodnega jamranja, ker dandanes novinarjem ni omogočeno, da bi si vzeli dovolj časa za raziskovanje posameznih primerov, razpreda na temo površnega in pristranskega aferaškega novinarstva. Če stereotipno besedovanje ne bi bilo le uvod v še slabšo novinarsko prakso, kot se je avtorica bojda sama kritično opredelila zoper, bi vse skupaj lahko sprejela še s prizanesljivostjo do dobrih namenov. Avtorica brez ustreznih argumentov ali dokazov, ki bi se lahko navezovali na uvodno negodovanje, vplete svoje mnenje o primeru koroške deklice. Začne s svarili pred razpihovanjem obtožb o spolni zlorabi in z opozarjanjem na tegobe, ki jih lahko prenašajo krivo obtoženi ali žrtve zlorab na svoji vasi, kjer jih zlobni vaščani identificirajo.
Novinarka v prispevku ni počela nič drugega kot pozivala k molku ne glede na spoštovanje zasebnosti in identitete obravnavanih. Vse skupaj izzveni kot nasvet kakor koli zlorabljenim, naj se raje zavijejo v molk v strahu pred vaškimi čvekaškimi hobiji, namesto da bi raje degradirala pomembnost klevet in klevetačev vseh vrst. O samem primeru “Koroška deklica” nobene informacije, nobenega raziskovalnega, niti mentalnega dosežka, nič. Le zloraba aktualnega primera za poziv k molku in ignoranci, da bi inštitucije v miru delovale, kakor pač delujejo! Na kakšni podlagi dejstev je zaključila, da v tej zgodbi ni zgodbe in presodila, da institucije delujejo ustrezno, ni pojasnila, ni argumenta.
Nad prispevkom sem bila zgrožena, a še ne tako zelo kot naslednjič, ko je gospa očitno za nagrado, ker odlično in profesionalno opravlja svoje delo, na enako temo lahko objavila prispevek na piarovsko najbolj frekventni zadnji strani Sobotne Priloge. Tokrat je v prispevku Salonski mrhovinarji še nadgradila svoj profesionalizem, ki je bil očitno po mnenju urednika Alija Žerdina, ki se, odkar je tiho presedlal z Dnevnika na Delo, skoraj ne pojavlja več po vizualnih medijih s svojimi analizami politične in družbene realnosti, dovolj hvalevreden, da si je prislužil objavo na posvečenem mestu. Kar je zaskrbljujoče še premnogo bolj.
Najprej je pojamrala, ker je bila s strani psihologa Matica Munca označena za salonskega mrhovinarja in besedičila o pomenu izraza salonski. Skratka, po nemarnem je trošila dragocen prostor v prazno. Potem nam je predstavila plonkarske in morda piflarske (torej memoriranje preplonkanega) sposobnosti na področju zgodovine “literarnega” novinarstva in predvidljivo pomoralizirala:
“Prvo vodilo pri preiskovanju tovrstnih primerov je iskanje resnice in do nje se lahko dokopljemo, samo če dvomimo in nismo verni sledilci enega prepričanja.”
Ne bi se mogla bolj strinjat z zapisano floskulo, vendar me je avtorica na žalost uspešno prepričala, da njena morala seže le do plonkanja in ni ustrezno podprta s ponotranjenjem, zato nisem zaznala, da je vzor tega, o čemer le besediči. V nadaljevanju se gospa namreč sprašuje takole:
“Koliko dejstev bi morala poznati, da bi Munc in njegovi somišljeniki moje pisanje sprejeli za verodostojno? In katera? S koliko ljudmi bi se morala pogovarjati? V čigavo življenje bi se morala zakopati in ga razgrniti javnosti, ki tako rada teši svojo radovednost?”
Bralci, ne glede na to, kaj si mislijo o čemer koli in čigavi somišljeniki neki so ali niso, bi pričakovali od novinarja, da navaja pomembna dejstva na temo, o kateri piše. Če pojma nima, katera dejstva neki naj bi navedel in s kom neki naj bi se pogovarjal o njih, naj raje počne kaj drugega koristnega, novinarstvo pa prepusti sposobnim. Ker se gospa Merljak očitno sama zaveda nivoja svojega prostega spisa, se bralcem takole opraviči za skrajno nenavadno uredniško politiko Sobotne Priloge:
“In če se na tem mestu sprašujete, zakaj nisem bolj konkretna, zakaj jasno ne napišem, o čem sploh govorim, naj povem, da zato ne, ker nočem dodatno prilivati olja na ogenj, za katerega si želim, da bi čim prej ugasnil.”
Ne, nekateri se sprašujemo, če novinarka sploh ve, o čem govori. Razbrat je možno le, da si je očitno tako želela, da bi prispevki na temo koroške deklice ugasnili, da je seveda nadaljevala s pisakanjem in čez mesec objavila še en prispevek na enako temo in žal na enakem nivoju. V prispevku Novice s ploščate Koroške je spet veliko plonk teorij, poskusov blatenja in spraševanja o tem in onem, na kar se odzove svetovalnica Akcija! s popravkom, ki ga urednik SP ni objavil! Obvestilo, da popravka niso objavili in njegovo vsebino je Matic Munc posredoval javnosti na svojem facebooku. Takle mamo. Za vsako figo se greš lahko prerekat in hecat s svojim zdravjem na sodišče.
V zadnji izdaji SP spet! Kje si deklica?, se sprašuje Sonja Merljak v naslovu. In spet poučevanja o meji med zasebnim in javnim skozi čas in plonk teorije s primeri, ki se ne vežejo niti v osnovi na primer koroške deklice, kar izpade le kot nespreten poskus preusmerjanja pozornosti. Zapiše pa tudi:
“Tudi zdaj se na raznih forumih oglaša množica ljudi, ki si jemlje pravico, da presoja, ali se lahko koroška deklica vrne k materi ali ne. Razpravljavci pisarijo na podlagi pomanjkljivih informacij, ki so jih dobili v medijih in za katere ne morejo vedeti, ali so verodostojne, kaj šele resnične.”
Ja, ljudje imajo pravico klepetat in posebna obravnava klepetov po forumih je milo rečeno neresna s strani novinarja, ker je nepomembna. Pomembno pa je, da so razpravljalci, torej javnost nasploh, obsojeni na pomanjkljive informacije, ki so jih pobrali po medijih. Novinarka kar sama opozori, da informacije v medijih niso vredne nič, saj niso nujno niti verodostojne, niti resnične. Sonja Merljak se tega očitno dobro zaveda. Tudi ona je ignorirala tiskovne konference Svetovalnice Akcija!, niti ni kontaktirala z njimi, da bi sploh pridobila informacije o tem, kar institucijam očitajo in lahko presojala, ali so očitki omembe vredni in verodostojni. Njeno izražanje mnenja je zgolj pavšalno in lahko temelji le na zaupanju eni strani, ne po preverbi obeh strani ali še kakšni več! Sprašujem se, kaj je narobe s takim človekom, da se tako obnaša. Ne z novinarjem, ker to sploh ni več vprašanje profesionalnosti, ampak že na nivoju osebnega značaja slehernika.
In potem zavaja s pomanjkljivo informacijo, da bi ubogi forumski razpravljalci še naprej blodili v temi:
“Minil je že skoraj mesec dni, odkar je slovenjegraško tožilstvo zavrglo vse ovadbe proti dedku in materi, ki naj bi, kot je trdil dekličin oče, zlorabljala svojo vnukinjo oziroma hčerko.”
Tožilstvo je zavrglo ovadbe le na podlagi delnega izvedeniškega mnenja, ki so temeljili na posrednih dokazih in zato predlagalo, da bi bil potreben pregled deklice in obeh staršev. Niti bistvo – pregled deklice za ugotavljanje možne zlorabe se še ni zgodil (za kar je žal tudi verjetno že prepozno). Nadalje zapiše:
“Kot kaže, si je v primeru koroške deklice skupina ljudi vzela pravico, da ignorira vse državne ustanove, ki so pristojne, da ščitijo otroka, preprosto zato, ker odločitve teh ustanov ne ustrezajo njihovim pričakovanjem.”
A novinarki pa ustrezajo kakršne koli odločitve teh ustanov, ne glede na razloge zaradi katerih je do odločitev prišlo? Je novinarka propagandistka diktatorske mentalitete, ki po defoltu zavrača kakršen koli dvom v ustrezno in pravilno delovanje države in državnih institucij? Je torej ne skrbi pravica, korist in blagor žrtev, v tem primeru otroka?
“Katarina Kresal, Aleš Zalar, Ivan Svetlik, Borut Pahor, Zdenka Čebašek Travnik – kdo od vas si ji bo upal pogledati v oči, ko se bo nekoč v prihodnosti, nemara kot najstnica in po nekaj letih psihoterapije, spraševala, kako ste dopustili, da je ostala brez matere?”
Mati deklice je celo sama za Siol izjavila, da sta se že po kalvariji z izvršbo z bivšim možem sestala in da je tudi njej pojasnil, da želi samo umik izvršbe, dokler se preiskava o zlorabi deklice ne izvede in zaključi. Na tem mestu se je zaključil opis dialoga, kot da je bog podal predlog za izvršilni postopek in ne ona z odvetnikom. Zakaj se mati ni zavzemala za čim hitrejši in gladek proces preiskave, da bi bila po dejansko izvedenem in uradnem postopku oprana sumov in bi dobila skrbništvo nad deklico, za katero je sicer leta skrbel oče? In sploh ne razumem, zakaj novinarka meni, da bo punčka ostala brez matere. Deklica bi brez matere ostala, če bi bilo dokazano, da mati povzroča otroku nepopravljivo veliko škodo in v tem primeru dvomim, da bi kot najstnica napadala današnje vladne predstavnike, zakaj so jo oropali tega blagorja. Imamo pa v Sloveniji preobilo primerov, ko so otroci primorani živet v družini z obupnimi starši, ker je stopnja tolerance do slabih staršev v naši družbi enormna. Preveč stroškov pač, pač, pač … premalo motivacije za ukvarjanje s tujimi otroki pač, pač, pač … V javnost so pricurljala tudi resna opozorila, da odločitve odgovornih institucij prevečkrat izkazujejo še posebno toleranco do slabih mater v primerjavi z očeti pri dodeljevanju skrbništva, zaradi česar smo med drugim ravno pred kratkim spremljali primer dveh najstnic, ki sta uspešno tožili državo zaradi dodelitve skrbništva materi kljub jasno izraženi želji hčera, da bi živeli pri očetu. Ko novinarko že tako skrbijo pohodi najstnikov nad državo zaradi postopanja institucij v primerih dodeljevanja skrbništva. Spet. O čem pravzaprav govori novinarka? Mar ni bistvo državljanske odgovornosti predvsem v tem, da spodbujamo in zastopamo pravilno, ustrezno in predvsem najšibkejšim koristno delovanje institucij in njihovih kadrov?
PREDSTAVNIKI ODGOVORNIH DRŽAVNIH FUNKCIJ IN NOVINARJI S SKUPNIMI MOČMI SKRBIJO ZA BLAGOR DRŽAVLJANOV
Na facebooku sem prebrala celo tole izjavo pravosodnega ministra Aleša Zalarja, ki jo je podal konkretno Maticu Muncu:
“Podatek o izginuli deklici je uraden, časopise pa tudi berem. Na primer zadnjo stran Sobotne Priloge Dela.”
Zakaj bi kateri koli pravnik, ne celo pravosodni minister, polagal kakršno koli posebno pozornost prispevkom, ki očitno ne operirajo s popolnimi konkretnimi podatki, niti konkretno ne demantirajo nobenih očitkov, proti kakršnim se izjavljajo zgolj pavšalno z osebnim mnenjem? Od pravnikov se pričakuje še posebna skoncentriranost na fakte. A našega pravosodnega ministra vodijo povprečni mnenjski prosti spisi, Varuhinjo človekovih pravic pa prispevki v Jani, ki jih pišejo “strokovnjakinje” za kulinariko in kozmetiko. Sprašujem se v interesu koga sploh pišejo novinarji naših najbolj uglednih časopisov na slovenskem trgu, ki ne pozna pojma konkurenčnost?
Sonja Merljak si je namreč ravno pred kratkim prislužila košček tabloidnega prostora na Požareportu. Imela je predavanje na temo novinarske etike ob posvetu na temo nasilja nad otroki, ki je bilo namenjeno ožji strokovni javnosti, sodnikom, tožilcem in kriminalistom. Saj ni res, pa je!:
“Minuli četrtek se je na Brdu pri Kranju zgodil posvet na temo nasilja nad otroki. Pripravila sta ga Društvo državnih tožilcev in Generalna policijska uprava, med posebnimi gosti pa so bili ministrica za notranje zadeve in predsednica LDS Katarina Kresal, minister za pravosodje Aleš Zalar in varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik. Sestavni del strokovnega posveta je bilo tudi predavanje novinarke in urednice spletnega portala Delo.si Sonje Merljak Zdovc, namenjeno ožji strokovni javnosti, sodnikom, tožilcem in kriminalistom. Za novinarke in novinarje Dela je dejala, da so poklicno najbolj etični novinarji v državi, zato je bizarno pozvala sodnike, tožilce in kriminaliste, naj “zgodbe dajejo” novinarjem Dela, ker naj bi jih edino ti novinarji znali etično pripraviti in objaviti. Kar zadeva splet, pa naj klikajo portal Delo.si, je propagirala Sonja Merljak Zdovc.”,
so zapisali na portalu Požareport. Urednik tabloida si je med drugim prislužil tudi utemeljeno opravičilo s strani predstavnice resnega časopisa Delo zaradi konkretnega natolcevanja in blatenja, ki se ga je prav tako posluževala. Narobe svet! Pardon, svet ni nič kriv zaradi slovenskih posebnosti. Sicer pa obilo veselja ob simpatičnih družabnih srečanjih ožjih “sodelavcev” želimo!
DNEVNIK NERESNO O RESNIH PROBLEMIH
Tudi Dnevnik je objavil prispevek z naslovom Samovoljni oče že mesece skriva hčerkico, ki je zlorabil pojem uravnoteženosti mnenj za objavo prozorno navijaškega prispevka izključno materi koroške deklice v prid in vključuje le komunikacijo z odvetnikom matere v odnosu do konkretnega primera. Novinarja Petra Mlakar in Sven Berdon svoj očiten pristranski marš zagovarjata kot akt uravnotežanja, ker naj bi bila v začetku izbruha drame predstavljana le očetova plat medalje po medijih. Ker menim, da bi morali bit novinarji zavezani predvsem razkrivanju resnice in pojem uravnoteženosti uporabljat kot preverbo vseh aspektov in dvomov s ciljem izluščenja vseh relevantnih informacij na poti do razkrivanja resnice, lahko kot bralka takovrstne prispevke označim le za neprofesionalno manipulacijo s kolapsom na osnovah novinarske etike. Na prispevek se je svetovalnica Akcija! spet odzvala s popravkom zaradi zavajanja in določenih konkretnih napačnih navedb dejstev v navezavi na dogodke znotraj procesa primera. Urednik Dnevnika Zlatko Šetinc popravka ni objavil in spet je dostopen le na facebooku Matica Munca. Sven Berdon je objavil še nekaj člankov, ki izražajo predvsem zgroženost, ker oče po odrejeni izvršbi krši zakon in ne preda deklice materi, kot je odredilo sodišče, še preden se je zaključila preiskava na tožilstvu. Tračarsko sugeriranje in novinarski nivo veje že iz naslovov: Deklica s Koroške ni bila zlorabljena, Samovoljnega očeta obravnavajo zaradi ugrabitve, Puščice v napačni tarči itd.
REALITY SHOW SLOVENSKIH NOVIČK
Vrhunec perverznosti je verjetno dosegel Lovro Kastelic s prostim spisom pod naslovom Je koroška punčka sploh še živa?. Opozarjam, da celotnega prispevka iz tiskane izdaje žal ali na srečo ne poznam, le uvod, ki je dostopen preko interneta in se kot tak sramotno prvožogaško trudi spodbujat čustven efekt na telenovelastem nivoju, ki s prozorno manipulativnim namenom žali tudi podpovprečno inteligenco bralca.
Posredovanja rekla – kazala sovražnih nakladanj s strani sprtih oseb so v takih primerih pač višek svinjarije, ki nikoli ne služijo ničemur koristnemu in relevantnemu za javnost, še posebej če so prispevki objavljeni z namenom pristranskega navijaštva.
Na Siolu so na primer objavili košček izpovedi vsaj obeh staršev hkrati v imenu uravnoteženosti, kar je vsaj korektno znotraj nekorektnega, ker bralec v vsakem oziru pač ne more jasnovidno pogruntat, kdo je lažnivec, norec ali hudoba na dveh nogah in kdo ne, še posebej brez navzkrižnih podvprašanj in preverb navedb s strani novinarja, torej ostane bolj ali manj pri zabavi javnosti na tuji nesreči.
ZLORABA TRAGIČNEGA PRIMERA Z ZALOŠKE CESTE ZA POLITIKANTSKI AFENGUNC
V enako sumljivi maniri avtomatističnega zagovorništva državnih inštitucij z enakega področja je na primer naletel na podobno čer tragičen primer preminule deklice, ki jo je oče na Zaloški cesti vrgel skozi okno. Pojavili so se povsem normalni in utemeljeni sumi, da delo policije ni potekalo po ustreznih standardih. V primerih, ko gre za ugrabitev talca, naj bi namreč policija pozvala na pomoč specialce, kar pa se v tem primeru ni zgodilo. Enota specialcev je tudi sama javno izrazila nezadovoljstvo, ker niso bili poklicani na kraj dogodka, saj je šlo za tipičen primer visoke nevarnosti s smrtnim izidom pri zajetju talca. Neverjetni so izpadli poskusi družinske terapije v smer pobotanja zakoncev, pri čemer je mož prestal že zaporno kazen zaradi zadanih hudih telesnih poškodb prejšnji ženi, pretepal je tudi aktualno ženo in bil za nameček še sumljivo hitro izpuščen na pogojno prostost, pri čemer naj bi kršil pogoje že v zaporu in ženi grozil preko mobitela, a bojda nihče ni imel pristojnosti za nadzor, zato je bil obsojenec šokantno hitro izpuščen tudi na podlagi zglednega obnašanja. Po vsem tem se spravi novinarka Dela Barbara Hočevar, ki očitno nadomešča nivo profesionalne brilijance Sonje Merljak, spisat zgrožen prosti spis z naslovom Kje je meja. Po uvodnih emocionalnih besedičenjih se avtorica razburi, ker je stranka SDS sklicala nujno sejo parlamentarnega odbora za notranjo politiko na temo, kako je potekala policijska akcija na Zaloški in zakaj niso bili poklicani specialci. Novinarka potezo interpretira kot grobo politizacijo tragičnega primera, ki služi le blatenju določenih državnih organov, zaradi česar ne pustijo družine žalovat v miru. Žalovat v miru??? Še en poziv torej, naj vse žrtve in sorodniki žrtev žalujejo v anonimi in tišini, nepravilnosti pa naj se pometejo pod preprogo v imenu etike, da bo karavana po enakih principih marširala dalje. Fuj! Hvala lepa za tako pozornost in sočut do vseh žrtev sveta. Novinarka nikakor bralcu ne pojasni, kako neki je stranka SDS dejansko le zlorabila primer za politizacijo, kar bi bilo popolnoma možno in nepresenetljivo, ampak pomembnejše so koristi državljanov, avtorica pa ne razloži, kaj naj bi naredili narobe. Novinarka le zapiše, da se takšne stvari lahko urejujejo po drugi poti. A res? Po kakšni pa in kako? Poslanci imajo na voljo takšne vzvode pač. Večinoma sproži razkritje nesnage nek izstopajoč primer in le na podlagi primerov, da se očitno dogaja nekaj nezaželenaga ali škodljivega, potrjujemo sume in gremo lahko na pot vzpostavljanja pozitivnih sprememb in nadgrajevanja. Vse skupaj zato žal spet bolj odsmrdi po zlorabi tega tragičnega dogodka s strani novinarke za politizacijo, v tem primeru pač za predvidljivo blatenje stranke SDS. Perverzno in skrajno nedostojno do bralcev, kaj šele do žrtev vseh podobnih tragičnih dogodkov!
ČUDI IN ČUDESA NA CENTRIH ZA SOCIALNO DELO
V primeru preminule deklice na Zaloški cesti je bil primer očeta tudi pod očesom CSD Moste Polje in direktor Marjan Vončina je za javnost izrazil začudenje, saj se je po njegovem vse obračalo na bolje. Jaz pa nisem zmogla bit niti najmanj začudena, da je bil direktor začuden. Istega gospoda sem morala spremljat na televizijskem ekranu, ko je podajal izjavo zaradi suma trgovanja z belim blagom v primeru mladoletnega romskega dekleta, ki je obiskovalo še osnovno šolo. Deklico je družina oddala v poroko s starejšim odraslim moškim. Nikakršne kulturne razlike in običaji ne služijo za izgovor, saj je naša država dolžna enakopravno obravnavat vse državljane, torej poskrbet, da tudi romski otroci obiskujejo obvezno šolanje in da jim niso kršene osnovne otrokove pravice. Kasneje se lahko sami odločijo, kakšno kulturno ali nekulturno življenje bodo živeli, a jim mora država nudit osnovne enakopravne predpogoje za razvoj in delovanje v družbi. Direktor CSD Moste Polje je na vprašanje novinarke v oddaji Preverjeno, ali se zaveda, da romska poroka avtomatsko predvideva tudi spolno občevanje, celo na poročno noč (kar pomeni možnost zanositve in prevzem odgovornosti kot mati in žena), odgovoril, da tako globoko se pa niso spuščali v primer. Tako globoko se gospod ne spušča? Jaz naivka sem pa mislila, da se je CSD dolžan spuščat vsaj tako globoko in še globlje, sicer lahko sodeluje pri izvrševanjih amoralnih, pokvarjenih in celo kaznivih dejanjih. Jaz naivka se pa sprašujem, kako globoko smo zabredli, da je po tistem prispevku vse obmolknilo, gospoda še vedno lahko spremljam, kako podaja izjave kroničnega začudenja kot direktor centra za socialno delo, novinarji pa vsiljujejo zaupanje v državne institucije in njihove odlične, strokovne in usposobljene kadre na najbolj odgovornih položajih, namesto da bi zaupanje na upravičenih in realnih osnovah pomagali gradit.
Smo res tako globoko, da si redko kdo tako globoko sploh upa nos pomolit?!
Kako naivno sem verjel, da živim v državi, kjer ljudje ne razumejo, da gre pri zakonih v resnici za splošni družbeno etični konsenz, ki naj bi v demokratični državi vsakomur omogočal zdravo in svobodno življenje in niso pisani, da bi lahko zahojeno govjedo djalo, da jih imamo zato, da se jih pač krši. Zmotil sem se.
Ne samo, da je nerazumevanje splošnega standarda bivanja očitno postala domena manjšine, posameznikov, ne,ne,ne… govjedo se mi samoumevno pase na televiziji in daje “relevantne” izjave, govjedo piše članke, govjedo se kulturno udejstvuje, govjedo politizira, govjedo uči na šoli in sestavlja učni program…zato samo še čakam, glede na novinarski standard javnega razpravljanja in analizo stvari, da namesto Pahorja za premiejra fašem govjedo kot je Berlusconi s fašistično govjedarsko dikcijo.
In če mi Golobič reče, da je v naši državi še slabše kot se zdi, mu rečem, vem…ker se kravjak voha na kilometre daleč že 20 let in več…
Jaz se že sprašujem, ali gre samo za neumnost, ali morda za politiko zviševanja zaupanja v državne inštitucije. Morda bi bila izjava, da je neumnost misliti, da se da zaupanje v delovanje inštitucij dvigniti na ta način, prehitra, ker nam cel kup primerov kaže, da kar se ne znajde v medijih, tega pač ni. Kaže pa med drugim tudi to, koliko tovrstni politiki in njihovi lakaji vidijo državo ne kot servis, ampak kot fevd. Ali pa vsaj, kot piše recimo Apollo v precej drugačnem kontekstu, spreminjajo samo videz, ne pa odnosov in s tem krasno kažejo svoj odnos. In ti potem s takimi zapisi postajaš nasprotnik tovrstni politiki, sovrag.
@Sašec:
Ja, zelo verjetno so takšne okoliščine odlična podlaga za vzpon berlusconi sindroma. Ko začne naplavljat nesnago in trupla mafijskega sloga in mentalitete, začne povprečna populacija, torej večina, že kar gonsko hrepenet po takoimnovani trdi roki in redu. Ad hoc “rešitev” na prvo žogo, ki pravzaprav med drugim kar “legalizira” taisti način. V stilu … jaz vam dam blagodejni občutek varnosti ob avtoriteti, ki zna udarit po mizi, vi se pa sprijaznete, da stanje ostane sicer enako, kot je (saj vidimo, kako prepredeno in brezizhodno je … pri nas, kot si zapisal, se mentaliteta in sitaucija ni spremenila, le formalnosti, kako se kaj imenuje itd., način funkcioniranja ostaja enako). Ker je večina ljudstva ponavadi itak nekje na stopnji otroka, pristane na nerazumen in bizaren pakt (podobno kot zmedena sirota, ki hoče očeta, čeprav ga bo tepel in stradal na primer). In ja, tako se po krizi, revoluciji … whatever … začne spet nova oblika ustoličenja fašizma. To se zgodi vedno v okoliščinah, kjer je kvaliteta življenja pač slaba na nivoju čisto osnovne eksistence, mentalitete, kulture itd. Ker taka družba je družba sirot, ki živi v klimi utemeljenih občutkov, da ni zadovoljive pravice, da je strah pred izgubo osnovnih potreb za preživetje upravičen, pa tudi osnova in višji standard je poniževalno sramoten, da velja samo klikeraštvo, če nisi iz prave družine (prosto po fevd. miselnosti) ali klike itd. boš pojeban itd. In taka družba, ja, spravi svoje ambicije na minimum, kar pomeni, da je rpipravljena iz obupa sklenit hudičev pakt magari za slabega tiranskega “očeta”, samo da je. Da vsaj daje magari lažen občutek, da mu je mar, predvsem pa, da je močan, tudi če si tepen in lačen, ampak bojda vsaj veš, zakaj … heh … Grozno. Ampak res, kot si prognoziral, tako to gre. In po tem simpl planu se ljudstvo vleče za nos skozi zgodovino znova in znova. Pri večjih masah je še lažje kot v smislu enakega funkcioniranja pri posamezniku v odnosu do družine, ker se magari v bedi in pod terorjem počutijo bolj enaki in združeni. Svoboda, če gre slabo, daje občutek osamljenosti in nepovezanosti.
No, in signali tega procesa, očitno že kukajo na plano. Borba medijev za zaupanje v institucije na nični podlagi, kar tako, ne glede na to, kaj se dogaja, s povratnimi grožnjami, da boš scefran, če boš stegnil kazalec in s prstom pokazal, da kaj ne štima. Kaj je naslednji korak po tem mentalitetnem vzorcu je jasno. Upam, da kakšna nevihta preseka vzorec, ampak nevihto je treba ustvarit.
@bp:
Točno to so ta vprašanja, ja, se strinjam. Dodala bi še vprašanje, ki šviga skozi možgane, ali gre za korupcijo, podkupljivost. Ampak fora je itak v tem, da je vedno v takih primerih eno z drugim povezano. Neumnost rodi poslušnost in prilagodljivost za svoje koristi, čemur sledi podkupljivost itd. In ja, točno tako, vse skupaj postane fevd, ki se ga obvladuje s primernimi ljudmi. Primernih v tem smislu je pa vedno več, ker gre za povprečje, torej ne za kaj več poguma, pameti in drugih vrlin od malo. In točno tako … eno samo veselje do spreminjanja, videza, nazivov forme, princip delovanja pa isti po možnosti z istimi kalibri. Na to temo se velikokrat ponorčujem za primeru Romov in rečem, odkar so iz ciganov preimenovani v Rome, je pa res vsa problematika izginila. Še malo bolj smo pozabili, da sploh obstajajo, če niso ravno naši sosedje. Po takem principu gredo tudi druge stvari. To je samo še en sveto preprost spin, ki večinoma užge.
Sovragom, take ali drugačne, manjše ali večje sorte nasploh pa “samo” primanjkuje discipline in ponižnosti po tej mentaliteti, ja. Iz sovragov so se sicer pri našem narodu rojevale posmrtne veličine z raznih področij, ki jim, ko so pod rušo, radi postavljamo tudi spomenike, ampak samo če izpade koristno v danem trenutku, in se v šoli učimo, kako smo jih jebali v glavo, ignorirali in, če se je le dalo, izstradali nekoč (kot da počnemo danes kaj drugače). Mrtvi so poceni, pa še motijo ne.
sonja merljak po vsakem tistemu, ki se ukvarja s prostorom pisarjenja, pisanja in podobnih ali sorodnih fohov preprosto razumljivem profesionalnem standardu v nobenem časopisu ne bi smela sodelovat. če smo že sprejeli kompromise in poznamo rumeno, wc časopisje, potem bi morali jo stlačiti tja, ampak kot je bilo omenjeno, je prešibka tudi za tja. prešibka je blogersko sceno in to nekaj pomeni. še en dokaz, da se profesionalni pisuni razvodenjujejo v smrdljivo mlakužo. pa to je šokantno. kakšne igrice, kakšni kiksi? zakaj ne dajo peresa kakšni zdolgočaseni gospodinji, da bo kracala članke za sobotno prilogo namesto reševanja križank? mogoče bo skozi pisanje v stilu pouličnih, že mentalitetno razdelanih gobcanj celo našla kanček refleksije. sonji merljak ne bo pomagalo, ker že velja za kolumnistko in to celo omembe vredno glede na časopis in ji kaj takega na pamet ne bo padlo, ker se očitno med drugim tudi daje s kitenjem s smrdljivim perjem, kar je nasprotna faza. nesigurna je sama vase, pa vseeno tako zaljubljena v isto, in še na položaju, kar je najhuje. tipično, a ne.
če pričakujemo, da so politiki v najboljšem poznanem svetu opice v primerjavi z novinarji, ki pišejo za takšne priloge, potem se lahko samo čudimo nad tem, da niso pofukani neandertalci, ki ne znajo govoriti.
pojav pičkastih svenov badonov pa pri nas ni redek. prav presenetljivo je, kako lahko prevzamejo značilne navade sivih, pohlevnih, tercialskih in hinavskih žensko-gospodinjskih lastnosti in hodijo naokoli brez jajc. popoln polom, vendar ne na klasično gorilno moški, temveč na ženski način. so turki in švabi preveč jajc potolkli. saj se ne bi čudil, če bi šlo za homoseksualce v tem primeru feminilnosti, ampak gre za popolnoma strejt ljudi. ta folk se zelo rad zaleze na kakšne položaje v kulturi in podobnih ali sorodnih fohih in potem je treba prenašati sivo socialistično brezosebno jamranje tako dolgo časa, dokler se tisti moški, ki se ob njih počutijo dovolj možati, ne nalezejo pameti ali kakšnega drugega afrodiziaka.
socialnim delavcem in aktivistom ni jasno nič drugega kot to, da je treba v vsakem primeru lajat za sledeče skupine: ženske, geje, rome, večkrat tudi za čefurje in levičarje. kontekst in vsebina posameznega primera nič ne pomenita. kakšno razočaranje za nekoga, ki se nadeja bolj sofisticiranih metod, da bo našel toplo zavetje in več kultiviranosti. hitra in popolna deziluzija v odnosu do sveta.
cipi in cipe.
Po daljši abstinenci sem spet enkrat z užitkom prebral Simonin kritični zapis, o včasih resnično že neverjetnih “spodrsljajih” raziskovalnih novinarjev “profesionalcev”(se oproščam, ker ne vem, katero klasifikacijo bi še moral dati v narekovaje). Simona je, kot vedno tudi tokrat, izredno slikovito povzela vse tisto, kar si o novinarstvu pri nas mislim(o) tudi sam. Pa ne le o novinarstvu! In ravno v tem, kritičnem odnosu do tovrstnih “nakladanj” v javnosti, je po mojem mnenju smisel demokracije, karkoli si pod tem pač mislimo. Pošteno povedati svoje pomisleke. Zlasti še takrat, ko gre za zavajanje javnosti v imenu “stroke” in oblasti. Čeprav je tovrstnega strokovnega nakladanja pri nas očitno čedalje več,ali pa prav zato,občudujem Simonino vstrajnost pri žigosanju teh nedopustnih anomalij. Iz njenega sestavka pa sam čutim tudi kritiko uperjeno vsem nam (javnosti), ker si to še kar naprej dovoljujemo. Da sem sam pri svojem prepričanju res že malo resigniral, pač (lagodno)pripisujem svojim letom. Sem pa nemalo presenečen, da so, meni nepojasnjivo, izostali odzivi mlajših in prodornejših bralcev Simoninih blogov, ki se na ta odličen sestavek niso utegnili odzvati. Da niso to že prvi znaki napovedovane berluskonizacije (ali janševizacije), ki nas menda čaka kot posledica (ali nagrada?)naše vsesplošne resignacije ? Zato ne dajmo se, Simona!
mislim, da je izostanek večjega števila komentatorjev na zapisu posledica tega, da je okostje tega navajanje faktografskih podatkov, na temo katerih je težko kaj reči, ker gre pač za dejstva. v skladu s tem je bralcu težko kaj drugega pripisati kot zgolj strinjanje. ker pa so bralci bloga ponavadi takšni, da radi obsežno pokomentirajo, se v ključujejo v abstraktne miselne tokove, jim mogoče predstavlja določeno oviro pri premagovanju ponosana komentiranje takšnega prispevka. kar pa seveda ne pomeni, da je prispevek zapisan manj pronicljivo in spretno ali da so manj pronicljivi ali spretni sami bralci, le forma je tematiki primerno izbrana in izpeljana.
kar se mene tiče, me je zadeva vznemirila s psihološkega vidika – samih akterjev in nacije v splošnem.
v tem primeru sem v skladu s hipnim čustvenim odzivom zapisal zgornji komentar. koliko je prodoren, bodo ocenili drugi, mislim pa, da ni brez omembe vrednih zastavkov, čeprav bi bil lahko bolj razvejan, detajlen in posledično dostopen, artikuliran in poglobljen. kako ocenjuješ starost komentatorjev na internetu ne vem, sem pa sam pripadnik precej mlade generacije (’89).
če ni bil občutek revolta do v zapisu opisane situacije dovolj razviden, pa naj ga izrazim znova, se pa deloma nanaša na moj daljši komentar v prvem delu zapisov s tem naslov, ki tudi vključuje kritiko do intelektualnega stanja znotraj moje generacije – vse je treba na glavo obrniti, kratkoročno v smislu kadrovanja, vzpostavljanja profesionalnih standardov, zavesti in izobraževanja, dolgoročno pa skozi izobraževalni sistem in katarzo znotraj samega naroda. kratkoročno postavlja temelje za dolgoročno. za vse skupaj po mojem dejansko ni veliko. ker se ukvarjam tudi z medijskim delom, mi je jasno, da en sam človek na odgovornem položaju lahko veliko pripomore k višji kvaliteti medija. človek, ki ima avtoriteto, pamet in karakter. mislim, da teh nekaj deset državljanov vendarle živi in ima energijo za takšno delo, je pa spet vprašanje dolgoročne kontinuitete, koliko stimulacije jim lahko okolje nudi. ne rabijo je veliko in dosti je izhaja iz njih samih. tisti, ki so že vpleteni, morajo delovati spodbujevalno in nadaljevati z delom, tako se lahko veriga daljša. revolt vsekakor obstaja in mislim, da se bodo, če ne drugega, vsaj v prihodnosti začele zadeve izboljševati, ker sam že vidim neke določene spremembe.
problem v sloveniji se mi zdi, da ljudje v zadnjem času znali razumeti pop-kulture, ki v dotikanju širših mas igra zelo pomembno vlogo, in nudi ravno toliko ustvarjalnosti kot ‘resnejša’ področja, če se jo prav razume. tako se ljudje z ‘resnejših’ področij premalo vključujejo v to okolju in razvoju pri nas neprijazno sfero. medijski svet nazadnje le je pop-kultura, tako kot je to politika. it’s just rock’n’roll.
@Nidurun
Sorry za zelo pozen odgovor na temo pod prejšnjim zapisom. Bila sem nekaj busy. Evo zdaj:
…vendar so dejanja stvar objektivne sodbe. kadar merimo njihovo vrednost za družbo, jih moramo meriti z drugačnimi merili kot merimo njihovo vrednost za umetnika…
Malo izven konteksta sem te citirala, samo toliko, da se ve, na kaj se nanašam. Moji očitki sploh niso šli v smeri izvajanj Milletove, ona si lahko misli, kar si pač želi. Opozarjala sem na nemogočo uredniško politiko! Če se namreč želi predstaviti druga plat medalje, potem se to lahko stori povsem profesionalno, ne pa takole v stilu »čez uno teto jih je pa že 100 zapelal s tovarnakom, pa je še zmer živa, a ni kul?« Ne, pa ni kul, za en drek je taka argumentacija!
Sicer pa glede na tvoj komentar, Nidurun, sklepam, da to tudi ti dobro razumeš. Samo še enkrat sem hotela poudariti te uredniške kikse, ki se jih tudi v Sloveniji ne manjka. Koga vse ti povabijo ti editorji, da komentirajo aktualno dogajanje?! Naenkrat je za romsko problematiko edini pristojen Jelinčič, za psihoanalizo Vodeb, potem pa še naključne nebuloze a la carte, ki dejanske strokovnjake prisilijo v razprave v stilu ali je rast cen nafte posledica povečanja primarne emisije denarja ali zarote reptilov. Ma, nonsense totalen. In posledično se ti pojavi cela masa ljudi, ki ima vse za relativno – saj strokovnost res nič več ne šteje, če pa razprava poteka na nivoju lizanja pez bombonov. Nekaj na to temo sem pisala pod enim od prejšnjih zapisov, ko se omenjala kreacionizem. Mislim, kako naj poteka strokovno relevantna debata, če pa imaš v isti oddaji hkrati renomirane strokovnjake in nekatere ljudi, ki vse gledalce in sogovornike besno prepričujejo o tem, da sta Adam in Eva hodila naokrog v družbi dinozavrov?! Luda kuća.
Glede ženskih nebuloz in vran, ki si medsebojno besno kljuvajo oči, bom pa odgovorila s citatom Madeleine Albright. Kako je že rekla? V peklu je rezervirano posebno mesto za tiste ženske, ki ne pomagajo drugim ženskam. Samo podpišem! Veš, Nidurun, najbolj od vsega me razžalostijo komentarji kakšnih velepametnih žensk, ki se ti prav nagnetejo pri obsojanju vsega po vrsti: od feministk (namesto da bi se bogu in vragu zahvalile, da so bile, sicer se same ne bi mogle takole spakovati), karieristk, homoseksualcev, Romov, britja ali nebritja po telesu, kuhanja neslovenskih jedi in kaj jaz vem, česa vsega še. Res žalostno. Če še preštevilne ženske ne razumejo,kaj to pomeni biti v družbi depriviligiran, kaj pomeni ne imeti nobene moči preprosto zato, ker si nekoliko drugačen, potem ne vem, kako bi to lahko doumela večina moških. Babji dizaster par excellence!
@Simona
Prebrala sem tudi drugi zapis in ponovno sem lahko samo žalostna nad našo realnostjo. Posebnega komentarja na temo zapisa ne bom dala, ker je tematika preveč konkretna in delikatna ter o njej enostavno vem dosti premalo, da bi si upala pisakat kar v tri dni. Me pa zelo veseli, da si se teme lotila in jo tako približala tudi nam, bralcem tvojega bloga.
Se pridružujem staremu: drži se še naprej!”
Horizont:
tisto, kar si citirala, ni bilo mišljeno kot polemika na tvoje pisanje ali nasprotovanje le-temu, temveč sem vključil še nekaj, kar sam vidim kot pomembno v družbi, namreč pogled javnosti na umetnike. se popolnoma strinjam, da sta takšna argumentacija in urednikovanje popolnoma za en drek in nimata kaj iskati v dobrem časopisu. tisto, kar sem napisal o dojemanju umetnikov, pa se mi je zdelo, da bi lahko bilo povezano z obravnavo intervjuja z milletovo, čeprav, kot sem povedal, nemško na žalost ne znam, ne spremljam redno časopisa, torej ne konteksta intervjuja in niti njega nisem mogel prebrati.
ja, tako je, kot si opisala. cilj medijev ni medijski, cilj sta cirkus in ringaraja, novinarji so vzgajani kot cirkusantje, omizja so vaški šanki, prioritete niso vzpostavljene in poznane, glede na to, da ne gre za nič novega in da ne gre kakšno diktatorsko gonjo proti gledalcem, ki so telebanasti, je jasno, da vse skupaj izvira iz kulturnega okolja. cilj vseh in vsakogar v zgodovini tega naroda pa je verjetno bil, da se ostane v kulturnem okolju, ostali so se pa odseljevali ali propadali. ne morem pa primerjati situacije s primerom intervjuja z millet. relativizem pa jasno najbolj koristi škodljivcem in najbolj škodi koristnim. z njim tisti z močjo ob konkretni podpori javnosti ohranjajajo prepotrebni status-quo, ker je stagniranje edina oblika bivanja, ki so jo sposobni izvajat.
je pa res, da gredo mediji še bolj v kurac. mmc kot osnovni internetni portal v državi mi je pod novico o brendijevi smrti brez pomisleka dvakrat brisal komentar, dal moje uporabniško ime pod nadzor in izbrisal tudi komenta podpore s strani nekega drugega uporabnika. komentar objavljam, ker se mi zdi zelo nazoren pokazatelj tega, koliko mediji podpirajo obstoječo katastrofo. kritiziral sem večino komentatorjev, ki so izražali velike zasluge brendiju in nagovarjali k zaklenjenju teme zaradi kritičnih komentatorjev ter jih označevali kot nemoralne, brezdušne, v tem smislu. zakleniti temo pa bi bilo vseeno bolj smiselno! če se ta odpre, potem mora biti dostopna vsem uporabnikom! tihi genocid slovenskega okolja je itak v zahrbtnosti, dvoličnosti in odseljevanju kakovostne ljudske mase.
“kakšnega truda za slovensko glasbo? a vas ni sram? to ni glasba sploh in dejansko sem šokiran, da toliko ljudi prihaja sem smetit z izjavami o dobri muziki in potem po hinavsko nagovarja k zaprtju teme ob več kot upravičenih in zaželenih kritikah! model kot muzičar v civiliziranem okolje ne bi stopil iz svoje bajte, in v civiliziranem okolju bi bila mogoča razprava o tem. ne premorete kančka empatije, da bi sploh bili zmožni začutiti glasbo, da bi sploh prepoznali prioritete in kaj je dejansko dobro, pravično in koristno pisati. da je bil vsaj dober človek? kot javna osebnost ne, ker je uničeval slovenski kulturni prostor. in kot javna osebnost in v svoji funkciji “glasbenika” je tu tudi izpostavljen in kot takšnega bi se ga moralo obravnavati. v sloveniji velja za dobrega vsak, ki igra hinavsko vlogo bebčka in dvornega norčka, ki ni nevaren za obstoječ vzpostavljen sistem vrednot, ki je za razliko od razvitih držav obrnjen na glavo, in takšno zlorabljanje morale, lepljenje oznak “dobrega” na ta način, sodi ravno v to na glavo obrnjenost.
vsi ti ripi so za lase privlečeni in hinavski. močno dvomim, da kdo resnično občuti kakšno žalost. vsi ti ripi po internetu so nasploh nesmiselni, ker je realno gledano nemogoče do nekoga kaj čutiti, če ni v tvojem najožjem krogu bližnjih. in če mi očitate kakršnokoli nečlovečnost, poskusite logično premotriti to, kar sem napisal – in naj povem, da je tudi meni oče umrl pri podobni starosti, pa ne pišem sranja o njemu, mu ne pripisujem zaslug, ki jih nima in se ne slepim o njegovih slabih straneh. sploh pa javnost, ki ni osebno vpletena ne bi smela to početi v primeru smrti javne osebnosti! to je samo pokazatelj čustvene in drugačne nezrelosti!”
kar se tiče tega ženskega fenomena, mi je pa osebno eden najmanj sprejemljivih fenomenov pokvarjenosti na svetu, ker ni usmerjena samo navzven, ampak tudi navznoter. če bi bil samo navznoter, okej, ampak, ker je navzen zaradi navznoter, pa se mi zdi to nekaj neverjetnega. natanko tako! kako bodo doumeli moški, če ženske vzgajajo in širijo takšno mentaliteto! anbelivbl. mogoče še ena navidez banalna, ampak ne nerelevantna zadeva na to temo. šokira me, da si na največjem slovenskem spletnem forumišču osebki sploh drznejo odpirati teme s samoumevnimi naslovi, kot so: “Kaj ste danes skuhale dragim?”, vprašanja o tem, kako naj vegeterijanke pripravijo meso možu ipd. (btw, vegeterijanstvo je state of mind, ne pa samo neprehranjevanje z mesom, ki ga potem mirno pripravljaš drugim, še manj pa po potegnjenih vzporednicam možu v vlogi gospodinje!). kjer se ženske uporabnice pogovarjajo v glavnem o tem. dokler bo to temelj največjega spletnega forumišča, ne vem, kaj naj pričakujemo od šikaniranj na delovnih mestih, v javnosti, v neurejenih familijah, pri policijskih (ne)intervencijah. ta babja populacija je drugi pol osnove za vse skupaj. sicer pa toliko bedastega šikaniranja kot se pojavlja v osnovnih, srednjih šolah, na kakšnih ženskih tekih za kup kozmetike itd., v nobenem fantovskem ali moškem krogu ne obstaja na tej podlagi. logično kot odraz zgodovinskega faktorja, nelogično kot neodraz ljudi, z razumom obdarjenih bitij.
@nidurun offtopic: pieteta ima (poleg morda tudi kakšne civilizacijske) gotovo psihološko funkcijo. ob izgubi zelo pomembne osebe marsikdo doživi šok, temu sledi nemir, temu žalost, sprijaznjenje, umiritev. kakšne neumestne pripombe lahko podaljšajo žalovanje, saj lahko žalujočega vrnejo nazaj v kakšno ne ravno zaželjeno stanje, v zanikanje, tesnobo, nemir, agitacijom, po čemer se mora ponovno umirit. okrog teh ljudi zato v bližini plešemo po prstih. problem z elektronskimi mediji pa je, da nam delajo majhen svet. psihološka bližina je sicer sto kilometrov stran, njihov doseg pa še malo daljši, podobno kot s trači. in ker je težko bit pameten, pieteta kot politika morda niti ni tako slaba.
in če se (pobalinsko) navežem še na politiko pietete do državnih organov: zaslužili bi si jo na smrtni postelji. Morda pa to priča o stanju na področjih družinskega varstva, so nekje na tem, da vsak hip izdihnejo, nimajo nobene življenske moči več, pa je zato treba o njih pisati samo spoštljivo. Manjka edino še kakšen župnik, da prevzame kontrolo in opravi poslednje maziljenje. Potem pa lahko samo še kakšno zmolimo.
bp offtopic: to je problem medijev, nikakor ne moj. kot prvo, da je brendi sploh prišel v javnost, kot drugo, da svoje odjemalce ne vzgajajo pri konzumiranju njih samih, kot tretje pa medijski prostor ni pogrebni zavod, cerkev, psiholog ali dobrodelna ustanova. če si bližnji mislijo o brendiju, da je vrhunski glasbenik in ne pričakujejo takšne kritike, potem je to tudi njihov problem. jaz v funkciji kritičnega bralca sem popolnoma upravičen spljuvati dojemanje njegovega dela in širšega domačega sindroma. kadar nekdo umre, je treba morilca razčetveriti, če pa je naravne smrti, potem je daleč največji človek naokoli. dvomim, da denimo v ZDA brišejo takšne komentarje pod podobnimi novicami. pa mašinerija popa laufa veliko bolj namazano in mogočno. na takšno hojo po prstih tudi sicer bore malo dam, saj, kot sem omenil, imam izkušnjo s smrtjo ožjega družinskega člana v najstniških letih. hinavsko bi bilo trditi, da bi me prizadele kritike na njegov račun, saj sem jih sam tudi takoj po smrti ponotranjil skozi sebe. kvečjemu me je prizadelo zgolj pohvalno govorjenje. najbolj pa bi bil zadovoljen in v nadaljnem poteku žviljenja v tem pogledu bolj suveren, če bi mi nekdo po zaključku življenja podal review z dobrimi in slabimi stranmi in kaj naj jaz s tem počnem. in vprašanja, ki se mi zdijo sorodna lažni pieteti, ali bi si želel smrtno kazen za nekoga, ki je ubil mojega bližnjega, me spravljajo v zehanje. na smrt se gleda preveč krščanarsko, tudi znotraj islama, ki ima načeloma po mojem nanjo bolj zdrav pogled. kar se tiče pa mojega osebnega pogleda, je pa takšen, da ne vemo, kaj čaka umrlega. ampak to nas ne moti. nas muči predvsem vprašanje, kaj se zgodi z nami po tem skrivnostnem dogodku. nič, živimo naprej, enako kot prej, v istem svetu, pod istim soncem, ubadati pa se moramo z istimi težavami. če se prepričujemo o drugačnem, pljuvamo v lastno skledo.
kar se tiče pa državnih organov, pa upam, da se jim vdahne udarnega zdravila in s tem novo dozo življenja.
sorry za offtopic.
@Nidurun:
Ja, problem je v tem, ker pri nas resnično vse skupaj deluje po prioriteti osebnih vezi in povezav. Skratka, klientelizem. Tudi v novinarstvu. Zanimiva bi bila raziskava, za koliko novinarskih mest pri nas je že kdo kdaj kje videl kakšen oglas ozrioma razpis … hehe … ali kar koli, kar bi spominjalo na nepristranski poskus rekrutacije na podlagi sposobnosti.
In ja, na splošno je problem, ker se vse tematike obravnava površno, po sistemu za ali proti sloganov. In takšno delovanje žal podpira ljudstvo, ki se jim kaj več sploh ne ljubi konzumirat in tudi iz resnih tem, ki še kako zadevajo tudi njih samih radi producirajo šov tipa “kruha in iger”. Če ni le na prvo žogo zabavno, pa postanejo že utrujeni in se gredo raje praskat po jajcih, češ, saj se nič ne da. V tem smislu je odnos peščice elite in povprečne večine vedno harmoničen in vzajemen.
In ja, cenzura tvojega komentarja je tipičen primer cenzure v smer konkretnega vplivanja na javno mnenje. Kar je napisal bp, pa po mojem mnenju prav tako drži v kontekstu vzorca delovanja, mentalitete, ki kar tako funkcionira, kot da bi bilo avtomatsko sprejemljivo in ravno po tem lahko sklepamo, kako je v resnici … hehe … No, saj ni smešno. Prav srhljivo debilno je, ampak resnično.
@stari:
Hvala za izraženo mnenje in podporo. Na mestu, kjer si poudaril, da je moja kritika delno usmerjena tudi v javnost, ki to preprosto dopušča, potrjujem tvoje sklepanje in menim, da je ravno to hkrati tudi bistvo odgovora na tvoje presenečenje, da izostajajo komentarji konkretno pod tem zapisom.
Res je. Branost sodeč po števčku je sicer enaka oziroma celo nekaj višja od povprečne, vendar ja, motivacija, da bi se bralec oglasil izostaja. Predvidljivo. Redko kdaj se zmotim pri sklepanju, kateri zapis bo komentiran bolj ali manj. Po nekem času pisanja je vzorec jasen. Branost je sicer pri vseh relativno enaka, le pri temah z naslovi iz sveta razvedrila ali političnih afer kar avtomatsko še višja.
Komentarji in komentatorji živijo svoje življenje, a tudi ta slika v poanti izpričuje podoben rezultat. Če odštejem, da je volja do komentatorstva v zadnjem letu padla po blogovju nasploh, kar ima svoje razloge, se simptom večje ali manjše volje do komentiranja veže predvsem na možnost za navijaško urlanje na prvo žogo. Včasih se oblikuje klientela komentatorjev, ki se preprosto skrega med seboj in potem to zabavo vlečejo pri neko iz zapisa v zapis, ne glede na temo. Pridruži se rado še večje število padalcev s svojimi provokacijami. Če zabavo z določenimi pristopi zatrreš, ker bi rad vsebine, pade št. komentarjev. Vezano na vsebino gre pa takole … če tekst ali vsebina sama po sebi omogoča navijaško zabavo, se zgodi. Če kakšnih nastopajočih zvezd ni na vidiku in je vse skupaj preveč poglobljeno in natančno obdelano z vesbinskega vidika, nastopi korak nazaj. Bralci so zelo zadovoljni sicer, češ, oh, kako pohvalno, vendar se jim ne ljubi z zadevo ukvarjat osebno, s kakšnim zabavnim provokativnim hajpom pa tudi nima smisla zlorabljat tipkovnico, ker izpadeš bebec. Samo poglej na primer, kako se je pod prejšnjim zapisom oglasil komentator Rado z opozorilom, da bojda obstaja diskrepanca in žgečkljiv boj med prisevkom Merljakove in mojim. S tako foro se je zabavno oglasit. Sprašujemo se o za ali proti. Ko pridejo konkretni argumenti na vrsto ravno o tem v naslednjem zapisu, pa ni volje do komentarja na konkretnih vsebinskih temeljih. Skratka, če bi ta zapis omogočal kakršen koli fajt na prvo žogo, magari trop anonimnežev, ki bi se kregali, kdo izmed staršev bi moral dobit deklico itd., bi bilo posranih pogumnežev pač več, ki bi kokodajsali. V tem primeru je treba pa pomislit na sistem delovanja, zlorabo zgodb itd. uf, to je pa že preveč. Za prebrat super, ampak kaj, zaboga naj kdo reče na to? Jah, ne vem, mogoče bu, mu ali pa kokodak. Če se namreč pri takšnih zadevah ljudje ostanejo brez volje do besed, so samo še toliko bolj smešni, ko se razburjajo okrog vsake idiotske izjave Erjavcev, Pahorjev itd., ki ji novinarji namenijo minute in minute, a že čez en teden sploh pomembno ni več, ker nikoli ni bilo pomembno. Gre samo za to, da povprečna večina hoče samo kruha in iger in so sposobni le vreščat s floskulami o za ali proti, zadovoljni, ker o samih tematikah pojma o pojmu nimajo. Ker se le tako lahko počutijo nič krive oziroma, da niso soodgovorni za svoja mnenja, lapanja, oddajanja volivnih glasovnic itd. V trenutku, ko obstaja možnost, da prekleto dovolj in dobro vedo o nečem povsem konkretno, da bi lahko presojali povsem odgovorno tudi s svojim obnašanjem in kvantanjem za šankom, jih postane strah ravno te soodgovornosti. Skratka, lepo je biti milijonar, a še lepše slep in neveden ter kronično nič kriv. Pameten bolj s “filozofskega” gledišča. Čim daš le izjavo o nečem, kar je več kot očitno in dovolj jasno, kako stvari stojijo, zadeva že izpade resno in ti postaneš konkreten soodgovoren soigralec v štoriji. Zato ljudje ne marajo vedet preveč, kaj se jim dogaja. Verbalno že hvalijo in izražajo mišljenje, da naj bi to želeli in najbolj cenili, v praksi se pa poserjejo takoj.
@Horizont:
Saj razumem po eni strani. Po drugi ti pa moram priznat, da ne. Kako to misliš, da je tematika preveč konkretna in o njej veš premalo? Kaj je pa treba vedet več na primer o tem, da se pri zajetju talca pokliče specialce? Kaj je treba vedet več o tem, da imajo poslanci v rokah vzvod poslanskih vprašanj, ki jih odpirajo in spodbujajo delovanje v smeri preiskave sumljivih okoliščin v smer ustreznega ali neustreznega ravnanja inštititucij ali pristajamo na to, da celo delovanje poslancev zaviramo in se sklicujemo, da smo podporniki mirnega žalovanja žrtev??? Kaj je treba vedet še več o konkretnem primeru, če ti direktor CSD v faco preko kamere na vprašanje o tem, kaj so postorili v primeru utemeljenag suma prodaje mladoletnega otroka v zakon, da se tako globoko pa niso spuščali??? Kaj je treba vedet še več o tem, da nek medij poroča, kako so določeni sumi zlorabe zavrženi, ne poročajo pa o tem, da strokovni pregled sploh ni bil izveden, ker ni bil možen v danih okoliščinah. Zapišejo, da sta izvedenki predlagali pregled, a hkrati še vseeno z veseljem pišejo naslove o zavrženih sumih zlorabe. Se ti zdi to v redu? Kaj meniš, da bi morala o konkretnem primeru vedet več?
Hočem reči, da je ponata tega zapisa ravno o tem, da sploh ni stvar konkretnega primera, prvega, drugega ali tretjega, ampak očitnega delovanja, ki pri obravnavi kakršnih koli primerov preprosto ne štima. Za to sem navedla določene dokaze in argumente, na katere bi lahko, če se ne strinja, vsak podal svojo repliko. materala je povsem dovolj, kar se vednosti tiče. Če je pa vse okej in se bralec strinja, pa tudi ne razumem, zakaj bi pisakal kar nekaj v tri dni, ker bojda ne pozna konkretnega primera dovolj. Pa kaj, zaboga, bi še morali poznat, a ni že več kot očitno dovolj??? Saj ne gre za to, da bi morali konkretno poznat sam primer, kateri koli že. Tega sploh poznat nihče od nas ne more in ni poanta moje vsebine.
@Simona
Hahaha, no, pa ima res vsak komentator žuto minuto – celo brbljava Horizont je včasih malo brez besed hahaha. Ja, saj imaš prav. Res je zelo predvidljivo, da se ljudje odzivamo samo na politične, gospodarske ali »poljudne« teme na prvo žogo ter pametujemo za in proti. Vroča Urška Čepin, kreacionizem, babji žuri, Eurosongi, zdravljenje Tuerka in kar je še tega – vse to sproža najbolj hot odzive hehehe… V primeru koroške deklice sem se z malo daljšim komentarjem oglasila pod prvim delom tega prispevka. Ni se sicer nanašal točno na konkretni primer, vendar pa na principe delovanja, ki tudi lahko privedejo do takšnih sodnih klavnic. Kaj naj še rečem? Če se malo potrudim, potem bom rekla takole: problemov je po moje več.
1. Neupoštevanje postopkov in alias »zakaj je toliko sodb predprogramiranih za kabuuum«
….in ugodilo interesu starša (v tem primeru matere) z izvršbo, kljub dejstvu, da preiskava o sumu zlorabe na tožilstvu ni bila še zaključena in je imela mati celo status preiskovanke.
Ja, zakaj? Zakaj je v Sloveniji toliko sodnih postopkov, kjer se ne držijo postopkov, dobrih praks in uzanc? Človeku prideta na misel dve možnosti: totalna nesposobnost sodnikov/tožilcev ali pa namerna opustitev delovnih zadolžitev. Ne glede na to, če se zadeva sliši čudno, sama močno upam, da gre za drugi primer. V kolikor namreč po sodniji pravdo deli tropa totalnih nesposobnežev, smo res v totalni riti, ki je ne bo rešil noben nadzor ali prevetritev.
V konkretnem primeru je bila narejena groba, celo kriminalna napaka, da se ni zaščitila potencialna žrtev. Ampak bojim se, da je tak način delovanja itak »business as usual«. Ravno zdajle sem na poročilih gledala, da je nek delinkvent grozil zobozdravnici s smrtjo in policija seveda ne more ukrepati, ker je ženska zaenkrat še nepoškodovana. So ji sicer dodelili nekega varnostnika za (kajjazvem) 5 dni in to je to. No, v takem modusu operandi bi seveda deklica morala »razkazovati« najmanj vaginalne raztrganine, pa bi dušebrižniki še iskali vzorce sperme pod pretvezo: kaj pa, če je padla na kakšno palico. Saj je prav, da postopek ščiti obtoženca, vendar pa je v tem primeru otrok kot potencialna žrtev absolutno v prednosti, kar se tiče zagotavljanja njegove varnosti. Nikomur se ne bi odvzela pravica do poštenega sojenja, samo otrok bi moral na razplet počakati v varnem okolju. Opravičila ni.
2. Strokovnjaki iz popoldanskega šnelkurza
Novinarji niso bralcev posebej opozorili, da je podano mnenje le delno, preko posrednih dokazov in ni nastalo na podlagi strokovnega pregleda. Deklica strokovno še vedno ni pregledana, ker jo oče zaradi izvršbe pač skriva, niti starša ne. Še posebej pa niso strokovno pregledani omenjeni sorodniki in svetovalci, čez katere sta izvedenki za zraven pohujskali, kar menim, da je zelo zaskrbljujoče z vidika presoje o profesionalnem odnosu.
Res. Zelo zaskrbljujoče je, da se vedno znova najdejo strokovnjaki, ki podajajo ocene, na podlagi katerih se potem izvajajo celo sodne izvršbe, čeprav nimajo vseh relevantnih podatkov za oblikovanje dokončnega mnenja. V konkretnem primeru ni samo zaskrbljujoče, ampak naravnost grozljivo. Gre za otroka, za katerega se sumi, da naj bi bil spolno zlorabljen! Taki sumi morajo biti ovrženi 100% preden se poda kakršnokoli mnenje, ki bi bilo morda podlaga za dokončne pravne odločitve. Ne predstavljam si, da bi si sama sploh UPALA (če bi bila strokovnjakinja za dotično področje) o bilo kateri tako delikatni stvari opinirati, če ne bi imela priložnosti strokovnega pregleda potencialne žrtve. Ampak kot kaže to za druge predstavlja najmanjši problem. Zdi se mi, da je tovrstno ravnanje že zelo razširjen sindrom, ki nikakor ne velja samo za psihiatrično stroko: na kateremkoli področju je ljudi naravnost sram priznati, da odgovora na določena vprašanja enostavno ne vedo. Evo, ne vem, nimam dosti podatkov, nimam dovolj izkušenj. A bi komu rit razgnalo, če bi to priznal?! Ljudje prevzemajo direktorska mesta in celo mesta predsednikov vlade, ob tem, da se najbrž zavedajo, da jim za krizni management, potreben sredi gospodarske recesije, manjka znanja, izkušenj in še odločnosti za povrh. Pha, kaj je potem eno malo »izvedensko« mnenje? Life is fun and easy….. from a safe distance… Retorično se bom vprašala: zakaj se niso upoštevali vsi postopki in dobre prakse, potrebni za oblikovanje izvedenskega mnenja? Nesposobnost ali namerna opustitev? Kuga ali kolera?
3. Novinarska in uredniška etika ala DirtNow!
No, to je pa tisti del, o katerem sem se že prej razpisala. Na isto stvar sem opozarjala tudi pri komentarjih na temo Assange. Vsega je preveč, nič je vse in vse je nič. V isti sapi se piše o žrtvah posilstva in o oboževalkah gangbangov – vse je isto, o nedovoljenem napadu na spolno nedotakljivost in o sprostitvenih masažah – vse je isto, o kuharskih receptih in o spolnih zlorabah – vse je isto, o paleontologiji in o Adamu in Evi v družbi z dinozavri – vse je isto…
Ob taki medijski obravnavi in posledično obči družbeni klimi se sploh ne čudim, da je tako pristojnim (sodnikom, izvedencem) kot nepristojnim (tiha večina) že vse isti šmorn. Namreč, kje pristane otrok. Saj je vse isto, mar ne? No, ja, odločali se bodo potem v skladu s tradicijo, če se že morajo. Naj bo šmorn a la mama, tega smo navajeni, k’nede?
Resne obravnave v medijih? Ne se hecat. Še tistih nekaj, ki jih je, prej ali slej izgine v morju trača. Če ne prej, pa na 24kur.com ali pa na MMC portalu. Potekajo klinični testi za novo zdravilo raka dojke. Hmm, dobro,… zeh… Ah, pri nas pa ravno preizkušamo nov recept za krompirjevo juho. A res? A res? Juj, hitro povej, kako jo mešaš ti, Cvetka! Trač je vse in vse je trač.
4. Otrok potrebuje mamo in očeta…le skupaj so familija presveta
Zborček dece poje: Otrok potrebuje mamo in očeta, le skupaj so familija presveta… Bravo, otroci! Kako ste pridni in kako ozaveščeni, da ste celo na Trg republike Slovenske prišli protestirat proti grdim, grdim nenaravnim družinam. Zakaj si že prišel, Tinček? Ja, mami je rekla, da bo tuki ceu žur ta pravih Sluvencou. Zakaj pa ti, Mojca? Ati je reku, da so župnik djali, da je treba za mamico pa ateka tuki molit. Kaj pa vi, gospod? Ja, jest pa za tradicijo. Tuko more bit. Kaj pa vaše krave v štali – ali imajo vse svojega bika? Ne, ne, pr nas pride kr živinozdraunik, a veste. Kr umetn jih osemenimo. Kako pa to, a telički pa nimajo pravice do krave in bika? Poslušte, guspa, gdo pa guvari ud teh krau, mi smo pa ja l’dje.
Ja, mi smo pa ja ljudje. Ljudje, ki naj bi vedeli, kakšno življenje v resnici je – v vsej svoji veliki kompleksnosti. Na svetu so vse sorte mamice in očetje: so taki, ki so ljubeči in odgovorni skrbniki svojih otrok in taki, ki to niso. Namesto, da bi se v družbi resno ukvarjali, kako bomo pomagali otrokom v stiski, se ti gre ustanovit civilna iniciativa za borbo proti tistim družinam in tistim otrokom, katerih prvi problem so ravno primitivci in zarukanci iz »prevzvišene« civilne iniciative. Pogreb pameti in debakl človečnosti! Da bi se pa taka civilna iniciativa zbrala za koroško deklico pa ni šans. Da bi se zbrali Polde pa Cene pa Marija in se postavili pred sodnijo in zahtevali, da se upoštevajo sodni postopki?! Pajade. Da bi se Cvetka in Pepi postavila za sosedovega otroka, kadar ga pretepa pijan oče – nikdar! Se ne smemo, umešavat, a veste, guspa. To je familjarna zadeva. Kam pa pridemo, če bi lohk vsak sosed drugmu v taler gledu. Tu bi biu ceu šmorn. Tud pr nas včaseh kakšno žautavo razdremo.
Ja, seveda razdrete. Hinavci in svetohlinci, v resnici večinoma intelektualni lahkokategorniki, nekateri pa celo prave žlehtnobe in zlobe. Briga vas za otroke, ki res trpijo! Ob takih varuhih pravic otrok lahko res vsako slovensko dete mirno zaspi v topli postelji. Ja, prav zares. Hvala, Lju(da)mila.
Vidiš, Simona, pa sem se razpisala še na eno temo več. Čeprav resnici na ljubo nisem povedala nič novega v primerjavi s tvojim tekstom. Ampak imaš prav: premirna ne smem biti! Napasti bi me moral pravi popizditis, pa me ne… Najbrž sem že čisto preparirana od raznoraznih piarovskih podjebov. Vendar se kljub temu včasih samoiniciativno (ali pa na zunanji dražljaj hehe) aktiviram, kadar mislim (ali me kdo prepriča), da tiho ne smem biti. Tokrat si me prepričala ti. Ni bilo prvič in to je eden od glavnih razlogov, da te berem. You care, girl hahaha… Keep on caring!
P.S.
Sem na poročilih slišala, da so zdaj očeta zdaj priprli. Kdaj bo že konec vse te kalvarije za tega otroka? V takih primerih se mi zdi, da sta oba starša vredna svojega denarja. Morda delam komu krivico, pa vendarle …. pa vendarle….
@Horizont pri pobožnih željah, da so naši cehovski mojstri vsaj žleht: Hanlonovo rezilo v eni od variant se glasi: nikdar ne pripisuj zlim namenom česa, kar lahko sicer povsem zadovoljivo razložiš z nesposobnostjo.
Ampak zdi se mi, da si tukaj našla eno zanimivo reč. Jaz sicer opazujem delo raznih državnih organov in bolj ali manj posredno s strani države financiranih institucij, sem pa opazil, da je tam grozno pomembna strokovnost. V oči mi pade, ker mi je sicer bistveno bolj domače, da so pomembni rezultati, včasih še odnosi, podlaga temu so sicer res navadno kompetence, ampak na te se ne sklicuje, te se kvečjemu izkažejo pri konkretnih dejanjih.
Ko se ti posveti, da se strokovnost pojavi vedno vzporedno s političnim vplivom, je hitro jasno, da je strokovnost nič drugega kot zaščita pred političnim prepihom. Ko Brezigarjeva govori o tožilski strokovnosti, je jasno, da je strokovnost tu v funkciji obrambe pred Zalarjevim haranjem. Ko pogledam vse omembe strokovnosti, ki so se mi kje zataknile v spominu, je vedno prisotna zaščita pred politično akcijo, no včasih še pred javnostjo. Konkretno dejanje, torej sodba, izvršba v primeru koroške deklice je lahko celo poljubna, dejanja so nepomembna, dokler se le lahko kdo uspešno skljicuje na strokovnost. Tožilsko, sodniško, uradniško, izvedensko. Strokovnost je tako povsem politična kategorija. In strokovnost je treba spoštovat, ne pa je nestrokovno preizpraševat, to se ne spodobi. S tem se strinja celo politika, saj ji daje pogosto alibi za recimo neukrepanje. O strokovnosti obstaja celo konsenz, ker obstaja ravnovesje moči med politiko in uradništvom. Ta je celo že formaliziran, uradniki, sodniki, tožilci napredujejo na podlagi strokovnosti, včasih zaradi politike, redko glede na rezultate.
Gre pa zadeva še dlje in širše, primer strokovno politične debate je bil halo o podnebnih spremembah. Moj sicer s trudom negovani skepticizem si ni mogel, da ne bi podrezal po argumentaciji, pa sem bil hitro poinštruiran, da ni lepo, da drezam v to, da nisem usposobljen, da bi drezal v to, da sem nesposoben, da bi razumel, in podobno. Se sploh ne čudim Alkalaju, da je napisal knjigo. Pa znam biti po bitki tudi jaz odličen general. Edino na moja vprašanja nisem dobil nobenega odgovora. No tako zadnje čase pogosto razumem strokovnost kot: sposobnost relativno verodostjnega zamegljevanja in produciranja izgovorov za neukrepanje in napačno ukrepanje.
@bp
Ah, strokovnost, naša strokovnost, strokovna presoja, strokovna izhodišča…
Ja, to je res tako, kot da bi človek za background naštetlal Maha Mrityunjaya mantro (http://www.youtube.com/watch?v=v1Nab3T_Cr4). …………Aaaaaooooommmmmmmmmmm……… tryambakaṃ yajāmahe sugandhiṃ puṣṭi-vardhanam….. O, veličastni, prevzvišeni, s tremi očmi, ki nas hraniš…. Kako pomirjujoče deluje name, bom kar oči zaprla hahaha.
Premalo sem o tem razmišljala, ampak imaš kar prav: strokovnost res gonijo kot kakšno presveto mantro. Ob tem se mi sproža vprašanje, kako človek pride do naziva strokovnjak? Hmm pa menda ni že vsa strokovnjak, ki ima nek certifikat, ali pač?!
Moram reči, da sicer nisem neka težka fenica ekonomske korifeje v podobi prof. Mencingerja, vendar se pa v nekaj točkah popolnoma strinjam z njim. Ena od tistih točk je npr. njegova domneva, da se v Evropi tako forsira visokošolsko izobraževanje vseh po spisku zaradi tega, ker se tako prikriva dejanska stopnja brezposelnosti. Jep. Ali se vam ne zdi malo čudno, da je, ne vem, pred 30, 40-timi leti doštudiralo, kaj jaz vem, nekaj odstotkov (ne me prijemat za točno številko) populacije, danes pa imamo menda v Sloveniji že slabo tretjino visokošolsko izobraženih ljudi v starostnem razredu od 25-34 let (za primerjavo, Avstrija jih ima 19%)?! Meni se zdi zelo čudno in skrajno trapasto, ker se trend še stopnjuje. Menda lahko v kratkem pričakujemo, da bo več kot polovica vseh dijakov po zaključku srednje šole, začela iskati svojo pravo univerzitetno almo mater. Ja, super no. To bo strokovnosti, da se bo kar kadilo od blizu in daleč.
Ne vem, kaj bi usmerjevalci te dih jemajoče izobraževalne renesanse brez primere rekli, če bi se na primer postavilo za zlati standard, da vsak Slovenec mora postati soliden tekač na 100 metrov? Hmm… ne vem sicer, kaj bi rekli, vendar bi se pa dalo dokaj dobro predvideti posledice tega kolektivnega šprinta proti nirvani. Če predpostavimo, da dandanes velja za solidnega tekača nekdo, ki 100 m premaga pod 11-imi sekundami (ne mislim pri tem na vrhunski tekmovalni nivo, kjer se rezultati spustijo še dosti, dosti nižje, seveda), ali mislite, da bi se tak »zlati standard« solidnosti lahko obdržal? Pajade! Ni šans. Standard bi pač padel, sicer bi večina ne zmogla slediti pedagoškim alias tekaškim ciljem. Isto se dogaja na fakultetah in da bi bila mera polna, so do maksimalnosti raztegnili vpisne možnosti na izredni študij, da lahko res vsak obuje šprinterske superge in se zapodi po tartanu – ne glede na to ali ga je sama eksplozivna mišica ali pa se trese kot žolca.
Bravo, bravo, to je res recept za družbo znanja! Sami znalci, sami strokovnjaki, sama inteligenca,… za prihodnost se res ni bati. Obstaja seveda manjši keč v primerjavi z drugimi »zahodnimi« državami, kjer tudi študira vse živo. Naše fakultete niso ustrezno rangirane (kako bi lahko tudi bile?!), zato je popolnoma vseeno ali imaš diplomo Ekonomske fakultete Ljubljanske ali pa dopisni tečaj (mislim, na daljavo, al kajježe) managerske smeri iz popoldanske šole v Zgornjem Bitnju. Najbolj žalostno pa je, da prevečkrat res ni kakšne opaznejše razlike v nivoju osvojenega znanja, da ne rečem sposobnosti dojemanja. Težka bo s svetlo prihodnostjo…
Resničnih strokovnjakov na kateremkoli področju je po mojem mnenju malo. Malo je ljudi, ki so pripravljeni vlagati ure in ure ad infinitum v izpopolnjevanje svojega znanja in razgledanosti, ljudi, ki so se pripravljeni (kako prečudovit izraz) vseživljensko izobraževati. Nič kaj dosti več jih ni kot pred 40-timi leti, več izmed njih dandanes sicer lahko študira, saj se je življenjski standard dvignil, vendar se njihovo število (tistih, ki imajo resnično ljubezen do znanja in se podajo na fakultete) ni moglo več kot recimo podvojiti. Zgleda pa kot da se je podeseterilo. Jah, potem pa svizec zavije čokolado v folijo…
Da se vrnem na obravnavani primer:
Pravi strokovnjak se trudi v kar največji meri upoštevati vse relevantne postopke in usmeritve na poti k cilju, največji pokazatelj njegove/njene strokovnosti pa je, da zna taiste postopke tudi nekoliko zaobiti, kadar je to potrebno za doseganje >višjega dobrega. Z ustrezno in razumljivo utemeljitvijo, seveda. Na tak način se piše nova dobra praksa. To je razlika med greats and the almost greats. No, tisti almost greats se pa MORAJO čim bolj držati postopkov in uzanc, ki so jih napisali (brez dvoma) dosti pametnejši od njih in se čim bolj izogibati sporadičnim odločitvam prosto po »neutemeljeni in nerazumljivi almost strokovnosti«. Na to sem opozarjala pod šnelkurzarsko točko. Saj je menda vsakemu jasno, da v primeru izvedenskih usmerjevalcev v postopku »koroška deklica«, nikakor ne gre za kaj več kot samo almost greats? Pa mojem tako ali tako niti niso skoraj veliki, ampak sivo povprečni. In za pomoč takim so napisani ISO standardi, da se ne zgubijo za prvim vogalom.
Na eni strani stopnišča je torej dokaj trdna ograja, le zakaj nealpinisti s tresočimi koleni hodijo po tisti strani, kjer ni nič drugega kot odprta luknja?!!
@Horizont:
Ja, pa si res tudi ti naposled fasala žuto minuto in veseli me, da si uspela to pogoltnit s humorjem. To spoštujem.
Seveda ima tudi brbljava horizont vso pravico, da ostane brez besed. Me je pa res pogrela navedba razloga. Ravno zato, ker sem si rekla, ja, porkaduš, če pa še tisti s preskromnega naborčka lucidnih in razmišljujočih komentatorjev tako zlahka dvignejo roke, češ, khm, pčih, ne vem dovolj o posameznem primeru, se nam pa definitivno ne piše nič boljšega od zdajšnjega stanja niti čez tristo let, ko bodo nas sicer že črvi zgrizli oziroma še to ne, če bomo kremirani. No, in bolj kot volja do popizditisa, me je v bistvu čisto resno zanimalo, od kod in zakaj ta simptom. Ker na splošno mi je že jasno, kako se suka interes na področju medijskega hajpa tematik, kar sem izrazila v komentarju staremu, ampak v primeru tistih, ki premorejo več volje in potenciala za razumevanje dogajanja in sodelovanja s svojo odgovornostjo oziroma “mar mi je” značajem, bi pa že skoraj pomislila, da nam kdo trosi kakšen virus v hrano, da v ključnih trenutkih čivknemo kakšno sveto preprosto mantro za vodljivo ljudstvo, da le status quo funkcija ostane neogrožena.
Saj v bistvu je res tudi to, kar si nakazala zdaj, da preprosto ne moremo bit več fascinirani nad rutiniranim klientelističnim, malomarnim, slaboumnim in škodljivim delovanjem. Še večji problem je, da še tako motiviranega in upajočega posameznika slej ko prej zapusti upanje, da bo doživel kakšno relevantno spremembo, če bo žrtvoval košček lastnega zdravja za razburjanje, ki je pač kapljica v morje vsiljive trohnobe. Ampak vseeno, no, če se že gremo, da si vsaj takole grenimo prosti čas s težkimi temami, še nekaj upanja ostaja. V smsilu, da se nam še ljubi vsaj pomislit ali kaj čivknit, ko se že ravno gremo ta težje debate v svetu dnevnih rafalov s posladki dneva in fotošopi na prvih straneh. pri čemer bi morali brezmejno bojda cenit trud, ki je vložen v debilovanje za osebne koristi na gnili podlagi. Mater jim jebem kretenoidnim zafnanim vojnim dobičkarjem vseh sort, prosto po Križnarju. Zanimivo, da nekateri ne postajamo iz dneva v dan bolj imuni in navajeni na to podobo sveta, ampak iz dneva v dan manj imuni in vedno bolj razpičkeni … hehe … Zato bi prosila, da ne provocirate preveč še tisti, ki mi dajete vero, da bodysnatcher scenarij še ni doživel dokončnega epiloga.
1. Po mojem mnenju je prisotno oboje in kot posledica še nagnjenost h korupciji.
2. Samo nepriznanje, da česa ne zmorejo ali ne vedno itd. takšne drži pokonci. Najlepši vzor na vrhovnem položaju imamo kar v predsedniku vlade. Poglej, kakšen zgled vztrajnosti, a ne. Sicer je pa problem, ker bi v takih primerih morale potekat preiskave nad vpletenimi, ki tako sumljivo škodljivo ravnajo, a v Sloveniji ni šans. Treba je razumet, da eno takšno dogajanje na neki vasi pomeni, da so si vsi vpleteni skoraj v sorodu, od policajev, odvetnikov, sodnikov, socialnih delavcev, kriminalcev itd. Pizdarija je v tako majhnem prostoru praktično položena v zibko in bi se bilo kvečjemu treba z ustreznim sistemom in vzvodi nadzora še posebej trudit, da bi se preugodne možnosti trudilo zavirat. Zaradi naše preteklosti in mentalitete pa se dogaja celo nasprotno. Si videla šefeta kriminalistov, ki je na kritiko Musarjeve nazadnje, da pač ne more imet policija dovoljenja, da lovi sledi preko mobitela kar vseh državljanov, ki se pač znajdejo na določenem območju. Tip je mirno v kamero izjavil, kot bi bil star pet let, da naj bomo državljani brez skrbi, ker ne bodo nič vohunili. Češ, pa sej nismo taki. In Zalar je temu prikimaval. Pa kakšna država je to. Kot otročiči, ki se ščipajo, kdo bo kaj porednega naredil ali ne, sicer pa gremo kar po domače. Halo?
3. Medijski kolaps je to. Ravno na primeru Assangea, ja, se je še toliko lepše pokazalo. Gre sicer za plaz novic, ja, ampak ta je bolj problematičen po tujih medijih, predvsem največjem angleško govorečem. Ker se moraš znajt med plevjem in se potrudit, da izslediš relevantne in kakovostno obdelane informacije. Ko enkrat pogruntaš prave kanale, je pa lažje in lahko rečeš vsaj, da možnosti, da se dokoplješ do nekih objektivnih in relevantnih informacij so. No, pri nas je pa plaz informacij, ki to niso. Trpimo za totalnim kolapsom, pomanjkanjem informacij, čeprav trpimo veliko blebetanja. Ampak s kastelic novinarstvom pač ne prideš nikamor. O primeru assange še danes Slovenci, ki ne brskajo po tujih medijih ne vedo nič! Niti osnovnega. Smo pa bili deležni tudi novičk o assangevi frizuri na primer. To je katastrofa. In zelo podobno gre pri vsem ostalem.
Keep on caring you too!
P. S.: Ja, zelo zanimivo, a ne. Prej cele mesece ne morejo aretirat očeta, tožilstvo zavrne pobudo, zdaj pa kar naenkrat bumf po zadnjem plazu pisarij in pozivov – bumf, sodišče kar izda nalog in že je oče v lisicah, hiša premetana. Kaj naj rečem. Kaj naj rečem … da so v Sloveniji najvplivnejše janine kulinaričarke. Odlično nam gre. Mimogrede … ravno v Jani je ta specialistka za rubrike s kozmetiko in kulinariko kar zapisala, da naj bi bila deklica zaprta v hiši na Koroškem pri očetu … hmmm … no, pa so šli policaji spet razmetavat po hiši. Smola, še najboljši novinarji v Sloveniji se očitno kdaj zmotijo, si je verjetno zabrundal kdo izmed policajev na terenu v brado … To je vse skupaj samo še za v strip, ne pa za razpravo o civilizirani državi.
@Simona
Samo takole malo v pojasnilo ravnanja »občasne obupanke« hahaha
Zanima te, zakaj sem napisala, da o primeru preprosto premalo vem. Razlog je prav banalno preprost. V tekstu je bila objavljeno direktno sklicevanje na neki novinarki (Merljak ali Horvat), oziroma na tekste, ki sta jih omenjeni gospe objavili. Po pravici povedano nisem nobenega teksta brala in tisti dan se mi nobenega takega pisakanja brati niti ni ljubilo. V skladu z mojimi načeli se, kadar se ne komentira izključno na moje teme (npr. ekonomija), ki jih itak redno spremljam, vedno prej vsaj malo poučim o obeh plateh medalje, preden spustim svoj komentar na konkretno temo. Moj faux pas, ki ga tudi priznam, je bil v tem, da mi res ne bi bilo treba objaviti tiste nekajvrstičnice, kjer sem povedala, da npr. znam tudi zakašljati hahaha. Res nepotrebno in bedasto. Lahko bi preprosto počakala na nov dan, ko bi bila malo manj sesuta od celodnevnega letanja levo, desno in to bi bilo to. Ampak sem imela slabo vest zaradi tega, ker za Niduruna nisem nikakor spacala odgovora in sem si mislila: bom pa še »Reboljko« na short shrift zraven odpravila hehehe. In seveda NO GO.
Drugače pa: of course I care. Always. In zelo prav se mi zdi, da se na internetu izpostavljajo stranpoti naše preljube domovinice, ker na »realne« medije ni preveč za računati. Mislim celo, da se piše čisto premalo poglobljenih pogledov na aktualno dogajanje, premalo je nepopulističnih blogov in komentarjev, premalo ljudi se trudi za povezovanje, tem več pa seveda za razno poceni nakladanje brez vsake ustrezne argumentacije ali celo širjenje sovražnosti, česar sama sploh ne prenašam dobro. Ravno zato sem tudi omenjala vso to galamo okoli novega družinskega zakonika. Sram naj jih bo, hinavce škodoželjne – samo drugim bi škodili! Takrat, ko pa kakšen otrok res potrebuje pomoč, pa nobenega odziva. Takrat pa kar razne varne hiše pojejo in nikjer se ni nadejati niti globoko verne Ljudmile Novak niti borca za družinske vrednote Primca. Hvala vam, za take »moralne avtoritete«. Če vas naslednjič vidim okoli sv. Nikoli, bo to še vedno dosti prezgodaj!
Ja, naš predsednik vlade je res zelo vztrajen. Pa prizadeva si na vso moč. Pa zdrav je tudi še. Ampak, kaj pomaga ljubo zdravje, ko pa drugo vse narobe gre… Saj si že slišal o Krizi? Koga bo, glavo ji bomo vzeli pa je! Uj, da bi jo le mogli!!! A ni ga, mislim, pod soncem junaka, da bi vzel Recesiji glavo. Zakaj ne? Slišal sem, da vsi ljudje vse vedo, na vsem svetu se pa vse dobi; pa kaj se ni bi v Sloveniji dobil najboljši predsednik vlade?! Kakor je metroseksualen človek, ali tako peklensko bo Recesijo s semaforjem premikastil, da se ji nikdar več ne bodo vrnile hudobne želje po Sloveniji razsajati; če Bog da, da je res! Ja, naj da Bog! Sem slišala, da so se dnevi molitev že začeli, torej bom še jaz po omari pobrskala za roženkrancom in začela žebrat. Ali pa če spustim tisto mantro in prejšnjega posta, da bom bo vzhodnjaška – saj pravijo, da na Orientu zdaj sloni bodočnost sveta. Jej, jej, mam težko glavco pri takih dilemah…
Tale zadnji odstavek je bil seveda prav nesramno off topic, vendar si me sprovocirala z omenjanjem vztrajnosti predsednika vlade. Se lahko samo strinjam. Vztrajnost je dosegla že take dimenzije, da se meni v srcu poleg jeze že dolgo časa dviguje prava plima čistega usmiljenega sočutja. Usmiljenega sočutja do najboljšega predsednika, še bolj pa do nas, podanikov njegove ekscelence.
Berem, Svetlano, pa Simono pa Horizont ,pa pridem do problema. Preberem, rečem “huduča, babe majo prov”, grem na kavo s kolegom in pozabim. Saj me je Simona že večkrat opozorila, da če ne grem na volitve, avtomatsko volim za nasprotno opcijo. Ampak hudiča, a sploh še mam opcijo. Mislim, da je sploh nikoli nisem imel in to je vzrok, da bojkotiram vse volitve in referendume. Mogoče je tole malo iz konteksta, ampak pač verjamem, da je tu srž problema. Pride Primc z družino, na večerjo k Novakovi, pa mamo že grožnjo referenduma na družinski zakonik. In ravno ta zakonik ima nekatere rešitve, ki bi mogoče preprečile primer Slovenjegraške deklice. Bi pa šel na en referendum, če bi komu uspelo zbrati podpise.
In sicer: ali ste za to, da nobene volitve in noben referendum in nobene volitve niso veljavne, če ni udeležba vsaj 50%.
In ker po izkušnjah, ta udeležba nikoli ne bi bila dosežena, bi zame to pomenilo, da večina pač bojkotira politiko kot tako.
Mogoče sem pa še vedno prevelik optimist.
Uh zdaj sem pa toliko napisal, da me jezik boli.
In sicer: ali ste za to, da nobene volitve in noben referendum in nobene volitve niso veljavne, če ni udeležba vsaj 50%.
Tole je bil lapsus, ampak saj se razumemo.
Kadar se lotevamo ocenjevanja določenega ravnanja ali stališč, bi morali znati razlikovati med pojmom strokovnost (največkrat močno zlorabljen pojem!)in korektnost. Vsi seveda vemo, kaj je stroka in kaj strokovnjak. Vendar je ta pojem žal veliko preširok in zato neustrezen za tovrstno (zlo)rabo. Zato se tudi spreminja v zlorabo. Načelno je namreč strokovnjak vsak, ki si pridobi naziv in potrdilo, da je absolviral določeno stroko. To bi sicer moralo biti porok, da nekaj ve in da svoje znanje tudi korektno uporablja. Pa žal seveda ni(vedno)res! Še zlasti pa ne, kadar zlorabo “stroke” narekujejo povsem pragmatični cilji: zavajanje javnosti. To, kar si žal vse pogosteje dovoljujejo naši politiki in senzacionalistični novinarji. Ko jim zmanjka dejstev, jim je dobrodošla “stroka” in “dežurni strokovnjaki”. Vsakogar, ki zgolj s stroko prikriva svoje manipulacije, je zato treba vprašati po korektnosti njegovih navedb. Tu je veliko težje manipulirati. Kajti korektnost (skladnost z konkretnimi normami, pravili)se nanaša na stvarno(konkretno)stališče, trditev, oceno. Tu je pač težje bluziti. Zato tisti, ki zavajajo, luknje v svojih konstruktih mašijo s”stroko”. Strokovnjaki, ki imajo kaj povedati, običajno uporabljajo konkretna dejstva. Tem je vselej možno preverjati korektnost.
@Horizont in drugim:
Je zoprno, ja, ker je materiala veliko, če hočeš vse dosledno sam preverit, ampak drugače ne gre. Bolj korektna, računajoč na to, da ne pričajujem avtomatskega zaupanja, pa osebno ne morem bit, kot da še linkam tisto, nad čemer se pritožujem, da lahko vsak sam relativno enostavno preveri z enim klikom.
Je pa kar pomembno. V četrtek je na primer Merljakova stipkala še en prispevek v Delu, v katerem poziva k razkritju identitete deklice, da bi jo lažje našli. Češ, tako bi v primeru ugrabitve storili v vsaki normalni državi. Njen prvi prispevek je pa temeljil na vplivanju na čustva javnosti ravno z vsebino, da je nekaj najbolj groznega pri vsem skupaj možno razkritje identitete s strani sosedov na selu in brezmejne bolečine sramote, ki jo žrtev občuti. Kot sem zapisala v zapisu. No, zdaj pa taista moralistka celo poziva k objavi fotografije v časopisih. Bravo. Če pač ne linkaš in en opzoriš na vse, ne moreš dojet tega procesa sprevračanja in manipulacij, kjer izbira sredstev očitno ni problem za točno določen cilj. No, seveda ni nikjer omembe, da vendarle v tem primeru ne gre za klasičnega ugrabitelja, ker se oče skrival ni nikoli, zato so ga tudi zdaj zlahka aretirali. Hodil je v službo, gledal doma tv in verjetno mahal prometnikom, ko je šel čez cesto. Za odkupnino pa zahteva preklic izvršbe, dokler deklice in dokaznega materiala ne pregleda neodvisna stroka. Oče in mati pa sta bila vsa leta pod okularjem CSD, od trenutka, ko je bila deklica dodeljena v skrbništvo očetu.In do trenutka, ko se je mati spomnila, da zdaj bi pa ona rada dobila skrbništvo. Čudno spremeljivo presojajo te naše institucije. Človeka bi zanimalo na kakšni podlagi neki.
V tem besedilu sem tudi novinarko Hočevar označila za frendico, ki očitno nadomešča profesionalno brilijanco Merljakove, ko sem opozorila na prispevek o dogodku na Zaloški, ki je prav tako samo pozival k spoštovanju institucij in se zgražal nad kazanjem s prstom na domnevne napake. Čeprav so poslanci le uporabili njihov vzvod, odsotnost specialcev je bila pa jasno nenavadna poteza. No, in ravno ta novinarka je zdaj spisala še prispevek na to temo. Z enakim hajpom seveda. Vse je tako prozorno in predvidljivo, samo časovno razbito, čemur se bralci valjda ne posvečajo, zato gre lahko vsak piar skozi kot neka noviteta meseca ali tedna, ker ima pozabljivo zgodovino in razpršene vzorce.
Že to je zanimivo, da Merljakova na primer v SP objavlja samo litanije na to temo, potep pa še v rednem Delu. Na zadnji strani SP sicer objavljajo eseje različni avtorji, vedno na različne teme. Merljakova ima in premore samo eno. O tem konkretnem primeru, za katerega je sicer začela s trditvijo, da ni zgodbe in da bi bilo najbolje, da čim prej vse potihne. Tako uredništvo kot operativka Merljakova očitno menijo, da je ta primer tako abnormalno pomemben, da zasluži serijsko obravnavo na zadnji strani SP, kar je čisti precedens med siceršnjim konceptom te rubrike. Še za blazno aktualne in odmevne orožarske posle se ne spomnim, da bi določili avtorja za to rubriko, ki bi nabijal pametovanja samo na to temo. Skratka, prepričali so me, da jih iz nekega razloga hudo skrbi za državo in kalibre, ki so s tem področjem povezani, kar je zelo zaskrbljujoče.
Horizont:
Kar se tiče predsednika vlade, se seveda strinjam, ampak moj poudarek ni bil konkretno na Pahorja kot njega, ki naj bi bil neka izjemna figura v tem, ampak ravno obratno. Menim, da ni izjemna in da kadar se pojavi tako brezobzirno obnašanje na vrhu, pomeni, da je navzdol po piramidi že vse hudo gnilo, tako da je zgoraj dovolj upanje, da se takšno vedenje sprejema v javnosti kot sprejemljivo in možen zgled vztrajnosti blabla. Če tako ne bi bilo, bi bilo protagoniste preveč sram oziroma sploh pomislili ne bi, da gre lahko skozi. In to je zaskrbljujoče. Da ni problem samo našega trenutnega predsednika vlade, ampak gre samo za način, ki je že globoko sprejemljiv nasploh, zdaj se ga pa že preveč utrjenega še dodatno utrjuje.
@milan:
Kakšne posebej obetavne opcije res nikoli nisi imel. Morda je bo v bodočnosti nekaj malega več z neposrednim izglasovanjem poslancev. Seveda je pa še vedno ne boš imel pri izbiri strank in ministrov in še marsičem.
Problem z družinskim zakonikom je samo še eden v vrsti, ki pade med drugim tudi v koš zlorabe medijev na račun volje povprečnega ljudstva, ki z veseljem pristaja na ad hoc zabavo. To pomeni, da postane domnevna problematika porok in posvojitev s strani gejev, povsem enaka priložnost za veliko pozornosti tipa kruha in iger, kot je listanje lady papirja in raznih porno strani ali stranmi z objavljanji novih frizur zvezdnikov, kjer se taista javnost rada prepira, kdo se zdi komu kul ali pa mim. To je isti nivo. Mediji pa ponudijo, da se na tem istem nivoju taista raja počuti kao družbeno odgovorna, če se buzerira nad stvarmi, o katerih pač pojma nima, ker je itak tako mentalno lena, da o ničemer sploh pojma o pojmu noče imet, pa še odgovornega se manj počutiš, če si slep, zabit in vodljiv. Zabavajo se pa radi, ker je njihovo življenje mentalisu primerno abnormalno dolgocajtno in prazno, temu primerno je tudi zabava pač goličarska.
Zato prve strani polnijo debilijske zabave, kdo je za pravice gejem ali proti vštric s kvantanjem, kdo si zasluži zmage v resničnostnem šovu, ker si ne vrta po nosu, un ta drug pa ja. Nivo je enak. Bistvo je v tem, da ostanejo zatirane in marginalizirane razprave o drugi pomembni vsebini na te teme, kar je super! Ker se na tak način toliko lažje podtakne marsikaj ali se ne naredi marsikaj, kar bo imelo mnogo večji vpliv na življenje posameznika. Zato predstavitev družinskega zakonika ne bo. mediji se bodo otresli te vsebine s kakšnim dogocajtnim negledanim omizjem in prispevki na deseti strani levo zgoraj. Tudi pri pokojninski reformi je bilo enako. Nobenega klepeta o odsotnosti socialne kapice! Vprašanj, zakaj bo lahko nekdo, ki se bo svaljkal v naši klientelistični deželici s profitabilnega državnega položaja na položaj, nagrajen z vrtoglavo penzijo, brez kakršne koli omejitve, ostali morajo pa razpravljat o podaljševanju delovne dobe v totalno neinspirativnem in jalovo plačanem delovnem okolju in se veselit možne povišice za nekaj deset evrov čez dvajset let. Skratka, to so debilovanja, ki imajo svoj namen, ki ne gre kvantačem v prid. Enako je z družinskim zakonikom. Dežurnega klovna so prevzeli geji. Z njimi se pa zajebava premnogo tistih, ki se jim v resnici čisto fučka, kdo se bo poročil in morebiti posvojil kakšnega Kitajčka. Tako, kot do sedaj to nikogar od dušebrižnikov še brigalo ni! Je pa super takole ad hoc zabit čas v nekaj vreščanja, da se počutiš malo dejaven in povezan, pa nič ne terja napora. Mentalnega že ne. Zato tudi konkretno na to tematiko prav nič ne pomagajo modre razlage. Že prepričani so namreč prepričani predvsem zato, da bi se lahko zabavali kot na fuzbalski tekmi. Imamo torej, kar si kolektivno zaslužimo. Izjeme pa trpijo, ja. Izjeme vedno trpijo znotraj kolektivnega drhaljenja.
Ne vem, če bi bila 50% udeležba kot pogoj rešitev tistega, kar je problem. Ker menim, da ni rešitev niti v tem, da imajo vzvode v rokah tisti, ki hočejo 5 minut slave željni zabave z zelo dstopnim orožjem za referendum, niti v tem, da se zaščiti posvečene politike, da zlahka referendumi ali celo volitve padajo in potem lažje naprej delajo, kar jim pade na pamet. To je isto sranje druge plati kovanca. Še vedno trpi vsebina in rešitve. Bi morala še malo razmislit.
Sem pa prepričana, da je zelo pomembno, da ne igrajo nobene vloge neveljavne glasovnice in velja le štetje za ali proti ter kvota nujne udeležbe. Zato se večkrat nasmiham pozivom k oddaji neveljavnih glasovnic, s čimer sporočiš … No, Libertares na primer objavi, da je z oddajo neveljavne glasovnice sporočil, da ne podpira referenduma, ker razume nujnost reforme, ampak tudi ne potrjuje te reforme, ker je slaba. Naključni intervjuvani študent je pa sporočil, da je oddal neveljavno glasovnico in s tem izrazil nestrinjanje, da je referendum sploh razpisan, ker meni, da so politiki voljeni zato, da v dobrobit državljanov odločajo o teh resnih strokovnih vprašanjih … hahaha … V isti koš neveljavnih padejo še nepismeni in štorasti ali naključni zajebanti, ki na listek narišejo oslička. Vse skupaj vpliva sicer na statistiko, ampak nima sporočilne vrednosti. Kaj šele vrednosti, ki bi štela. Moja neveljavna glasovnica na volitvah torej ne bi relevantno sporočala volje ljudstva, da se spokajo vse kandidirajoče stranke s svojimi predstavniki. Volitve ne morejo past zaradi previsokega števila aktivno neopredeljenih, ki bi na anslednjih volitvah po obdobju le tehnične zasilne vlade na primer spodbudilo in spucalo teren drugim izzivalcem, ki bi lahko računali na uspeh, kar zdaj ne morejo, ko sta vsiljevani le dve stranki z akterji iz prejšnjega stoletja. Ali kaj podobnega. Kakršna koli sporočila in zahteve državljanov preprosto pač niso sploh dovoljena, da bi vplivala na rezultat. Saj to ni razrešeno nikjer, ampak druge stvari funkcionirajo bolje. V našem primeru sanjam o takšni rešitvi preprosto zato, ker smo država z zelo škodljivo zgodovino in mentaliteto, pri čemer ni bil vzpostavljen noben vzvod selekcije, ki bi spodbudil spremembe v smer, v kakršno smo želeli. Niti mehke lustracije, kaj šele kaj drugega.
@stari:
Absolutno se strinjam. Poleg neupoštevanja pomena korektnosti, je tudi problem upravičene, utemeljene strokovnosti ali znanja na katerem koli področju, ki se dejansko izkazuje, in med neutemeljeno strokovnostjo, ki se kot taka ne izkazuje v praksi. Dejstvo je, da v družbi itak funkcionira takoimenovana ugrabljena stroka. Skratka, tudi za vse slabo ima vedno prste vmes stroka, ki funkcionira v določene okviru interesa, ki je lahko tudi pristranski, škodljiv interes.
Predvsem je problem v tem, da se že na sploh šola ne dojema kot inštitucija, kamor greš po znanje in usposabljanje. Torej po optimalnejše pogoje za razvijanje znanja in sposobnosti, kar boš moral še izkazovat za dejanske in relevantne uspehe. Če komu uspe brez, tudi prav. Še najbolj se to razume v sferah umetnosti, kjer pač ne velja avtomatizem, da bo vsak, ki pride z akademije res dober v svojem ustvarjalnem izrazu, čeprav je moral celo prečkat sprejemni izpit. Talent je pogoj, ne pa zagotovilo za kvalitetnega umetnika. Na drugi strani se lahko izkaže za izjemnega ustvarjalca tudi kdo, ki akademije ni videl od blizu. Kar ne more pomenit in nikoli ne pomeni, da se ni nič učil, samo ta del je vzel v svoje roke, kar je nekomu lažje za dejanski razvoj, nekomu pa je lažje, če se poloti sistemske pomoči pri napredovanju. Nekoga lahko tudi zatre. In nikoli nisem razumela in še danes ne razumem oziroma menim, da je v tem nečeden namen, da se ostale poklice tretira kaj drugače. Pa se. Pri nas za ostale poklice večinoma niso niti sprejemni izpiti potrebni, da bi ustrezno preverili, ali je človek sploh nadarjen in na realni bazi posebej zainteresiran za določen poklic ali poslanstvo. Reference, še posebej pri nas, ki so zgolj papirnate, se na veliko zlorablja, četudi nosilci ne izkazujejo, da so se kaj koristnega dejansko naučili in kaj omembe vrednega sami razvili v imenu stroke. Poleg tega še posebej pri nas hudo primanjkuje ponudbe z različnimi pristopi izobraževanja in poudarki. Družba, ki ne razvija raznolikosti in konkurence na področju pristopov, ostane zaostala. Družba, ki premore le en način delovanja in se vanj lahko ujame samo določen profil ljudi.
Globalno gledano premiki se dogajajo. S tem, ko postaja v dostopnosti informacij javnost vedno bolj dvomljiva in preverjajoča strokovnost stroke. Vrstijo se second opinioni in preverbe, kar nikoli ni v interesu tistih, ki stroko ugrabljajo in tistih, ki so radi ugrabljeni, ker kaj več niso sposobni ponudit, si pa želijo eksistenčno dobro preživet – torej večina. Bi pa s časom lahko postajat to vedno večji ljudski interes, ki bi vodil v popolno reformo umevanja stroke, ki velja toliko, kolikor se izkazuje, izobraževalne možnosti pa ponujajo le možnost za lažje napredovanje v smislu učenja, pri čemer je problem posameznika, kako se bo do potrebnega znanja dokopal, kako bo izbiral. Tehnološki napredek v pridobivanju informacij in načinih komunikacije bo to omogočal. Seveda zdaj bluzim o ideji, ki ji pripisujem še minimalno sto let razvoja glede na trenutno stanje, v kolikor se vmes ne primeri kaj apokaliptičnega.
Zaenkrat smo pa še v času, ki mu vlada predvsem ugrabljena cenena stroka in zlorabe referenc za posamezne klikeraške interese. Manjša je družba, z manj možnosti, huje je. Večje demokratične in civilizirane države posamezniku pač omogočajo več izbire in razlike v razvoju in mentalitetnih procesih se tudi poznajo. Vse skupaj počez pa še vedno funkcionira neandertalsko, tudi s kapitalističnega vidika in še marsikaterega. V smislu, da lahko povprašaš po korektnosti nekogaršnjih navedb, ampak ne dobiš odgovora, če ga ni treba dat. Lahko vprašaš tudi, kako je mogoče, da ima tako budalo, kot je Trump v rokah toliko bogastva in s tem vzvode družbene moči in nič takim in podobnim ni treba odgovarjat, ali so primerne osebe, da jim je le zaradi denarja kar položeno v naročje, da so tako pomembni, kaj šele, da bi se kdo vprašal, ali si res sploh zasluži toliko denarja, medtem ko prenekateri posmaezniki, ki kaj koristnega prispevajo k razvoju družbe sploh ne morejo zaslužit dovolj, da se ne bi ukvarjali s skrbmi za preživetje. To dolčamo mi, ljudje, s sistemom, na kakršnega pristajamo. Z lastno mentaliteto. Kje smo? Ne kaj dosti dlje od pračloveka po mojem mnenju.
@milan, Simona
Referendumi: da ali ne?
Najprej nekaj daljših misli na temo pokojninskega referenduma oz. kako je Urška Čepin Horizont najprej položila v horizontalni položaj, potem pa dvignila vertikalno. Redni bralci Simoninega bloga se boste morda spomnili, da sem pred časom napisala cel traktat na PR viralno kampanijo naše vlade. Ne bom ponavljala, kaj sem takrat našrajbala, rada bi namreč izpostavila nekaj povsem drugega.
Vedno se skušam potruditi in pregledati predlagane večje zakone (še posebej tiste, ki se tičejo gospodarstva), vsaj v tistih točkah, ki so v različnih medijih izpostavljene kot potencialno dobre oz. problematične. V času vročičnega piarovanja okoli pokojninske reforme sem imela po eni strani polne roke dela s svojimi posli, po drugi se mi pa sprejem reforme niti ni zdel preveč nepričakovan oz. bogokleten, če hočete. Tako me je napadel lenoritis in dokaj apatično sem spremljala bolj ali manj dogmatične izpade po TV -posledično nisem naredila »domače naloge«. V zadnjih dneh pred superreferendumsko nedeljo me je pa na noge spravil famozni spot s Čepinovo in mi je dal misliti marsikaj. Najprej me je razjezil zaradi slaboumno šovinističnih konotacij (ta del razburjenja ste lahko brali na tem blogu), v drugi fazi sem se pa začela resno spraševati, če lahko ljudem, ki od sebe dajejo takšen PR, sploh zaupam. Kaj, hudiča, je sploh napisano v tem zakonu? In sem se po dolgem času zapodila na stran od Financ, kjer se ponavadi zbirajo številni listni (da ne rečem knjižni) molji, ki imajo na srečo dovolj časa, da kolektivno prebrskajo vso to papirnato drisko, ki jo sproducirajo naši vrli birokrati. Za dober dan sem ugotovila, da Finance pokojninske reforme niti ne podpirajo tako zelo, kar je bilo zame presenečenje. Zakaj ne? Odgovor me je vrgel dobesedno s stola! Mislim, ali ste kdaj doživeli hladen tuš, ki ne samo, da vas strese, strezni, ampak tudi zamrzne v šok? Veste kaj so gospe in gospodje poturili v pokojninski zakon? Se opravičujem, vendar bom tale del neposredno citirala iz strani Financ (http://podjetnistvo.finance.si/314024/Pasti-za-podjetnike-pri-pokojninski-reformi). Tole sta dve cvetki, ki bi si ju v buketu želela vsaka država, ki želi spodbuditi konkurenčno okolje za male podjetnike:
Prispevki Zpiza za samozaposlene, podjetnike in kmete
Enako kot za minimalno plačo predvideva novi zakon tudi dvig minimalnih prispevnih osnov samozaposlenih in kmetov. Po novem bo moral zavezanec ne glede na dobiček prispevke obračunavati od 60 odstotkov povprečne plače. Tudi za samozaposlene in kmete zakon določa prehodno obdobje in postopni dvig prispevkov, ki pa se konča že leta 2017. Še bolj bi se dvignila osnova podjetnikom (družbeniki, ki so poslovodne osebe ali zaposleni v podjetjih, ki imajo hkrati 25-odstotni delež v družbi). Zakon predvideva, da bi ti morali plačati minimalne prispevke v višini 90 odstotkov povprečne plače v Sloveniji. Ne takoj, temveč v prehodnih obdobjih, določenih po zakonu. Zdaj je najnižja osnova minimalna plača, pri podjetnikih pa 50 odstotkov povprečne plače.
Primer v praksi: Največji vpliv bo to imelo na nova podjetja in podjetnike začetnike, ki šele začenjajo svoje delo in imajo zato manjše prihodke. Zaradi tega bo gotovo manj ustanavljanja novih podjetij in več stečajev kot posledica težav ob zagonu. Močno se namreč zviša strošek zagona podjetja. V težavah se lahko znajdejo tudi obrtniki z malo dodane vrednosti, kot so serviserji in čistilni servisi. Omeniti je treba še veliko število samozaposlenih, ki so bili v ta status “potisnjeni”, ker jih nihče ni hotel redno zaposliti in so tako našli vsaj nekaj dela, da niso bili več prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Močno se bo povečala tudi siva ekonomija, s katero bodo poskušali podjetniki preživeti ob večji davčni obremenitvi.
Drugi prispevki za socialno varnost
Z novim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se bodo enako kot za pokojninsko in invalidsko zavarovanje spremenile in zvišale tudi osnove za prispevke iz naslova zdravstvenega zavarovanja. V 429. členu je namreč predvideno, da se prispevki za zdravstveno zavarovanje plačujejo tudi od drugih prejemkov iz delovnega razmerja, od katerih se plačuje dohodnina. V širitev prispevkov ni vključena le spodnja osnova zaposlenih, tako da najnižja osnova ostaja minimalna plača. Zato pa se bodo, enako kot pri prispevku za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, dvignili tudi prispevki za zdravstveno zavarovanje samozaposlenih, podjetnikov in kmetov. Zdaj je najnižja osnova za obračun prispevkov za zdravstveno zavarovanje minimalna plača, pri podjetnikih (družbeniki, ki so poslovodne osebe ali zaposleni v podjetjih, ki imajo hkrati 25-odstotni delež v družbi) pa je bila minimalna osnova 50 odstotkov povprečne plače.
Primer v praksi: Dvig prispevkov bo še dodatno obremenil podjetnike, ki bodo zaradi tega iskali druge rešitve, vključno s tem, da bo novih zagonov podjetij in dejavnosti manj kot zdaj. Leta 2015 bo moral tako mladi podjetnik prvo leto po ustanovitvi podjetja v državno blagajno plačati najmanj osem tisoč evrov, kar je dvakrat več, kot mora plačati zdaj. Nižji bodo regresi zaposlenih in druge bonitete, kar vse zmanjšuje razpoložljivi dohodek prebivalcev in s tem tudi porabo.
Mislim, what the fuck is that?!!! Kaj delajo takšna določila v pokojninskem zakonu, kjer jih nihče niti ne pričakuje?!! Ali se je vsem skupaj čisto zmešalo? Kaj pa vse te strukturne reforme in Slovenija sloni na majhnih konkurenčnih podjetjih in da prihodnost stoji na mladih? Ja, dragi moji, v Sloveniji (pa tudi v ostalih sredozemskih državah kot so Italija, Španija) svet dobesedno stoji na mladih, ki si morajo po končanem šolanju na pleča obesiti svoje starše, stare starše in ves ostali birokratski pofl ter se zaposlovati kot s.p.-ji, mali podjetniki ipd., brez možnosti za vsaj normalno socialno varnost, da ne rečem možnosti za plačano bolniško, odpovedni rok itd. Po novem pa naj bi ta razred, večkrat prisilnih podjetnikov, še dodatno obremenili z davki za guten Morgen?! Ja, kaj naj rečem? Enega bi bilo treba fajn na gobec! Potem si pa še upajo govoriti, kako bo pokojninski zakon rešil naše sistemske probleme. Ja, kako vendar? Morda se komu izmed vas zgornji predlogi ne zdijo sporni – naj vam povem, da so po mojem mnenju naravnost grozni in jasno kažejo, komu je na kožo pisana dosedanja reforma. Mladim prav sigurno ne. Prav tako tudi ne vsem tistim, ki se trudijo biti inovativni in podjetni ter se preizkušajo v podjetništvu. Btw, a ni vedno polno besed na račun tega, kako da Slovenija potrebuje podjetnike? No, zakonski predlogi vse skupaj postavljajo v hudo psihedelično luč, al kako?! Suma sumarum: bila sem brez besed še dolgo časa. Ko sem ga dobila nazaj, dar govora namreč, me je imelo, da napišem nekaj krepkih še na ta blog, pa je bila že predvolilna sobota in seveda obvezen predvolilni molk. Ja, Čepinka, hvala, da si me dvignila vertikalno iz postelje – lahko bi to naredila kakšnih 5 dni prej!
Kaj želim povedati? Preprosto naslednje: določene reforme so v Sloveniji nujne. Med njimi seveda tudi pokojninska reforma, saj je vsakomur jasno, da se življenjska doba ljudi podaljšuje. Vse lepo in prav. Vendar ne smemo mimo dejstva, da premnoge reforme nesorazmerno udarijo določen del populacije, v primeru pokojninske reforme aktivni del prebivalstva. Določenim ljudem se standard zelo konkretno poslabša, torej. Kdaj bom pristala na poslabšanje standarda? Jah, takrat, ko ni več druge izbire (grški scenarij) ali pa takrat, ko obstaja dovolj veliko zaupanje med predlagatelji reform in plebsom. Zaupanje, na podlagi katerega lahko presodim, da so določene spremembe, ki mi bodo sicer v marsičem zagrenile življenje, potrebne in celo nujne, če ne želim čez 7 pravljičnih let v živo sprobavati usodo deklice z vžigalicami. Pri nas ni govora o takem zaupanju, saj praktično vsakokrat, ko si grem pogledat kakšnega od »rešiteljskih« zakonov, dobim zvenečo klofuto.
Glede na vse, kar sem zgoraj povedala, milan, boš najbrž mislil, da sem zagovornica referendumov – pa vendar nisem! In bi se celo zelo strinjala, da se uvede obvezna udeležba vsaj 50% volivcev, da se referendum prizna kot veljaven. Zakaj tako mislim? Zato ker sem mnenja, da ni nepremostljiv problem skupaj spraviti 50 odstotne udeležbe, če se problem tiče zadosti velikega dela prebivalstva. Takrat se bodo ljudje že aktivirali, sicer pa naj sami sebi pripišejo določene posledice. Ali lahko pokojninski zakon postane predmet referendumskega vprašanja? Ali je smiselno dati na referendum predlog za npr. znižanje plač javnih uslužbencev? Po mojem mnenju dvakrat ne. To je ekvivalent kot če bi podjetje dalo svojim zaposlenim na glasovanje ali so za to, da se jim npr. za 5% znižajo plače (zaradi npr. recesije) – povejte mi, kje ste že slišali za kaj takega? Referendumsko vprašanje je zame npr: ali ste za odcepitev od Jugoslavije in ustanovitev lastne države. To pa JE vprašanje, ki se tiče vseh prebivalcev bodoče samostojne dežele.
Na referendum po moje ne sodijo zelo specifična vprašanja, kjer bi moral referendumski volivec razpolagati s precejšnjim predznanjem o zahtevnih temah, če bi se želel dobro odločati oz. (če konkretiziram) bi se moral nadpovprečno dobro poučiti/informirati o primerjavah med npr. termo in jedrskimi elektrarnami (ali TEŠ ali JEK?), med odpiranjem ali neodpiranje nove deponije za odpadke, ki jo bodo itak umestili na drug konec Slovenije (Poldeta ali Micke iz Bohinja običajno figo briga, če se bodo v Spodnjem Podjebovcu zadušili v smeteh, glavno, da lahko še naprej packata in hkrati ne vidita več svojih smeti), med odprtjem ali zaprtjem trgovin v nedeljo (naj glasujejo z nogami, hudiča, pa bomo hitro videli katera štacuna bo še odprta med prazniki), med možnostjo ali nemožnostjo oploditev samskih žensk, med omogočanjem in neomogočanjem posvojitev otrok tudi v istospolne družine (ojej, ojej, kam pa pridemo, a ne),…
Sama tudi nisem mnenja, da je referendum kakšen velik paragon demokratičnega odločanja. Prej diktat večine nad manjšino. Od sivih mas na žalost pač ni pričakovati kaj več od mentalne lenobe kot lepo ugotavlja Simona. No, prav ta mentalno lena množica se ti potem udeležuje teh fuzbal, khm, referendumskih, obračunov in se najbolj huronsko veseli ravno nad avtogoli. Le kako jim ni jasno? Simpl. Ne vedo, da se odgovor na vprašanje: komu zvoni?, vedno in vselej glasi: danes meni, jutri tebi.
P.S: milan, če boš veliko pisal, te jezik ne bo dolgo bolel. Iz lastnih izkušenj ti lahko povem, da se hitro utrdijo mišice. Tako jezične kot prstne ….hehehe….
@Horizont:
Ravno iz tega razloga, o čemer si pisala, se moje obravnave rade spotikajo ob medije. Ne pač zato, ker me osebno intrigirajo, ampak so najpomembnejši vezni člen med javnostjo in političnimi, gospodarskimi in kulturnimi “elitami”, plus še najmočnejši vpliv imajo. Če ima družba torej tudi medije, ki so po neodvisnosti na dnu in klientelistično delovanje sovpada s klimo na politikantskem parketu, je družba v riti – vodena in žrtev podtikanj.
Recimo tema o pokojninski reformi je bila obdelana predvidljivo totalno diletantsko. Če bi sploh obravnavali in izpostavljali člene, ki pomembno vplivajo na slehernikov vsak dan in usodo države, bi kruha in iger nateg o nekaj letih delovne dobe več izpadel tako, kot je realno. Pičkin dim od problema v primerjavi z ostalim. Pa še to ni bilo obdelano na nivoju vrednem osnovne inteligence. Zakaj Grčiji ni pomagalo, čeprav ima d. dobo na 65 let? Ne duha ne sluha. Kako je z realnimi povprečnimi upokojitvami po državah v odnosu do formalnega dviga? V Nemčiji neprimerljivo nižja. Ali naše slovanske sorodnice zaradi enumnosti serjejo v lastno skledo z najnižjimi postavkami, ali jim gre celo bolje. Ojej, kako pa to? Nekaj malega se je spregovorilo o pomenu drugih okoliščin na delovnem mestu in naših enormnih bolniških izostankih itd., ampak zgolj za neljubo obvestilo s strani hinavskih sindikatov.
Poleg Čepinovanja smo dobili v kaslce še papirja za eno Vojno in mir. Osebno se pa nisem spraševala, kdo bo to sploh prebral, ampak ali bodo novinarji, ki se te teme lotevajo sploh prebrali. Po predloženem niso, ampak so raje zapravljali minute za prispevke, v katerih so tekali naokrog in neke naključne kmetavze spraševali, ali bodo zadevo prebrali. Ključno omizje na nacionalki ni obravnavalo ničesar. Ko je nekdo iz neke marginalne neznane stranke omenil problem socialne kapice, se novinarka Gobčeva ob to ni zataknila, da bi kaj rekli na to temo, ker očitno pojma ni imela, o čem je govora. Do teh vprašanj, ki si jih izpostavila ti, se sploh prišlo ni. Že lepo, da specializirane Finance pomagajo na tem področju. Ampak ključen vox populi oblikujejo kvazi resni mediji in programi, ki obravnavajo vse. Monopolna je seveda TV in dva cajtnga, ki lahko obstajata nemotena, ker je odvzeta možnost za konkurenco. No, tudi POP TV konkurence nima, v trenutku, ko se je pojavila možnost z A kanalom, so ga preprosto kupili, pa je bil problem rešen. Nacionalka živi na našem kešu. Koliko novinarjev po teh medijih je rekrutiranih zaradi nadpovprečnih sposobnosti in znanja na določenem področju, da bi lahko uspešno in posvečeno pokrivali posamezne pomembne teme??? Ne obstaja, ker so zaposleni sami frendi. Nadebudni posameznik, ki sanja o novinarskem poklicu, ne bo pri nas našel nobenega razpisa ali oglasa nikoli.
Zato imamo pomembne tematike obdelovane popolnoma diletantsko in le tako. Ne obstaja populistični medijski teren in korekten profesionalen vsaj na temeljnih poročjih, ampak samo populističen v polpismenem in populističen v slogovno naprednejšem in bolj pismenem stilu.
Zato se do tematik, ki so prav tako zelo pomembne za našo usodo, kot je naprimer socialno področje, sistem in delovanje institucij sploh ne pride. In javnosti ne zanima, ker misli, da ni treba, da bi jih zanimalo, sploh jim pa zmanjka časa in volje za pozornost.
Kaj to pomeni? To pomeni, da se ravno s tako medijsko realnostjo zlahka podtika bonbončke in ustvarja družbo, ki je vodena na identičen način diktatorskim simptomom, samo da od spodaj in manipulativno. Ker kaj neki lahko sklepam iz tega, kar si izpostavila? Nič drugega kot to, da je politična srenja s svojo ugrabljeno stroko podtikala člene, ki bodo omogočali še večji monopol države in še bolj onemogočala razvoj in blaginjodružbe, da bi se klientelistična peščica pitala na državnem koritu, dokler bi pač šlo. Na vrhu imamo pač služabnike mafijcem očitno? Kar ptiči čivkajo sicer, ampak ne dobivamo pa izpostavljenih konkretnih informacij, kje se to razvidno pozna in spet podtika naši izropani državici, da bi lahko reagirali konkretno. Da je temu tako in gre tako enostavno skozi, je razlog tudi v ugrabljenih medijih in izredno nizkem nivoju kadrov, kjer se meša neumnost, površnost, nesposobnost in posledična podkupljivost. Beremo lahko brezmejne populistične trude poskusov utrjevanja zaupanja v državne institucije na nični podlagi, kar veje iz tega mojega zapisa. A to potrebujemo?
Taisti mediji so sproducirali hajp, da je pokojninski referendum padel le zaradi nezaupanja v vlado, le kot nezaupnica, češ, sicer je reforma nujna. Ja, ampak kakšna reforma? Kaj naj bi pisalo notri? Je kdo prebral od novinarjev? In če je, zakaj ni poročal o reformi? Oziroma so poročali enako, kot poročajo o tem primeru koroške deklice z vsemi hajpi o ubogih institucijah, ki jih neuka in podrhaljena civilna družba za vsako ceno pljuva, tudi če pljune zato v lastno skledo. Heh! A res, ste prepričani? Lažnivci, ki se ne zlažejo samo zato, ker lahko preprosto molčijo in dobivajo plače za otresanje s floskulami za debile.
Horizont,a se s prsti tud da pisat, hudiča.
Ok, nisem ekonomist, kot si ti, pa tudi misli ne povežem v pisanje tako dobro, kot to stori Simona. Rad imam pač direktno reakcijo in če bi se mi trije, ali pa me tri, kakor hočeš, srečali na kavi, bi se razen v varijacijah o vsem, kar je zgoraj napisanega, strinjali, se razšli samozadovoljni, ker še kdo uporablja razum, ostal pa bi nam grenak priokus, da prepričujemo prepričane, do tistih,ki odločajo pa to ne pride. Verjetno se kot ekonomistka ne boš strinjala z menoj, vendar mislim, da je pokojninska reforma ali pa tudi kaka druga,potrebna zaradi sistema, kakršnega imamo in ne zaradi demografskih ali kakih drugih dejavnikov. Popravi me, če nimam prav, ampak za svoje potrebe vseh sedmih miljard ljudi, kar nas je na svetu, je dovolj 2% industrijske in kmetijske proizvodnje, ki je trenutno na razpolago. Kakih 30% obsega stvari, ki nam dajejo udobje in luksuz, ampak tega smo deležni v glavnem tisti, ki živimo v tako imenovanem razvitem svetu. Ostalo pa se meče skozi okno, zato pa imamo probleme s smetmi in vso ostalo onesnaženostjo. In tu se po moje skrivajo rezerve.
Pa pustimo globalno in pojdimo v naše lokalno okolje. Termoelektrarna, ki jo mislijo zgraditi v šoštanju, nas bo stala 1 200 000 000€. Za ta denar bi lahko kupili, 48 000 malih sončnih elektrarn po zdajšnji ceni, na razpisu pa bi lahko dosegli ceno, ki bi omogočala nakup 100 000 teh enot. Ker je to davkoplačevalski denar, bi to lahko dali ljudem kot subvenvcijo. In ker bi imeli ljudje pri tem svojo elektriko, bi prihranili med 50 do 100€ na mesec, kar je isto, kot če bi imeli toliko višjo plačo ali penzijo. Verjemi, da bo elektrarna v Šoštanju zgrajena, tako, da se bo ta denar tako in tako porabil.
Pa greva naprej. Vedno se zapnem na Šentviški predor, ker je pač iz moje stroke.Cena je bila 120 000 000€, mislim cena, ki smo jo plačali davkoplačevalci. Realna cena pa je v resnici 70 000 000€. In kje je 60 000 000€. Mislim, da vemo. Prevedi to na vse avtoceste in na vse ostale javne projekte. Po mojih izračunih to nanese letno 10% proračuna RS. Se pravi vsaj 1 000 000 000€ letno, v dvajsetih letih, kar imamo svojo državo, sta to dva letna proračuna. In verjemi, da sem bil pri številkah zelo optimističen.
In zdaj rdeča nit vsega. Od petih ljudi bi v situaciji, da bi mislili, da jim nihča nič ne more, štirje naredili kakršnokoli pizdarijo, samo, da bi imeli korist od tega. Pa to prevedi na 90 poslancev.
@milan
Najprej, da ne boš slučajno mislil, da si jaz kot ekonomistka (hehe tole me prav abnormalno spominja na Godinovo in njen večni »jaz kot antropologinja«) domišljam, da se lahko prav merodajno izrekam na katerokoli ekonomsko tematiko. Niti pod razno. Ekonomija je zelo široka veda, tako kot tudi vsaka druga in sposobnost povezovanja specifičnih področij v makro sliko je zelo, zelo težak zalogaj. Tako ti po pravici povem, da nisem povsem prepričana, koliko preveč ali premalo je npr. hrane na tem svetu.
Če bi se človek obrnil na borzo oz. natančneje na terminske svetovne borze in pogledal cene agro izdelkov kot so žito, koruza, soja in podobno, bi lahko sklepal, da živil počasi začenja primanjkovati oz. kot se to v žargonu reče: povpraševanje agresivno drajva cene navzgor. Na borzne podatke sem se obrnila zato, ker se sama že več let mujam okoli trgovanja z vrednostnimi papirji in o tem slučajno nekaj informacij imam. Borzni trgi so seveda polni oscilacij in velikokrat niso ne vem kako sigurno merilo za merjenje dejanske vrednosti določenega papirja/surovine, ampak neke dolgoročnejše tendence se pa le nakazujejo. Na žalost človek nikoli ne more biti povsem siguren posledice česa so ti trendi: ali posledica dejanskega manka določene surovine ali npr. posledica nadvse ekspanzivne monetarne politike ali kot v Ameriki radi rečejo quantitative easing-a. Beri: denarja tiskajo na tone in še čez, kar povzroča prav paničen beg vseh lastnikov likvidnih sredstev v hard assets, kamor spadajo surovine, energenti, dragocene kovine – vsem tem naštetim se namreč reče tudi inflation hedge oz. zaščita pred inflacijo (prekomerno tiskanje denarja namreč prav abnormalno povečuje verjetnost za izbruh inflacije). Suma sumarum: ne vem, če je 2% kmetijske proizvodnje res dovolj za vse. Če bi morala stavit, bi rekla, da ne, ker je trenutno na svetu skoraj milijarda ljudi zelo lačnih. Ampak my guess is as good as yours.
Bi se pa zelo strinjala s trditvijo, da je industrijskih proizvodov na svetu zelo veliko. Oziroma bolje rečeno: za proizvodnjo večine tega, kar rabimo, bi potrebovali precej manj producentov kot jih dejansko je. Zato se že nekaj časa včasih bolj, včasih pa manj pazljivo šušlja, da največji problem zahodnega sveta ni, kako nekaj proizvesti, ampak kako to prodati in kar je še več (šuš huš): kako zaposliti ljudi. Morda se boš spomnil, kako zagreto so nekaj časa prav manično gonili terciarni sektor – ta bo vse zaposlil in rešil. Pa kaj se pokaže v 20 letih: jah, da je terciar večinoma omejen na domači (lokalni) trg in ne prinaša novega keša v sistem. Jeba, a ne? Zadeva je res problematična in »zaposlovalne izzive« so se marsikatere države odločile »reševati« prav z zgodnjim upokojevanjem. Tudi Slovenija je bila med ta pametnimi. Balkanska improvizacija, anyone?
Moje stališče glede pokojninskih reform je naslednje: dejavnikov, da so potrebne je več (demografija je samo eden od njih), ampak kraljuje jim pa razlog, ki se mu reče pomanjkanje denarja. Saj bi mi vsi zelo radi ljudi poslali v penzije, vendar aktivni del prebivalstva ne proizvede/proda dovolj na mednarodnih trgih, da bi lahko suportiral vso to rajanje. Dobro: torej ljudje ne smejo tako hitro v penzije. S tem bo problem rešen. Khm, khm…. Pa bo res? Glede na tisto ugotovitev iz prejšnjega odstavka, da je producentov preveč, najbrž ne kar avtomatsko. Zato pa tudi pride do določenih, recimo, kontradikcij, ki jih je omenjala tudi Simona: med državami, ki imajo pozno upokojitev so nekatere zelo uspešne, druge pa prave »perlice«. Ni dovolj samo, da ljudje nekaj delajo, pomembno je namreč zlasti kaj delajo in ali svet potrebuje njihove izdelke. Potrebe so pa lahko naravne oz. objektivno razumljive ali pa umetno vsiljene oz. subjektivne kot npr., da enostavno moram, MORAM imeti ravno Applov iPod, čeprav je substitutov kar nekaj.
Vidiš, res je pravi hudič. Pokojninska reforma bo probleme po eni strani rešila (manj izdatkov za pokojninsko blagajno), po drugi pa lahko celo poglobila (zaposliti je potrebno še večje število ljudi) in zaposlitve v javnem sektorju oz. razni priklopi na državni jošk ne bodo ravno pravljično olje mladosti oz. recept za večnost heheh. Ni druge variante (vsaj jaz je ne vidim) kot da država maksimalno podpre tisti del podjetniškega sektorja, ki ima potencial preboja na tuje trge. Zato me je tako razjezil poskus uvedbe novih davkov za podjetnike-začetnike, ki sem ga omenjala zgoraj. Prekleti osli nesramni! Res jim gre samo za tiste udobne državne službice: dokler bo ožeži, pol se bomo pa kej nouga zmislel. Urška jim je prototip, odlično so jo izbrali za ponazoritev samih sebe.
V kolikor bomo podpirali mednarodno konkurenčna podjetja in vzpostavljali okolje za razvoj novih, potem bomo tudi za penzijce, kulturo, socialo itd. imeli – nič strahu. Če pa ne, potem bomo pa lahko res vse tja do smrti (že globoko v, heh, penziji) iskali zaposlitev oz. možnost za opravljanje dela, kakršnegakoli dela, samo da bomo dobili tisti kos kruha ali dva. Prostih delovnih mest bo pa manj in manj, še posebej tistih, ki bodo nosila kaj spodobnega cvenka.
Ja, prihodnost si bomo pisali sami. Če je 90 poslancev in ostali ešalon prominentnih državnih uslužbencev na svojih mestih res samo zaradi parcialnih osebnih interesov in jih bomo mi kar ad nauseam tam gledali, potem bo bodočnost zelo kilava. Še več: če so pokvarjeni kar štirje Slovenci od petih, kot praviš ti, potem svoje države dolgo ne bomo imeli. Kar bodo namreč maloštevilni s svojimi rokami in možgani z velikim trudom ustvarili, bodo horde pač z ritjo podrle. Potem bodo pa krokodilje solze tekle, ko nas bo kdo z mrkim izrazom na obrazu nadrl: Also?! Sprichst du nicht Deutsch, du, du verdammtes Schwein?!
P.S. S prsti ne pišem, ampak tipkam: na tipkanje sem mislila, milan hahaha… Me pa veseli, da tudi ti pridobivaš na kondiciji. Veš, po več letih pisanja raznih letnih poročil, poročil za banke, letnih planov, raziskav trga, investicijskih elaboratov in drugih bolj ali manj jebivetrskih dokumentov, se človek tako zverzira, da napiše a4 stran dok rečeš keks. Je pa vprašanje, koliko uporabnega se na tak brzakarski način lahko pove… To je brez dvoma vprašanje, ki je zelo na mestu in njegovo težo vzamem tudi nase.
@Simona
Odgovor za milana je pristal v spamu. Mlo pošpegaj, ko boš imela čas.
@Simona
Že lepo, da specializirane Finance pomagajo na tem področju. Ampak ključen vox populi oblikujejo kvazi resni mediji in programi, ki obravnavajo vse. Monopolna je seveda TV in dva cajtnga, ki lahko obstajata nemotena, ker je odvzeta možnost za konkurenco…
…Po predloženem niso, ampak so raje zapravljali minute za prispevke, v katerih so tekali naokrog in neke naključne kmetavze spraševali, ali bodo zadevo prebrali. Ključno omizje na nacionalki ni obravnavalo ničesar…
Se strinjam popolnoma. Vsa tista soočenja na TV Slo so bila pravi paragon neumnosti. Ali mi lahko morda ti pojasniš v čem je keč, da se v nek studio nagoni celo gomilo ljudi, od ministra pa vse tja do pojočega majorja in se jih sprašuje o pokojninski reformi? Jaz sem si že od prve tovrstne oddaje mislila le: dobrodošli na kmetiji! Edino kar sem nekoliko pogrešala je bila tvoja stara ravnateljica, Likovička, da bi pridodala kakšno pametno »po meri človeka«. I missed her like the deserts miss the rain….
No, povej mi prosim, ali se ti ne zdi, da se tudi resna soočanja spreminjajo v navaden resničnostni šov in to celo z javnim denarjem?!
@Horizont:
Ja, seveda, saj na to opozarjam že skozi več zapisov na različne tematike, kar se tiče medijske realnosti in takoimenovana resna soočenja niso nobena izjema. Dogaja se še huje. Da takoimnovana neresna soočenja ali neresni mediji mnogokrat samo zaradi provokativnosti, ki pač zvišuje rejtinge, kdaj pa kdaj vendarle postrežejo s kakšnim pomembnim vprašanjem ali izzivom, medtem ko taresni v bolj izbran slog pakirajo popoln vsebinski populizem in amaterizem. Tako da neresnim pravzaprav polagajo v naročje avro večje kredibilnosti, pred njihovo konkurenco se pa branijo predvsem z neargumentiranim pljuvanjem, ki funkcionira na enakem nivoju, kot sicer pritiče tabloidnemu nabijanju.
To se dogaja pa zaradi enakega simptoma kot na političnem, gospodarskem in kulturnem terenu sicer pri nas. Kadri so zaenkurc in zlizani s klientelami, ki omogočajo prijateljem preživetje in uresničevanje “poklicnih” želja brez prioritete v kvalitetni presoji sposobnosti in usposobljenosti. Sčasoma, ko takšen princip že dolgo prevladuje, se seveda izgubi tudi smisel za kvalitetne presoje, ker se nikoli pričakovala ni in potem ga lomijo tudi ubožčki z dobrimi nameni, ne da bi sploh vedeli, da pojma o pojmu nimajo. Zavedo se šele, ko padajo slabi rezultati, ampak takrat se začne boj za lastno eksistenco in smiljenje samemu sebi, ker so ga “skrbniki” nategnili s potrditvami in podporo brezmejnemu talentu. Tako to gre. Pri nas itak že maturante nategujejo na tak način. Trdijo, da tisti, ki so na vsesplošni maturi o vsesplošnostih vsesplošnosti dobili dobre ocene, so sposobni za kar koli in se lahko vpišejo na katero koli fakulteto. Nasprotno tiste, ki se pri kakšnih delih vsesplošnega o vsesplošnem niso odrezali dobro, prepričujejo, da s prenizkim povprečjem za večino fakultet sposobni zagotovo niso. No, lahko pa plačajo izredni študij, potem je pa tudi s sposobnostjo in nadarjenostjo lahko vse v redu. Da ne omenjam idiotizmov še v nadaljevanju. Študentom, ki dodeljujejo štipendije glede na povprečje, vendar je na določeni študijski smeri pri nas neprimerljivo in dokazljivo težje doseži tako visoko povprečje kot na kakšni drugi smeri in ne le smeri – zahtevnost se drastično razlikuje tudi od fakultete do fakultete (na primer mariborsko vs. ljubljansko pravo). Zato so pri nas tisti, ki se odločijo za težji študij tesla, ki jih država pač ne bo tako zlahka podpirala kot študente na difu, vzgojiteljski … na primer.
Skratka, današnji mladini bi morali pametni odrasli pri nas razložit, naj se zaboga ne sekirajo za kariero na domačih tleh in s kakšnimi ustvarjalnimi vizijami. Naj se začnejo čim prej ukvarjat z idejo, da gredo študirat v tujino. Če jim ne diši oziroma nimajo možnosti zaradi pretiranega finančnega zalogaja, ki ga njihovi starši ne zmorejo, naj pa pikirajo na čim lažjo fakulteto, katero koli že, matura je itak pofl, do želenega poklica se bodo morali prigrebst itak kvečjemu po drugačni corleone poti, kjer so merila sposobnosti v pravilih igre drugačna. Za dekleta je več vredno, da rade čim več fukajo in niso preveč izbirčne, za fante pa, da radi hodijo v oštarijo na pir, pa na fuzbalske tekme. Jankoviću je povsem jasno, da je Slovenija hrepenela po stadionu in vedno mu je bilo tudi povsem jasno, kako starš dobro poskrbi za svoje otroke. Mu namerava kakšen revček očitat slabo vzgojo, ker se kakšen sin kdaj pa kdaj grdo obnaša??? Na take kretenčkoizme v danih okoliščinah bi se na Jankovičevem mestu samo režala, kar tudi počne. Ker je res idiotsko take blesavosti stresat, ko pa nikjer ni nikogar od nikoder in nobenega glasu na mestih, ki bi resnično vplivali na pozitivne spremembe drugačni klimi naproti. Bebčki raje otresajo prazno mlatenje o nekih razvajenih maminih sinkotih, ki predolgo živijo pri starših in raje našparajo žepnino, da gredo na potovanje ali se zabavajo po barih, namesto da bi si z žuljavimi rokami v potnih sragah ustvarili družino. Mislim … naša raja je će v mentaliteti tako degenerirana, da si zasluži vse, kar se nam dogaja, za predsednika vlade pa ne Zorana Jankoviča, ampak sina Jureta s svojo prvo damo. Zgodi se pa kaj takega ne le in izključno samo zato, ker mu na pamet ne bi padlo, da bi si zagrenil ljubi vsakdan s takim položajem. Mu je predobro. In ne gre za nikakršen izjemen primer. Poznam jih preveč. Pa začuda nikogar ne motijo. Motijo nas naši soborci v zlu in pomanjkanju, ki gredo raje na potovanje ali na žur, namesto da bi si zagrenili življenje v stanovanju s previsoko najemnino in ga krstili z lačnim otrokom. Slovenci smo mazohisti, kakršnih ne srečaš zlahka v svetu. Na žalost smo pa tudi sadisti. In imamo, kar si zaslužimo.
Horizont
Pisalna kondicija, ja.Bom gledal, da jo bom čimmanj nabijal. Imam že tako z gradbenimi dnevniki in vso šaro, ki je tam okoli dela čez glavo.
Sicer pa samo na kratko. Vse kar je dobro je v ravnotežju. Premalo se zgledujemo po naravi in v preveč ljudeh še vedno prevladuje prepričanje, da smo krona stvarstva. Nas je na tej zemlji kakih pet miljard preveč. pa ne mislit, da to lahko rešimo s kakim holokavstom ali čim podobnim. Standard je tisti ki reši zadevo, Nekateri so pametni pa pravijo, kaj bo če bodo vsi Kitajci hoteli avto. Nič hudega, bodo tako okupirani z njim, da bodo pozabili otroke delat. Ali kot je rekla Sofija Loren v enem od svojih filmov, v katerem ji bogataš vrže naprej, da samo otrokre dela.” Ti greš zvečer v kino jaz pa v posteljo”.
@milan:
” …pa ne mislit, da to lahko rešimo s kakim holokavstom ali čim podobnim.”
Hehe … okej, bomo skušali niti pomislit. Si je pa na to temo ravno v zadnjem času zabil žebelj v krsto Al Gore s predlogom, da bi sterilizirali vse ženske pod 25. letom. Mimogrede … prvi blažji predlog pred holokavstom je bil vržen na mizo enak predlog za žide. No, v vsakem primeru se na različnih področjih in v različnih časih vedno znova pojavljajo podobni pomisleki. Da se preveč množimo v primerjavi z zahtevnostjo po kvaliteti življenja. Tudi Kitajci, ki jih omenjaš, imajo v svoji zgodovini kar konkretno omejevanje rodnosti po zakonu na enega otroka. Dokler pač koristi. Seveda je največji problem rapidnega množenja v tretjem svetu in bolj ko se dviga raven kakovosti življenja, manj je volje za razplojevanje, ker pač življenje osmišlja še marsikaj drugega od ideje, da boš zapustil za sabo nekaj – otroka, ljudje ustvarjajo zapuščinske vizije še na marsičem in se bolj posvečajo smislu življenja, kvaliteti tukaj in zdaj.
Enkrat me je od smeha skoraj s stola vrglo. Na moj komentar, ki je zagovarjal odgovorno odločanje za otroka, vključno s številom, me je nekdo nazaj nahrulil, da bomo ti, ki tako razmišljamo, odgovorni, ko bodo prihrumele množice iz tretjega sveta in nas vse pobile, ker nas bo premalo, njih pa kot mravelj. Zanimiva paranoja. No, na to sem odgovorila, da dvomim, ker jih peščica tehnološko in “diplomatsko” naprednih zahodnjakov zelo uspešno sproti pobija.
Dejstvo pa je, da bi z višanjem kakovosti življenja, tudi v tretjem svetu pač enako padala motivacija za nenadzorovano in neomejevano razplojevanje. Hkrati z umikanjem religije v ozadju, ki na revščini in neukosti vedno lahko najbolje vlada in ljudi izkorišča za svoj udoben obstoj elite. Dejstvo je, da uravnavanje rodnosti pač spada k višanju izobrazbenih, duhovnih in operativnih standardov. Zato v tem primeru tudi Goreova pobuda v sili razmer ni nič nezaslišanega, je pa bob ob steno, če hkrati ne pride do preobrazbe minornega procenta civilizacije s svojo kapitalistično mentaliteto z daljnoročnimi namensko nekoristnimi dobrodelnimi krožki in ne pomaga tretjemu svetu pri razvoju. Zanekrat ima sužnje še na rodni grudi.
Zgledovanja po naravi pa nikoli nisem “razumela”. Naravno je vse, kar se lahko zgodi ali dogaja, ravno zato, ker nismo krona stvarstva. Dvomim, da se lahko človek domisli česar koli, kar ne bi dosti prej uničilo njega od narave. Torej je vprašanje le razum, umnosti in uporaba le tega v nujnem sožitju z naravo. Ker človek se pač od narave v smislu živalskega po logiki stvari odmika. V tem se razlikuje od živali. Da poseduje razum in s tem večje možnosti, da ustvarja kolektivno kavlitetnejše sožitje od bivakiranja sredi gozda, marširanja na lov in razplojevanja lačnih. Da ne omenjam hitre naravne selekcije, ki postreže s paleto bolezni, plenilci nad žrtvijo, potresi itd. Hvala lepa. Narava človeka ne jebe pet posto, človek jo je pa primoran upoštevat. In vprašanje je izključno v tem, kako pametno ravna sebi v prid. Sei v prid pa avtomatsko pomeni humano do vseh živij bitij, torej neprestano iskanje poti za kolektivni dobrobit vseh živih bitij. Zakaj izkoriščanje ni dobrobit, je pa že druga dolga zgodba, ki vedno piše podpoglavja z mastnimi obrestmi. Idiotizem še vedno vlada. Zaenkrat. Smo pa že nekam prišli. Ni, da ne.
Simona malo sva se falila. Naravo sem dal samo kot način ravnotežja. Kot si rekla, če bi človek res deloval z razumom, nam politiki ne bi stalno govorili o povečanju produktivnosti. In tako, kot nas narava jebe z bakterijami in virusi, hkrati jebemo sami sebe z vsemi tehnološkimi in drugimi odpadki, kar je zame isto kot virus.
@milan:
Se strinjam in ja, nisem popolnoma dobro razumela. Ker pojem ravnotežja v imenu naravnega sobivanja zlorabljajo tudi razni populisti, ki nabijajo prazna kvantanja o prečudoviti naravi, proti kateri človek deluje s svojim umetnim svetom – civilizacijo, kar naj bi bilo bojda nenaravno, in potem dobi tak pojem lahko tudi avtomatsko negativno “avro” v mojih očeh.
In ja, politika skuša producirat maso garantiranih sužnjev še za svoj privilegiran podmladek. Kdo jim bo pa smeti odnašal za male pare in ceste popravljal. Daleč gredo z debilizmi in potvarjanji, kolikor jim ljudstvo pusti, ker premalo brusi možgančke, se preveč osramočeno zapira v svoj svet in premalo povezuje! Ključ do uspeha vseh političnih lobijev, kapitalističnih, komunističnih ali culukafrijskih klik je vedno močno povezovanje in udarno uveljavljanje svojih civljev. Šibkost ponižanih, oropanih in razžaljenih pa je vedno v tem, da se začnejo predvidljivo skrivat, zapadajo v razne ad hoc pozitivne misli, da bi nekako manj jezni rinili skozi vsak dan, se ne izpostavljajo in tudi povezujejo ne med seboj. Zato imajo toliko manj moči v primerjavi s povezanimi na sto načinov. Tudi preko klik s postransko dobrodelno dejavnostjo – beri: drobižek v mošnjiček za pojebane … hehe … Ni smešno, pa vseeno … tako neverjetno, da še vedno uspeva ista fora, da je že kar smešno.
Enkrat me je od smeha skoraj s stola vrglo. Na moj komentar, ki je zagovarjal odgovorno odločanje za otroka, vključno s številom, me je nekdo nazaj nahrulil, da bomo ti, ki tako razmišljamo, odgovorni, ko bodo prihrumele množice iz tretjega sveta in nas vse pobile, ker nas bo premalo, njih pa kot mravelj. Zanimiva paranoja. No, na to sem odgovorila, da dvomim, ker jih peščica tehnološko in “diplomatsko” naprednih zahodnjakov zelo uspešno sproti pobija.
Tole sem prilepil, ker to je absurd od absurda. Če bi bil na tvojem mestu, bi ga vprašal, če bo za obrambo svoje riti, svoje otroke pošiljal v vojno.
In potem poslušamo floskule v smisli, kaj boš ti storil za svojo državo in ne država zate.
Hudiča a ni dovolj, da plačujem davke in prenašam debile iz parlamenta. Kaj več pa lahko še naredim
Če pomolijo nos pregolboko jih pa ali s kolom po glav (Petek) ali pa obtožijo posilstva (Assange), če pa nimajo niti malo sreče jih pa ustrelijo pred hišo (Politkovska). Tako, da ni zdravo praskati tam kjer te ne srbi.
A na Bojana požarja, ki ga je tožil Senica si pa pozabil?
Bojan Požar je objavil nekaj o posilstvu psov, Assange nekaj o posiljevanju otrok pri DynCorpu, Petek nekaj o poslovnežih, Politkovska pa nekaj o Putinu.
Z avtorico se strinjam. Vendarle bi mogoče še dodal, da
ravnaje Varuhinje čl. pravic(sicer legalna a na podlagi dela
z poponoma nično ligimnostjo) vendale ni povsem nepričakovano. Simona, saj vam je novinarčkom ta gospa zavezala jezik celo z tem, da je vsilila določbe v zakonu. Berlusconi efekt(izturaj z zakonom, če ne gre drugače)pa je logična posledica velikih grdobij kot npr. v zvezi z otroci iz Zdenske vasi. Ti otroci so bili na silo izrgani iz primarnega okolja in na poslagi intervencije in osebnega poznanstva(osebnih interesov) t.i. Varuhiunje Čebašek in z repatricaijo “dodeljeni” v skrbniško Domžalsko “Firmo” FUN&SEXY, od tam pa se jim je še dvakrat zgodila repatriacija. Kje so danes ti otoci ne ve nihče(no ja par nas ve), vsekakor pa je vas novinarje postavila “na hladno” in si o na ta način s strani te gestapovske države o takih oblastno sponzoriranih zlorabah otrok nihče ne upa niti piskniti.
Je tu kaj novega Simona?
Ravno danes sem slišal, da so očetu podaljšali pripor.
Novinarski komentar je šel v smer, da je nezaslišano kakšno škodo dela oče otroku.
Ja, je nekaj novega, samo mediji ne poročajo več, ker se jim ne zdi več vroča pop novica. Zdaj je vse skupaj postalo preveč resno in dolgočasno za instant novinarstvo. Kaj kje prebereš, je odvisno od medija s svojo politiko, ki je glede na predhodno smetovanje ne morejo za nobeno ceno spremenit kar na lepem. Oče je še vedno v priporu, preiskave o zlorabah ni bilo in zdaj naj bi bil oče največji krivec za škodo deklici? Bi bilo res sicer deklici dobro, bolje, kot ji je zdaj, kjer koli že je? No, danes so mediji dobili poročilo Matica Munca, ki je dostopno tudi na njegovem Facebooku. Je kdo kaj objavil? Če te resnično zanima, evo, kaj je novega:
Spoštovane kolegi in kolegice!
Kljub vsem nasprotnim dokazom smo pričakovali, da bo Okrožno državno tožilstvo Slovenj Gradec v navezi z Okrožnim sodiščem Slovenj Gradec svojo gonjo proti očetu “koroške deklice” vodilo naprej do obtožnice. Žal so se ta pričakovanja uresničila. Kriminalistka Anja Mrkalj Kastelic je v svojem pričanju na omenjenem sodišču med drugim povedala, da je zaznala strah pred dedkom – domnevnim zlorabiteljem deklice – ter da Generalna policijska uprava iz Ljubljane kar 6 mesecev ni preiskovala suma spolne zlorabe. V primeru, da to pričanje povežemo s kategorično izjavo direktorja Policije g. Gorška, da so bile naše izjave o nestrokovnem delu Policije v tem primeru neresnične, čeprav je danes jasno, da se je direktor v svojih izjavah prenaglil ali govoril brez jasnih podatkov, potem se lahko vprašamo, kdo sploh še želi ali zmore presekati ta vozel koruptivnih navezav določenih javnih uslužbencev na Koroškem in tudi v Ljubljani? Tožilstvo vodi postopek brez enega konkretnega dokaza in sodišče ne upošteva dokazov, ki jasno dokazujejo, da oče deklico ščiti. Oče ostaja v priporu zdaj že 90 dni in še 60 se jih obeta. Zaradi nevzdržnega stanja tako za očeta deklice kot njegovo širšo družino, smo se v Svetovalnici Akcija! odločili, da bomo javnosti na primeren način v najkrajšem času predstavili konkretne dokaze, ki niso bili upoštevani. Žal s tem tvegamo očitek, da razkirvamo osebne podatke vpletenih in prav tako se zavedamo, da bomo s prikazom dokumentacije določene prebivalce Slovenije šokirali. Upam, da nam boste to oprostili, vendar nam žal ne preostane drugega. Kazensko in moralno odgovornost nosilcev javnih funkcij: tožilk Jelke Štumberger Mlakar, Silve Cepec, tožilca Iva Šumeta, policistov Bračka, Vaupota, Mrkalj Kastelic in Tatjane Mušič, strokovnih delavk CSD Ravne na Koroškem Sonje Tiršek, Irene Pudgar in Jasne Špiler Čadej ter sodnic Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu bodo morali iskati neodvisni preiskovalci, če jih v Republiki Slovenija v teh časih sploh še lahko najdemo. Na primeru “koroške deklice” je Slovenija dokazala popolno odpoved pravne države, o čemer je obveščena tudi Evropa. Globoko smo potonili in besede o “zaščiti človekovih pravic” so žal samo hinavske fraze, kadar se želimo pred drugim postavljati. Sramotno ravnanje cele verige javnih uslužbencev je jasen izraz institucionalnega nasilja nad posameznikom. Zadnjih 9 mesecev na takšno ravnanje redno opozarjamo in iščemo odgovorne, ki bi to ustavili. Nismo bili uspešni. Zato odločitev za razkritje VSEH za primer pomembnih dokumentov v kratkem.
Hvala za razumevanje in uspešno delo vsem
Matic Munc, Svetovalnica Akcija!
Ja krasno.
Simonca vse pohvale za ta blog.Vendar nič konkretnega poguma,
da bi se razkrilo in objavilo tajno tožilsko
Listino z navodili ravanja po 200 čl KZ(znano po Cerar,Nusdorfer), v kateri piše, da so storilci za tovrstno kaznivo dejanje(odvzem mladoletne osebe po 200 čl.KZ) samo moški(očetje)in je bilo to fašistoidno ravnanje s strani tožilstva priznao v več javnih dopisih varuhinji človekovih pravic in njenemu pravniškemu valpetu. Žal dejstvo, da imamo v Sloveniji oblastnike po vzoru Himmlerja ne skrbi nikogar. Preiskovalni novinarčki pa ste dobro utišani od t.i.Varuhinje človekovih pravic, prestrašeni skratka navadne prestrašene pičke, ki vam za resnico in pravico ni mar.
Ius je zajebana stvar, ki ji nekateri v tej zgodbi očitno niso dorasli.Tožilske molestorje bi bilo v konkretnem primeru potrebno odfukat takoj. Storilke gorja deklici pa izbezat iz lukenj v katerih tičijo kot gadafijevi šekiji in kradejo denar nam davkoplačevalcem.
@Riki:
Jah, hvala za pohvalo, no, in krasno, da si spet kreten. Bojda z dobrimi nameni.
Hrepenim po razkritju in objavi tajne listine, ki jo omenjaš in še marsikakšne (le po spam listinah agenta Asangeja ne hrepenim). Tudi te. Kar objavi jo in se podpiši. Toliko o prestrašenih pičkah za začetek.
Soglašam in razumem tvojo jezo, ampak osebno nisem preiskovalna novinarka (pa raziskovalna tudi ne). To pomeni, da nisem v službi nobenega časopisa in ne prejemam plače za novinarsko delo, še najmanj raziskovalno. Ljubi kruhek si služim drugače, pišem in dokopavam se do raznih konceptov podatkov povsem prostovoljno. Zaradi osebnega interesa, kar je precej bolj naporno, kot če bi to hkrati pomenilo, da si lahko s tem plačam tudi kakšen račun in da imam na primer tudi kakšno pomoč. Zato nisem prav nič utišana od nobene Varuhinje človekovih pravic.
Moja pička je pa, kolikor je lahko, napisala in objavila že marsikaj, zaradi česar me razne prestrašene hipokritske pičke ne marajo in lepo pisakajo kozlarije po naročilu in gredo na počitnice s honorarji. Oni so pametni, jaz sem bedak, ki s takim pisanjem ne bo prišel do kruha z novinarskim delom na primer. Toliko o pičkah. Ti se pa še pod komentar ne upaš podpisat. Še pička nisi torej.
Mislim, da je tisti, ki name pizdi, da naj mi ne bi bilo bojda mar za pravico in resnico, lahko samo težko teslo. Zakaj, za koji kurac, bi pa pisala na to temo, kar sem, in z argumenti na primerih skurcala nekatere medije in konkretne novinarje, če mi ne bi bilo mar za pravico in resnico?
Ne bit posrana pička, no. Le pogumno se podpiši pod svoje izbruhe in zateži vsaj enemu, ob katerem lahko kaj izgubiš! Jaz sem se ta šport šla že večkrat v imenu prasice pravice. Pa ti? Kdo sploh si ti?
Zaradi sistematične ignorance odgovornih v “koroški zadevi” predlagam (po vzoru Steffen Leskovar) državljanski pritisk po elektronski pošti in telefonih na: Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu. Maili: gp***@go*.si, gp******@go*.si, in****************@so*****.si. Telefoni: MP – (01) 369 52 00, MDDSZ (01) 369 77 00, OZSG (02) 884 68 00. Zasujte jih s sporočili!
Hvala!
Na kratko…
Za več tule https://docs.google.com/present/view?id=dd9tbh7v_227cbhrfxhp&interval=40&autoStart=true&loop=true (Google Documents)
– Irma Pavlinič Krebs (poznejša ministrica) nasprotuje odločitvi CSD, da otrok po razvezi ostane, kjer je že ves čas od rojstva, torej doma pri očetu – od katerega se mati po razvezi odseli na dom otrokovega deda;
– Jasna Špiler Čadej iz CSD se pri tem ne izloči kljub koliziji interesov;
– psihologinja Jožica Barborič opravi sramotno nestrokovno ”izvedeništvo” – za katero v lanskem letu dobi 12.000 EUR državnih sredstev (Vir: Supervizor);
– Jože Bračko je tisti kriminalist, ki se z žrtvijo pogovarja vpričo osebe, ki jo ni zaščitila.
– Silva Cepec je tista tožilka za katero sum ne obstaja in ni treba verjeti avdio posnetkom deklice
– Tatjana Mušič je odstavljena tožilka, ki nemudoma ne razišče suma, ampak šele po pol leta (!!!), ko mirno čaka na usmeritve iz Slovenj Gradca, ki jih ni, in nato – stori kaj? Razpusti skupino, ki naj bi raziskala sum (!!!) Jelka Štumberger Mlakar in Ivo Šume medtem predajajo zadevo en drugemu;
– Anja Mrkalj Kastelic tudi po pol leta od prijave suma ne začne delati in ko začne, ne odda pisnega poročila o pogovoru z deklico, ki ga opravi po pol leta!!!!;
– Aleksandra Štiblar in Mojca Brecelj Kobe napišeta delno mnenje brez enega samega pogovora s pričami, deklico ali člani družine;
V podporo očetu, ki je otroka skril pred pedofilskim dedkom, je skupina tudi na Facebooku – klikni tule http://www.facebook.com/photo.php?fbid=173869872696871&set=a.167103076706884.43777.165487356868456&type=1&theater
Včerajšnja oddaja pri Slaku je jasno pokazala
a.)Zloraba ni bila preiskana
b.)Dodelitev(sodna odločba o dodelitvi)temlji na napačni strokovni doktrini, ki
nepravilno uporablja metodologijo PAS saj se odtujitvenih
manevrov(če je do njih pršlo)ne sme in ne more uporabiti kot parameter dodelitve dokler zloraba ni izključena.
DRŽAVLJAN ali DRŽAVLJANKA ni dolžna spoštovati sodne odločbe, ki ne poštuje naravne pravice otroka, da ima mir temlji pa na kršitvi človekovih pravic in korupciji.
Nadzora nad klinično psihološko stoko v R Sloveniji ni, saj minisrststvo za zdravje še dandanes te koncesije nima, samo pa ne razpolaga z strokovnim kadrom, da bi ta nadzor opravilo, tujega nadzorstva pa Ministrstvo za zdravje ne dopusti.
c.) Država nima protokola(PODOBNEGA ACPC v Angliji), ki bi okvirno nalagal državnim organom kako ravnat iz otrokom
ko nastopli dejanska zloraba ali pa je ta izdelana ali otroku
vsilejena.
Da pa bomo jasni.
Vse te zahteve so bile v državni zbor vložene že leta 2006
pri komisiji za peticije in enake možnosti, komisija je anomalije ugotovila, odprave pa ni naložila v zakonodajno porceduro. Ve se zakaj. Otroci BABAM za vsak oceno. Idioti pa naj plačijejo preživnino, sedijo zaradi tega v zaporu. Pa kot da to še ni dovolj. Sedeti morajo v zaporu na podlagi 200 KZ
me tem ko negovorne babe z 30 tovrstnimi ovadbami šetajo in se jim ne skrivi niti en sam las. Za to početje so celo nagrajene z dodelitvijo. Če pri tem kot ta KD izvajajo vzporedno tudi krive ovadbe za katero je posledica pri otoku in njegovemu odutjenemu staršu grozljiva prav tako kot zloraba sama.
Vse je ena sama oblastna hipokrizija in gestapovsko/tožilsko ideološko trpinčenje po zgledu Himlerja.
Če sta Kučan in njegova Stefana ukradla ljudstvu protokolarno hišo v Murgljah kako nebi lahko tudi Slovenjegraška mafija ukradla K. K. njegovemu očetu, očeta K. pa se z oblastno tiranijo, ki jo ta poskomunistična nelustrirana klika obvladuje ne spravilo v okove.
d.)Predsednik države je bil zaprosil naj zadevo reši z postavitvijo svojega odposlanca v premeru tega izrednega IUS in izvršilnega krča.
Prvorazredni se je izmaknil z izgovorom, da tega ne more in noče narediti. Po pozivu naj poda vsaj načelno manj, ki bo pomagalo razrešiti krč je bil os srani njegovi uradnic odgovorjeno “Ne vpletajte nas”.
Ve se. Živimo v tiraniji in ne demokraciji.
K. ne daj se ubiti barabam Kučanovim lopovom ! Pomagali ti bomo. Deklica je živela pri tebi, pri tebi ni bilo nobene zlorabe primeren is posoben si vzgajati in varovati svojo hčerko. Si trden kmečki slovenki človek kot tvoj oče in dedek in babica.
Držim pesti zate.
Popravljam:
d.)Predsednik države je bil zaprošen naj zadevo reši z postavitvijo svojega odposlanca v premeru tega izrednega IUS in izvršilnega krča.
Prvorazredni(kompetentni za podajo izjave in v vseh demokracijah relvantnega predsedniškega mnenja, ki je ponavadi izjava morale in pravičnosti)se je izmaknil javnosti z izgovorom, da tega ne more in noče narediti in ne bo naredil nič. Po pozivu naj poda vsaj načelno mnenje, ki bo pomagalo razrešiti krč je bil od strani njegovih prvorazrednih uradnic odgovorjeno “Mi ne moremo nič.”
V Sloveniji je mizandrija kot posledica totalitarizma(AFŽ)
pereč družbeni problem, ki se ga niti ne prepozanva.
Potrebna je revolucija, ki jo je izpeljal K., pa tudi drugi moški že veliko prej(beri vojna za vodo – Križnar) .
Med tem ko se je otoke davilo in zadavilo v Sežani, zlorabilo otroke iz zdenske vasi V firmi FUN&Sexy, metalo otoke iz visokih nadstropij, ubijalo in samomorilo še dandanes ni nič drugače. Selo več. Stopnja paralizacije oblasti in ignorance je samo še večja.
Če Mravlje ni kazensko odgovrjal za svoje izvedensko delo. če čebaškovka ni odgovarjala za zlorabo otok v Fun & Sexy, če
oni prekleti prasec iz CSD moste Vončina ni odgovrajal za otoka, ki je poletel iz visokih nadstropij, potem naj tudi ljudstvo ne odgovarja če se bo z kom od teh ignorantskih oblastnih lopovov opravilo tako kot veli naravna pravica.
@Riki:
Če tako ceniš borbo očeta v tej zadevi, vsaj spoštuj varovanje osebnih podatkov, še posebej v primeru deklice.
Riki, razumeti je jezo v tvojih komentrajih,..bilo pa bi lepo, da prenehamo z murgljskimi palčki, Kučanovim klanom….če je deklica še vedno skrita in odgovorni (osebe!!) organi ne storijo ničesar, če je oče ševedno priprt,gre del odgovornosti tudi nam,..tebi, meni in vsem sodržavljanom/kam, ki to dovolimo. Nihče ti ne brani, da boš v ponedeljek,ko se bo izvedelo kaj so odločili o očetu deklice, .., v kolikor bodo s to farso nadaljevali, pokličeš, pišeš, se podpišeš kot državljan, ki zahteva delovanje pravne države…za prav. Naslov bo verjetno objavil Munc na fb.
Razmem tvojo prestrašenost in strah Simonca glede objave
imena žrtev postomunisričnega slovenskega tožilstva, sodstva in gestapovskih metod gospodarjev na oblasti. Predvsem očeta B. K. in njegove hčerke.
Lepo vam je čebaškovka zavezala jezik. Ampak …
Ali ni čudno, da se poskuša prikriti za katere žrtve gre
ob enem pa ta ista Varuhunja poziva k objavi celo punčkine fotografije.
Zadeve so postale rene za tole fašistoidno oblast, ki za svoj ščit uporablja skorumpirano institut VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC, ki je v konkretnem primeru vzrok za priprtje B. K. in skriti morilec družine K.(očeta in hčere).
Ker pa je to tvoj blog seveda nimam nič proti, če si se pokakala pred sankcijami, kie te lahko dodetijo iz naslova
Urada za varstvo osebnihj podatkov v navezi z izvajalko medijskega in psihološkega umora koroške družine K.
Smrt ni samo fizična. Je tudi psihološka, socialna, družbena.
In to ti Tirani na oblasti dobro vedo. In to učinkovito z pomočjo uradnih organov(policije, uporabo druge izvršne oblsti)zlorabljajo. V javnost in še posebej tiste, ki so dolžni obveščati javnost so naselili strah(palica) in tudi z korenčki(korupcijo) dosegajo svoje.
Zato to je ta primer refleksija kraje, ki jo je izvedel Milan KUČAN slovenske državi in njenim državljanom.
Če je lahko ukradel protokolorano hišo nam državljanom,
ni nič čudneg, da je omogočil Krebsovki, da je družini K. ukradla otoka. Ni naklučje namreč, da je Stefana doma tam blizu, blizu domače kmetije doma družine K.
Mirjana,
Deklica ni skrita. Deklica je v dobrih rokah in v jurisdikciji očeta B. K. Nihče razen očeta in razširjene družine K. nima pravice vedeti kje je. Če pa si še želiš vedeti kje je pa lahkpo pogledaš kakšnop pedofilsko spletno stran, kjer so tudi mlade nage deklice…. Prste stran od deklice K.. Jasno ?
V pravico do družinskega življneja nima pravico poseči nihče(terorizma ali zlorabe pri očetu ni). Posegla je država in sicer z kaznjivimmi dejanji zlorabe uradnih poblastil in korupcijo.
Zato stran z to demagogijo, da je deklica ugrabjena, ukradena, da ima vsakdo pravico vedetio kje je, da se nahaja na naznani lokaciji …. To je enostavno laž, zavajanje javnosti demogogija in zabloda, ki jo je v javnost plasirala Čebaškovka(v navezi z Jenkoletko) in pravno izsilila na podlagi ničesar ona hči komunista izpod koroških planin Krebsovka.
@Riki:
Ne, nič ne razumeš. In ne, nič ni čudno, da varuhinja želi celo objavo fotografije deklice (no, čudno je v smislu profesionalnega delovanja v smer zaščite otroka, ja). Je pa čudno, naravnost kretensko ali pa namensko, da ti tukaj objavljaš osebne podatke deklice in očeta in s tem služiš interesom varuhinje, medtem ko se oklicuješ za zagovornika očetovih potez.
Osebno bom dopuščala na svojem blogu objavo podatkov očeta takrat, ko jih bo oče sam dal v javnost, ker se bo na podlagi okoliščin tako odločil. Objavo podatkov deklice pa nikoli in v nobenem primeru, če ne drugega že iz principa, čeprav bi bilo v tem primeru itak znano za katero družino gre in pravzaprav tudi že je v osnovni meri znano, glede na to, da se je razkrito v oddaji PS predstavil dedek po očetovi strani.
Če tega ne razumeš, zakaj, razumeš marsikaj premalo.
Posran do grla si pa še vedno najbolj ti in pač serješ v varni anonimnosti. Nič posebnega.
In če ne boš nehal s poimenskim tipkarjenjem, kar se tiče te družine, ti bom blokirala dostop do bloga. O Kučanu si itak natrobil že vse, kar so pred tabo tisoči trobili že deset let, ene in iste floskule, kot je že Mirjana napisala, tako da …
Ups, se nismo razumeli,..sem še en krat prebrala, morda je res tako razumeti.Gre za pritisk na inštitucije, s strani civilne družbe,..naslov pa ni bil mišljen na lokacijo deklice temveč inštitucije, ki še vedno ni izdala odredbe o zaščiti deklice ter o izpustitvi očeta iz pripora…sploh pa to že počnemo 🙂 ne huduj se,..mislim da sva popolnoma enakega mnenja. Pravna država je odpovedala v kompletu…in to ni demagogija, je dejstvo.
Pa še identifikacija,..nisem v anonimi..Mirjana Čakardič..čestitke za to stran Simona.
In kaj zdaj ? So what a ne ?
Javnost je s strani oblasti zavedena. Ne stinjam se s tabo Simonca.
A so koga od teh zgoraj naštetih oblastnih zločincev obesili za jajčnike(jajca) sred Prešerca ?
Nasprotno. Rabimo jih. Še naprej. Slovenček in Slovenka rabi gospodarja. Takega, ki slabo plačuje in hudo kaznuje.
Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni.
Slovenski otroci so le kolateralna škoda hlapcev in dekel,
cankarjankih samopiscev sodb, ki ne zmorejo ponosno nositi odgovornosti za svoje otroke.
Z novim družinskim zakonikom so Slovenčkom in Slovenceljkam
odvzeli celo roditeljsko pravico. Pa se proti temu ne postavi nihče.
Po novem družinskem zakoniku ne bo mogoče izdati začasne odredbe, če tako narekuje otrokova največja korist.
Po novem 2zakoniku” so na papirju “dobili” samo pedri, ki jim pa tako ali tako noben ne bo dosodil otroka. Dobili so(izsilili z popolnoma neupravičenoi pozitivno diskriminacijo) starševsko skrb torej samo tisti, ki jim po Sodbah evropskega sodišča roditeljska pravica v Sloveniji sploh ne more pripadati, izgubili pa so otroci in njihovi starši kot tudi razširjene družine.
Drage dame v zadnih nekaj objavah.
Zaključujem moje pisanje tu. Želim Vam vse dobro, Simonca tebi pa hvala za tale blog. Je droben kamenjček na poti
sreče, ki jo dostojni državljani tlakujemo za srečo K.K.
čeprav bo tole brez revolucije in prelite krvi premalo.
Srečno.
@Mirjana:
Hvala.
Pa da ne bo nesporazuma … osebno nisem med tistimi podpisanimi blogerji in komentatorji, ki goni posebno nasršenost proti anonimnosti, ker menim, da ravno možnost odločitve za anonimnost pripomore, da marsikdo marsikaj dobrodošlega izrazi, kar bi sicer iz zelo različnih razlogov ostalo skrito očem. Kakšnega anonimneža zaradi anonimnosti nahrulim izključno v primeru, če se nad podpisanim, ki vendarle tvega nekaj več možnega sranja s strani nasprotnikov izraženega mnenja, začne repenčit z neutemeljenimi očitki o pomanjkanju poguma, celo posranosti in podobnih nebulozah. No, samo v takem primeru je pa pri meni konec enakovredne obravnave v dialogu, ki sicer z vsemi, kakor koli že podpisanimi, poteka nemoteno, kar se tega tiče.
@Riki:
Ne vem, s čim se ne strinjaš z mano. Seveda je javnost tudi zavajana in zavedena. Zato, zaboga, sem pa tudi v tem primeru kritično obravnavala določene medijske objave in njihove avtorje, ki so se mi zdele v smislu prozornega zavajanja in pristranskosti najbolj nesprejemljive in poniževalne. Zaradi tega me verjetno ne čaka obetavna novinarska kariera v okviru teh uredništev … heh. Pa politična kariera v okviru strank, pri katerih sem tudi tukaj okrcala delovanje določenega ministra tudi verjetno ne … heh še enkrat.
Z ostalim, kar si zapisal, se pa okvirno itak strinjam. Težko je pričakovat kakšno posebno angažiranost Slovencev v takšnem primeru, če smo šele zdaj na točki, ko se vrešči pred borzo in bankami. Jah, dobro jutro. Težko pričakujemo kaj več, če tako zlahka postane Slovenka leta neka političarka za prazen drek, in to celo medtem ko imamo pred nosom herojsko izpostavitev in borbo Neire Mikič na primer, kar se tiče stanja otrok v rejništvu in s tem povezanega sistema pri nas … ko smo že pri družinskem zakoniku. In ja, en člen je ugrabil cel družinski zakonik. Ne podpiram, da so aktivisti površno padli na foro in ugrabili kar cel družinski zakonik zaradi ukvarjanja z enim členom, ki se pač tiče gejevske problematike. To je nezaslišano. In natančne definicije so izredno pomembne, ker se hudič vedno skriva v detajlih. Ampak povsem enako je bilo s pokojninsko reformo, ki se sploh ni obravnavala v celoti ključnih problemov. Zato ni prišlo na površje, da je morala reforma kot taka past, ker na primer ni vsebovala kapice za omejitev najvišjih pokojnin. Torej bi lahko rekli, da se je doba hlapcem podaljšala tudi zato, da bodo neki klientelistični direktorji in drugi veljaki, ki se po političnih in lobističnih vezah pri nas svaljkajo od položaja do položaja, tudi če so podjetjem delali samo škodo, lahko kasirali enormne penzije. Brez varovalne kapice omejitve. In če bo v bodoče pokojninska reforma sanirana samo toliko, da bodo sindikati relativno zadovoljni (za tistih nekaj mesecev delovne dobe manj) in bo šla skozi sito, se bo spet pokazalo, kakšna kazen za površnost in lenobo (natančno seznanjenje z informacijami) čaka narod. Tako kot posameznike. Najebejo pa zaradi tega seveda tudi posamezniki, ki si tega ne zaslužijo in se trudijo opozarjat na pomembne stvari, do katerih pridrsajo z žrtvovanjem svojega prostega časa, a takšne se odriva na rob, ker težijo in postavljajo zoprn zahtevnejši standard delovanja tudi drugim navideznim dušebrižnikom.
Ja, tako to gre.
Srečno!
Kaj pa če jo res zlorabljajo? Recimo, da jo vrnejo materi in dedku, prav se strinjam. Potem pa želim, da jo pred puberteto pregledajo tuji neodvisni strokovnjaki s področja ginekologije in spolnih zlorab. In če ne bo nedolžna se vam zapleni vse, kar imate in se vas proda v bordel.
@Janja:
In koga neki tukaj pošiljaš v bordel in pozivaš k zaplembi premoženja??? Tvoj komentar namreč izpade, kot da nisi prebrala zapisa in komentarjev, in si se znašla na popolnoma napačnem kraju s tako centrirano vsebino izliva jeze. Takih podvigov z dobrimi nameni pa oškodovani res ne potrebujejo, imajo že dovolj težav.
Ne, nekdo mora jamčiti z vsem svojim premoženjem, ker drugače je lahko reševati tuje probleme na tujo odgovornost. Ker če se zmotiš ne izgubiš ničesar. Nekdo mora biti ogovoren in če je narobe tudi kaznovan.
@Janja:
Nekdo je posplošena definicija, ki ne koristi kaj dosti. Če spremljaš zadevo, ti je lahko hitro jasno, da se odvijajo težavni procesi pri jasni definiciji odgovornih, pri čemer je mreža kar razvejana, tudi do predstavnikov inštitucij, ki naj bi sicer odgovorno skrbele za pravične razsodbe o odgovornostih. Možne sankcije se gibljejo od razrešitve s položaja do kazenskega odgovarjanja seveda. Glede na to, kakšne težave se v tej državi dogajajo že na ravni ukrepanja na podlagi dokazov o nepravilnostih, kaj šele preiskovanja sumov, je še daleč od tega, da bi kdo odgovarjal tudi z lastnim premoženjem. V nekaterih primerih vsekakor to ni slaba ideja.
Lahko, da se je oče zlagal. Toda deklice ni pregledal profesionalen genikolog, ki bi jo takrat moral. Gre se za to, da je MOGOČE, da so jo res posilili. POSLUŠAJTE MOGOČE SO POSILILI OTROKA, KI SE NE MORE BRANITI! Jaz in vi bi se lahko, če ne drugo bi nasprotnika vsaj opraskali, ugriznili kot bi to naredila vsaka spodobna ženska, ki ima vsaj malo samospoštovanja in spoštovanja do drugih. Pri meni zagotovo, če bi me poskusil glede na to, da sem odrasla in vsaj približno navajena pretepov ne bi šel zdrav stran. OTROK PA… PEDOFILIJA JE ZLOČIN, ki bi se moral kot tak tudi preganjati…
@Janja:
Ja, in? Zakaj neki in komu neki pišeš tukaj o takih osnovah teme, za kaj gre? Še za mnogo več od tega, kar je jasno že vsem gre. Če že zapisa več kot očitno nisi prebrala, se vsaj nehaj delat norca s takimi komentarji.
Zadnjič sem slišal pri Slaku, da je stroka odpovedala! Nakar so ugotovili, da stroke sploh ni, da sitemskih rešitev ni, da tega ni in onega ni in ….. da imamo v Sloveniji samo 3 izvedence, ki bi lahko strokovno pregledali otroka in da si ne skačejo radi v zelje. Da crkneš.
Sploh se ne čudim, da smo mi in Albanci bili edini, ki nismo dovolili homeopatskega zdravljenja v celi širni Evropi. Pa ni zdaj pomembno, kako je to zdravljenje dejansko učinkovito. Gre se za to, da živimo v vukojebini, kjer pastirji svoje ovčice furajo kakor želijo. Za njih zakon ne velja. Oni so zakon. In točno ta zgodba se odvija pri tej deklici. Oni so zakon! In “zakon” (beri:nekdo v ozadju) se je tako odločil, kot se je odločil.
In vsi se sklicujejo na zakon.
V vsaki kolikor toliko normalni državi bi otroka takoj pregledali in v nekaj urah ali dneh ugotovili ali ne ugotovili zlorabo otroka.
Da ne govorim o drugem primeru, ki so ga na kratko omenili v isti oddaji, kjer je oče podal lažno prijavo na CSD, češ, da njegova nekdanja partnerka (gospa je bila prisotna v studiu) ne skrbi dovolj dobro za svoja otroka. In so ločili mamo od svojih otrok za 9 let, če sem prav slišal. In potem so ji nekega lepega dne otroke vrnili. Kar tako. Brez obrazložitev, brez opravičila. Kot da so živali za odddajo. Človeku se lahko od takšnih stvari zmeša.
Ne predstavljam si, je nepredstavljivo, da bi mi nekdo (ali moji partnerki) vzel otroke za 9 let na osnovi neke nepreverjene lažne prijave. Pa kaj so ti ljudje sploh normalni. Oni so zakon! Tako kot so zakon oni, ki dobijo milijonske kredite za idiotske ali vsaj v krizi absolutno nepotrebne projekte, ali nepovratna sredstva iz vseh mogočih skladov, ali kar lokalni veljaki, ki zapirajo privat lekarne in nastavljajo cene zdravilom kar tako po svoje, čim dražje itd itd itd.
Življenje v Sloveniji postaja nevarno in ne samo drago. Živeti tukaj je pa itak preverjena izguba časa. Če nisi zakon.
David, natanko to,..kako je lahko že bolnišnica SG, ki je ugotovila alkohol v urinu zadevo mirno preskočiti?…ne razumem pa strokovnjakinje, ki je poleg tega, kar navajaš v uvodnem odstavku ta ista gospa,zatrdila, da je nedopustno pol leta čakati na policiji s postopkom,…hkrati pa trdi, da oče ni prav ravnal, ker ni spoštoval pravnomočne sodbe??? pa kaj za vraga bi moral tedaj storiti? Prav tako ne razumem, kako se zadeva še vedno odvija na sodišču v SG,..če je znano, da se je na njej zvrstila cela serija čudnih stvari,..tožilka, ki pa je zahtevala preiskavo je tako dobila brco??? Še manj pa razume folk, ki to mirno gleda (pa ne samo to,)…mirno zoba otrobe,pa morda celo tuhta koga bi volila,.. Erjavca, k je tok hercig in duhovit, Jelinčiča,ki zna tako v brk povedat…za velikega vodjo JJ, za tajkuna,..ali pa za trojanskega konja…bolj kot kje je pravna država se sprašujem kje smo mi??
Še en primer, ki poteka že 3 leta!
Glede na objavljen članek:
http://www.zurnal24.si/koroska-deklica-napak-ni-bilo-clanek-139584
V obeh primerih gre za zadevo povezano s CSDji,sodnimi izvedenci, policijo, tožilstvom, ponarejanjem dokumentov, lažnih izjav, …. O vsem obstajajo kot dokaz uradne listine, pa se nič ne zgodi! Državni organi se na vsak način med seboj ščitijo, da ne bi prišla resnica na dan! Podobno se dogaja v konkretnem primeru, ko je zaradi zaščite spodnjih oseb in njihovih nezakonitosti proti meni sprožen postopek odvzema opravilne sposobnosti s strani spodnjega neregistriranega odvetniškega subjekta ob pomoči uradnih oseb CSD, ki podajajo lažne izjave in sodnega izvedenca, katerega sem prijavil zaradi lažnega izvedenskega mnenja. Za osebo, ki zaradi obsežne možganske kapi ne more ne pisati ne govoriti (razen kakšne posamezne besede) je je v izvedenskem mnenju priložil spis (pravilne stavčne in slovnične strukture) te osebe, ki naj bi ga lastoročno napisala pred njim.
Očeta koroške deklice so zaprli, meni bi radi na vsak način odvzeli opravilno sposobnost zaradi zavarovanja nezakonitih dejanj uradnih oseb CSD, izvedenca, odvetniškega subjekta!
Na spodnji dopis s strani tožilstva do današnjega dne nisem dobil popolnoma nobenega odgovora!!!!
Vrhovno državno tožilstvo
Vodja oddelka za drľavnotožilski strokovni nadzor
Vrhovna državna tožilka Sanja Javor Pajenk
TRG OF 13
1000 Ljubljana
In
Generalni vrhovni tožilec dr. Zvonko Fišer
TRG OF 13
1000 Ljubljana
Ljubljana, 20.5.2011
Zadeva: kazniva dejanja uradnih oseb in možnost izvedbe nadzora
V dopisu Vrhovnega državnega tožilstva št. Tu 8/2011-49 SJP (TP) z dne 10.5.2011, me obveščate, da ugotavljate, da je bila odločitev okrožne državne tožilke strokovno pravilna saj, da v konkretnem primeru ne gre za kazenskopravno problematiko, pač pa za nepravdno zadevo, ki se rešuje v ustreznih postopkih.
Glede na predmetno zadevo menim, da je vaš odgovor zavajajoč in sicer:
1) Ker gre za postopek, ki se vodi po Zakonu o upravnem postopku in, ki teče pred organom s pooblastili (CSD Ljubljana Moste Polje) nikakor ne gre za nepravdno zadevo (kot vi navajate v vaąem odgovoru), in v tem konkretnem primeru gre za upravno zadevo;
2) Upravni spis kot celota je tudi javna (uradna) listina;
3) S tem, ko so listine oštevilčene in vložene v uradni spis pridobijo status uradne listine;
4) ZUP še posebej določa kaj so javne listine. Po določilih ZUP je Zapisnik, ki ga naredi uradna oseba v upravnem postopku javna listina.
V konkretnem primeru gre za postopek, katerega vodi uradna oseba s pooblastili in, ki se vodi skladno z Zakonom o upravnem postopku, in v konkretnem primeru govorimo o javnih listinah.
Tožilstvo se ne more sklicevati, da je predmetna zadeva (ugotavljanje sestavljanja, ponarejanja in overjanje listin in s tem povezana kazniva dejanja) stvar drugih organov in postopkov, saj namreč Zakon o kazenskem postopku velja vedno, ko se ugotavlja o kaznivih dejanjih iz KZ, tožilstvo pa je tisto, ki mora v tem primeru ukrepati! Ne pa, da se sedaj tožilstvo spreneveda in prelaga odgovornost na druge organe in institucije. Torej se tukaj sploh ne more postaviti vprašanje, ali bi lahko bila takšna zadeva sploh v prisojnosti kakšnega drugega organa!
Po KZ-1:
Tistega, ki je listino ponaredil, poskusil ponarediti, ponarejeno listino zavestno uporabil ali hranil, se po Kazenskem zakoniku (KZ-1, Ur. l. RS, ąt. 55/2008 (66/2008 popr.) in novele) šteje za storilca kaznivega dejanja ponarejanja listin (251. člen) z zagroženo kaznijo zapora do dveh let oz. do treh let, če gre za javno listino. Glej tudi 253. člen KZ-1 glede overitve laľne vsebine (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, str. 495).
Kaj pravi ZUP glede zapisnika:
76. člen ZUP
1) Zapisnik mora obsegati natančen in kratek potek ter vsebino v postopku opravljenega dejanja in danih izjav. Pri tem se mora zapisnik omejiti na tisto, kar se tiče same zadeve, ki je predmet postopka. V zapisniku se navedejo vse listine in drugi dokazi, ki so bili v kakršenkoli namen uporabljeni pri dejanju. Če je treba, se te listine oziroma drugi dokazi priložijo zapisniku.
2) Izjave strank, prič, izvedencev in drugih udeležencev v postopku, ki so pomembne za odločitev, se zapišejo v zapisnik dobesedno v prvi osebi. V zapisnik se vpišejo tudi vsi sklepi, ki se izdajo med dejanjem.
Kaj pravi sodna praksa glede zapisnika kot javne listine:
Odločitev Ustavnega sodišča RS Up-621/03-21 z dne 2. 12. 2004 pravi, da je zapisnik, ki je sestavljen v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) javna listina in pomeni po prvem odstavku 80. člena ZUP dokaz o poteku in vsebini dejanj postopka in danih izjav.
Zapisnik po ZUP je torej javna listina in dokaz o:
– poteku postopka
– vsebini dejanj postopka
– danih izjavah
V konkretnem primeru iz javnih listin najmanj izhaja, da je uradna oseba zavestno na zapisnik – torej v javni listini – lažno prikazala potek postopka in lažno dejansko stanje oziroma sposobnosti OSEBE A, s tem pa je tudi neverodostojna sama vsebina »izjav« na navedeni listini. V konkretnem primeru gre torej po mojem mnenju za kaznivo dejanje ponarejanje listin oziroma javnih listin (po 251. in 253. členu KZ-1 – izdelava, sestava, spravljanje v promet, vlaganje, uporaba, overovitev, …). V konkretnem primeru bi lahko govorili celo o sostorilstvu tretje osebe. Poleg tega je v nadaljevanju uradna oseba opirala odločitve in ravnanja na teh ponarejenih listinah, kar po mojem mnenju očitno kaľe na naklep in po mojem mnenju zavestno nadaljevanje kaznivih dejanj:
1) Postopek ni potekal tako kot je navedeno v Zapisniku z dne 6.10.2009 (javna listina 177). Iz zapisnika naj bi izhajalo, skladno z 76. členom ZUP, da sta na razgovoru prisotni samo uradna oseba CSD in stranka OSEBA A, ki je podala lastne izjave na Zapisnik. Iz Zapisnika (javna listina 183) izhaja, da je sama uradna oseba priznala, da temu ni bilo tako in, da je bila prisotna še tretja oseba, OSEBA B. Torej gre za lažno prikazovanje poteka postopka s strani uradne osebe v javni listini.
2) Zamolčanje prisotnosti tretje osebe je bilo očitno storjeno z namenom, saj kot sledi iz Zapisnika z dne 7.10.2009 (javna listina 183), je bila ta tretja oseba tista oseba, ki je podajala izjave na zapisnik (javna listina 177), skladno z 76. členom ZUP, in ne OSEBA A, tako kot je lažno prikazano na Zapisniku (javna listina 177).
3) Iz Zapisnika (javna listina 177), glede na 76. člen ZUP, izhaja sposobnost OSEBE A, ki jo je na Zapisniku (javna listina 177) prikazala uradna oseba in to je, da OSEBA A sama samostojno podaja ustne izjave v stavkih. To pa na laž postavlja Zapisnik (javna listina 183). Torej uradna oseba je v Zapisniku (javna listina 177) lažno prikazala sposobnosti in zmožnosti in s tem tudi dejansko stanje OSEBE A. To ni edini tak primer, saj se uradna oseba CSD skozi ves postopek trudi prikazovati lažno dejansko stanje oziroma se uradna oseba trudi prikrivati dejansko stanje OSEBE A!
4) Iz Zapisnika (javna listina 177), glede na 76. člen ZUP sledi, da naj bi izjave, ki so napisane na zapisniku sama in dobesedno podajala OSEBA A. Iz Zapisnika (javna listina 183) pa je razvidno, da je vse izjave podala OSEBA B, OSEBA A pa je bila sposobna samo odgovarjati z da / ne, in izreči kakšno posamezno besedo. Iz Zapisnika (javna listina 177) ni razvidno, da bi bila OSEBI A postavljena kakršna koli vprašanja in na katera naj bi odgovarjala z da /ne. Iz vsega navedenega (po vseh točkah) torej sledi, da zapisanih izjav na Zapisniku (javna listina 177) ne gre pripisati OSEBI A temveč OSEBI B. Ob tem ni niti nepomembno dejstvo, da je Zavod v dopisu ąt 152-1/2009-3 z dne 18.6.2009 in št. 236-1/2009-4 z dne 11.9.2009 navedel, da je bil sprejet dogovor, da CSD izpelje pred sodiščem postopek ugotovitve potrebnosti skrbništva (torej postopek ugotovitve in odvzema opravilne sposobnosti – le tega pa omenjeni CSD do danes ni hotel izpeljati!). Zavod, v svojem poročilu (listina 111 v spisni mapi predmetnega postopka – torej javni listini kot celoti) navaja, da se OSEBA A znajde v predvidljivih situacijah in znanem okolju (torej ima evidentno probleme v neznanih oziroma nepredvidljivih situacijah in neznanem okolju), kar pod vpraąaj postavlja tudi verodostojnost in namen samega podpisa OSEBE A na Zapisniku. Potrebnost uvedbe postopka ugotovitve opravilne sposobnosti sledi tudi iz listine v spisni mapi upravnega postopka 584-28/2007 (javna listina kot celota) z dne 2.9.2009 (listina 139), izdelane s strani uradne osebe CSD.
Da gre pri vsej zadevi za naklepna dejanja uradnih oseb CSD Ljubljana Mote Polje izkazujem tudi z drugim primerom (ki tudi ni edini in zadnji!) iz istega postopka – (listine so nahajajo v ľe dostavljeni dokumentaciji in ostalih prijavljenih zadevah toľilstvu!):
– V javno listino (upravni spis CSD Ljubljana Moste Polje 584-28/2007) je bila s strani uradne osebe CSD vložena listina 127 z dne 19.8.2009 (ki naj bi jo izdelala uradna oseba CSD), za katero je bilo že večkrat dokazovano, da je ponarejena. Kljub vsem materialnim dokazom in zahtevam več oseb po odstranitvi te listine, se navedena listina še vedno nahaja v uradnem spisu in še celo brez kakršnega koli zanamka!
– Da gre pri listini 127 za ponarejeno listino je razvidno iz več vlog in dokazovanj v samem spisu, še posebej pa iz Zapisnika z dne 2.11.2010 (javna listina 503-501) iz katere sledi (listina 501), da na listini 127 naj ne bi šlo niti za pravi datum, da gre za napačno osebo in celo napačno vsebino! Uradni osebi CSD je bilo podanih več zahtev po odstranitvi navedene listine in ugotovitvi njene lažnosti, nazadnje de 1.11.2010 (listina 492 – v spisni mapi CSD) s podrobno obrazložitvijo in listinskimi dokazi, da gre za ponarejeno listino in zahtevo, da se listina odstrani iz spisa in postopa skladno z zakonom. Uradna oseba CSD pa na vse navedeno sploh ni odreagirala, kar tudi kaže na namen oziroma naklep uradne osebe CSD.
Ker predmetni upravni postopek še vedno ni končan, sam sem pa tudi aktivna stranka v postopku, vse omenjene listine pa se nahajajo v spisni mapi (torej javni listini kot celoti), in to kljub večkratnim zahtevam po uskladitvi z resničnim stanjem, vrhovno državno tožilko Sanjo Javor Pajenk sedaj za izključno oba gornja konkretna primera sprašujem:
1) Kdo je zadolžen za pregon kaznivih dejanj uradnih oseb v upravnih postopkih?
2) Ali ponarejanje listin in še posebej javnih listin ter prikazovanje lažnega dejanskega stanja v upravnih postopkih s strani uradnih oseb ni kaznivo dejanje?
3) Ali ni to še posebej huda oblika kaznivih dejanj, ker uradna oseba ignorira vsa opozorila, zahteve in dokaze glede nezakonitosti oziroma lažnosti teh listin in se, kljub opozorilom, te listine še naprej nahajajo v spisu?
4) Ali ponarejanje listin in še posebej javnih listin ter prikazovanje lažnega dejanskega stanja v upravnih postopkih s strani uradnih oseb ni kaznivo dejanje, ki bi se preganjalo po uradni dolžnosti?
5) Če dejanja iz prejšnje alineje niso kazniva dejanja, za kakšna dejanja pa gre potem v takih primerih?
6) Zakaj v tem dopisu konkretno prikazanih primerih ne gre za kazniva dejanja?
7) Kdaj bi, v dopisu konkretno navedenih primerih, šlo za kazniva dejanja (torej kaj manjka, da navedenega ne gre šteti za kazniva dejanja, oziroma zakaj navedeno niso kazniva dejanja)?
8) Kdaj bi, v dopisu konkretno navedenih primerih, šlo za uradno pregonljiva kazniva dejanja (torej kaj manjka, da navedenega ne gre šteti za uradno pregonljiva kazniva dejanja)?
9) Ali je potem dovoljeno uradnim osebam, da v javne (uradne) listine pišejo lažne podatke in prikazujejo lažna dejanska stanja in laľen potek dogodkov in postopkov ter zavestno vlagajo v uradne spise ponarejen listine, in se jim ne more popolnoma nič zgoditi?
10) Ali v državi Sloveniji torej nimamo organa in zakonskih osnov, ki bi taka ravnanja (sicer zelo očitno nezakonita in celo kazniva dejanja po ZUP in KZ-1) uradnih oseb onemogočala in sankcionirala?
11) Ali potem Vrhovno državno tožilstvo dopušča nezakonito delovanje uradnih oseb in s tem samo podpira nepravno državo in anarhijo v državi?
12) Glede na vaą odgovor, da so pri odločanju o kazenskih ovadbah okrožni državni tožilci samostojni in, da ni mogoč popolnoma noben nadzor, ali to v praksi pomeni, da v kolikor se tožilec zavestno odloči, da ne bo preganjal očitnega kaznivega dejanja, ki se celo preganja po uradni dolžnosti, proti njemu ni mogoče sprožiti popolnoma nobenega nadzora in sankcij?
13) V kolikor tožilstvo ni pristojno za posredovanje v konkretnem primeru predstavljenih lažnih listin oziroma ponarejanja in overjanja listin, kdo je torej organ, ki bo preganjal ponarejanje listin, lažno prikazovanje dejanskega stanja v uradnih postopkih s strani samih uradnih oseb?
Posamične taksativne odgovore na posamezna zgoraj zastavljena vprašanja pričakujem do vključno petka 27.5.2011, nato pa se bom za pomoč obrnil na medije in organe Evropske skupnosti!
Lep pozdrav,
V vednost in ravnanje ter zagotovitev delovanja pravne države:
– Vlada republike Slovenije, OSEBNO za Predsednika vlade RS Boruta Pahorja, Gregorčičeva 20, Ljubljana
– Komisija za preprečevanje korupcije, OSEBNO g. Goran Klemenčič, Dunajska cesta 56, Ljubljana
– VSEM članom Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, Šubičeva 4, Ljubljana
– Nacionalni preiskovalni urad, Dimičeva 16, Ljubljana
in prijava odvetniškega subjekta, ki sodeluje v gornjih postopkih – lažno izkazovanje z neobstoječim pravnim subjektom – odvetnik posameznik, odvetniška pisarna odvetnikov, odvetniška družba (pri tem uporablja celo”ponarejen” pečat). Do današnjega dne nisem dobil popolnoma nobenega odgovora!!!
Odvetniška zbornica Slovenije
Pražakova 8
1000 Ljubljana
Ljubljana, 23.9.2011
Zadeva: izkazovanje neregistriranega odvetniškega subjekta
Glede na moje prijave o zastopanjih s strani neregistriranega odvetniškega subjekta (kor sledi iz glav dopisov in pečatov) in kot sedi iz dopisa v prilogi, vas prosim za pojasnilo, ali se je šlo v vseh navedenih primerih (upoštevaje tudi datume pojavljanja) za zakonito izkazovanje omenjenih odvetniških subjektov (odvetnik posameznik A, Odvetniki AAA, Odvetniki: A, B, C, D, Odvetniška pisarna odvetnikov A, B, C, Odvetniška družba odvetnikov A, B, C in D, Odvetniška družba XYZ. Odgovora do današnjega dne namreč nisem prejel.
V kolikor je vaša ugotovitev, da je bilo vse zakonito, prosim za obrazložitve in pravni temelj, od kdaj so izkazovanja neobstoječih pravnih subjektov v sodnih postopkih zakonita. Do današnjega dne namreč odgovora nisem prejel. Prosim tudi za odgovor »odvetniškega subjekta« na vašo zahtevo v prilogi.
Odgovor pričakujem v roku 7 dni, ker informacijo potrebujem v postopkih, ki še potekajo. V kolikor pa ustreznih odgovorov ne dobim, bom štel, da je odvetniška zbornica soudeležena pri prikrivanju eventualnih nezakonitih dejanj in v nadaljevanju sprožil ustrezne postopke tudi proti odgovornim osebam Odvetniške zbornice. V kolikor bo potrebno sem bom za pomoč obrnil tudi na Evropske institucije.
Lep pozdrav,
Priloge:
– Dopis Odvetniške zbornice št. 552/11 z dne 25.5.2011
V vednost:
– Vrhovno sodišče, nadzor nad delom odvetnikov in odvetniške zbornice, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljan
Marjan Vončina direktor CSD Moste je že 3 leta OBTOŽEN
najhujših hudega kaznivega dejanja na Okrajnem sodišču Ljubljani. Sodišče ne odgovarja na nadzoratvene pritožbe, niti
ne na akte v skladu z zakonom o sojenju brez nepotrebnega odlašanja. Med tem ko je zadeva že absolutno zastarala, so otroci mnogi otroci trpeli, na podlagi njegovih kriminalnih dejanj pa tudi leteli čez balkone.
To sodniško bando bi bilo treba postrojit pred sodišči kot so to naredili šiptarji in poslat na goli otok.
O slovenskem gestapu(tožiklstu) pa je škod izgubljati besed.
Kajtei tem babam tam je prioriteta tržnica, vrhovnemu tožilcu pa fukanje preiskovalnih sodnic.
Če je predsednik Vrhovnega sodišča doživljal orgazme ko so vojaki JNA strrelali prebežnike čez rdečo zaveso v hrbet a rob naivni pričakuješ od teh ljudi da boš pri njih našel pravico ?
Naivno. V zmoti si stari.
Ti ljudje so skriti tatovi pravic in skriti morilci demokracije v Sloveniji.
Jaz imam zelo nedativne izkušnje z CSD. Če bi hotela razložiti vse kar sem na CSD doživela bi morala napisati veliko, da bi razumeli. V glavnem, če se na Csd upreš kakšni strokovni delavki, tako da nepravilnost prijaviš direktorci CSD,si bičan. Najprej direktorica potegne s tabo, strokovna delovka to zameri, potem pa samo išče priložnost kako se ti bo v nadeljevanju postopka maščevala. Maščevanje doseže tako ,da na koncu ni nič kriva, naredi ti pa doživljensko škodo na psihičnem področju.Nobena institucija ti ne bo verjela, če se kam pritožiš, direktorica potegne z svojo delavko, kar je razumljivo saj vrana vrani ne izkljuva oči.Na koncu ti ostane en kup dopisov,ki si jih poslal na razne institucije večinom pozitivno rešene za CSD , čeprav vedo, da se ni prav delalo, ampak vsi na teh institucijah ščitijo en drugega pa če tudi za ceno nedolžnega človeka. Oče Kroške deklice je po mojem mnenju delal prav, saj nihče v naši državi ni sposoben pravično reševati takšnih primerov.Rek denar je sveta vladar še kako drži.Sedaj je za ta rek moderni izraz korupcija. Mi ko pa mislimo ,da mora zmagati pravičnost in poštenje pa potem ostanemo z goro dopisov. Veliko neodgovorjenih največ takih je od CSD. Mogoče je pa ravno to zaklad naše Slovenije, ti dopisi pisani z namenom za pravičnost.Mogoče bo pa še ta zaklad enkrat najden in raziskan in nekaj vreden.Imam zelo žalosto izkušnjo z CSD , če koga zanimajo podrobnosti naj mi odpiše s tem namenom.Varuh človekovih pravic pri nas v SLOVENIJI je samo ,da ščiti delavce na teh ustanovah, mogoče bi mi kaj dosegli pri Evropskem varuhu človekovih pravic.?
Res je CSD se bi po novem moral imenovati center za razdiranje družin, CRD.
http://www.rtvslo.si/crna-kronika/sojenje-ocetu-koroske-deklice-za-zaprtimi-vrati/270349
Ima pa vezo z 9 letno deklico, ki ji celo varuhinja človekovih pravic odreka zakonsko pravico odškodnine napram Kliničnemu centru in svetuje naj pustim državne institucije in Klinični center pri miru in naj tožim ženo(ki je ob posegu v KC doživela obsežen infarkt in ne more skrbeti niti sama zase!) za preživnino za hčerko!!!!???
Za mojo taščo ,ki je po možganski kapi popolnoma odvisna od tuje pomoči,pa skrbi oseba, ki sama potrebuje pomoč, večkrat se je že zdravila v psihiatrični bolnici. Zaradi tega je štiri ure upokojena. Moja tašča je v času ko je lahko še odločala o sebi izrazila voljo kdo naj skrbi za njo se pravi midva z mojim možem,njenim sinom.Napisano imamo celo pogodbo. Pa je CSD zaradi zgoraj navedenih razlogov ene svetovalne delavke,naredil takšno krivico moji tašči, da sedaj živi pri tej svoji hčeri, ki nikoli ni hotela živeti v takem okolju. Žalostno, tašča se za svoje pravice ni sposobna odločati o sebi.Cela okolica se na ta primer zgraža pa nič ne morem, ker jo je hčera s pomočjo csd nezakonito ugrabila. To se pravi ugrabila osemdeset let staro osebo,z namenom da se z njo okorišča- finančno. To je naša pravna država. Samo to še povem nimajo enega samega razloga, da ni bilo prej lepo poskrbljeno za njo! Oče koroške deklice s tabo sem, na tvoji strani.Zato ker si lepo skrbel za hčero ti jo hočejo vzeti. Pa veš verjetno samo zato, ker si oče in nisi mati. V teh institucijah so pa verjetno tudi maščevalne ženske, ki zanemarjajo svoje može, zato bodo udarjale po tebi!
Zopet ena cvetka novinarstva:
Mama pogrešane deklice se boji, da deklica ni več živa
Hkrati pa ta ista mama izjavlja, da sumi, da naj bi deklica odšla z babico, ki je tudi “pogrešana” od takrat kot deklica.
Mogoče pa je tudi babica ugrabljena.
Ali se je res že vsem zmešalo?
Danes sem dobil od varuhinje človekovih pravic odgovor, naj jih ne gnjavim več, da sem tako dobil odgovore na vsa vprašanja, ki sem jih zastavil CSD Ljubljana Moste Polje.
Po vseh dopisovanjih žal še vedno, kot oče hčerke, za katero v celoti sam skrbim od leta 2007, finančno pa tudi od 2009, še vedno nisem dobil nobenega odgovora. Res sem dobil cel kup “vljudnostnih” dopisov, vendar v njih ni odgovorov na spodaj zastavljena vrašanja!
Od CSD Ljubljana Moste Polje zahtevam odgovore na spodnja vprašanja:
1) Ime in priimek pristojnega strokovnega delavca CSD Ljubljana Moste Polje v povezavi s postopki za odškodnino in rento s strani Kliničnega centra. Ta odgovor pričakujem, saj je sam CSD navedel, da »naj se za to zadevo obrnem na pristojno strokovno delavko centra«. Do današnjega dne še vedno od CSD Ljubljana Moste Polje nisem uspel izvedeti, kdo je ta delavka na katero naj se obrnem!
2) Pojasnilo CSD, kako konkretno so zavarovane pravice in koristi mladoletne 9 letne hčerke iz naslova odškodnine in rente do Kliničnega centra in ali ima CSD dokazila o tem in kdaj jih je pridobil (saj naj bi bile po mnenju CSD v tožbi zavarovane tudi pravice hčerke)!
3) Ime in priimek strokovnega delavca s področja zaščite otrok in družine, ki mu je bila posredovana zahteva glede osporavanja pravice do izobraževanja in neplačevanja sredstev iz naslova preživnine. Ta odgovor pričakujem, saj sam CSD navaja »obveščamo vas, da je bil vaš dopis na podlagi navedb o osporavanju pravice do izobraževanja in neplačevanja sredstev iz naslova preživnine posredovan pristojnemu strokovnemu delavcu CSD s področja zaščite otrok in družine.« Do današnjega dne še vedno nisem od CSD uspel izvedeti, kdo je ta delavec, na katerega se lahko obrnem.
4) Pojasnilo, kaj konkretno in kdaj je bilo narejeno za zavarovanje pravic do izobraževanja mladoletne hčerke.
5) Pojasnilo, kaj konkretno je bilo narejeno za zavarovanje pravic do sredstev iz naslova preživnine v korist mladoletne hčerke.
Glede sposobnosti, ki naj bi jih žena izkazovala pred uradnimi osebami pristojnega CSD prosim za naslednje odgovore:
6) Ali je moja žena sama in dobesedno podala izjave, ki so zapisane na spodaj navedenih zapisnikih /sem stranka v postopku in imam pravico do te informacije po zakonu!/
– Zapisnik z dne 5.10.2009, listina 177 v zadevi 584-28/2007-21
– Zapisnik z dne 26.1.2011, listina 1221-3/2011-10
7) Glede zahteve 6 še dodatno vprašanje, katera možnost je pravilna:
1) Ali je moja žena sama podajala izjave na zapisnik in so to njene dobesedne izjave. Ker s hčerko, razen izreka kakšne posamezne besede, zaradi obsežne možganske kapi, ni zmožna nobene druge komunikacije, gre v tem primeru za očitno zlorabo in maltretiranje lastne hčerke
2) V kolikor napisane izjave na zapisnikih niso dobesedne izjave, ki jih je podala moja žena, pa gre za očitno dejanje ponarejanja javnih listin, kar je kaznivo dejanje
In še cvetka Varuha človekovih pravic, ki sem jo danes prejel.
Svetuje mi, naj opustim tožbo proti Kliničnemu centru in naj tožim ženo, ki je invalidsko upojena!!!
Res zelo strokovna in človeka vredna izjava slovenskega Varuha človekovih pravic!
Zdi se da je največji problem država,
ki nima korektiva popuščanja.
Svoje delo je skozi nedosledne postopke slabo opravilo, a zdaj kljub vsemu vztraja pri avtoriteti sodnih odločitev.
Nujno bi bilo z institutom revizije postopka vrniti stvari na začetek – staršema pa ponuditi mediacijo.
Prepričan sem, da bi v tem primeru tudi oče popustil.
@rob in Rado:
Ne samo to … zadnja sodna obravnava pred nekaj dnevi je bila zaprta za javnost (novirji nezaželeni) iz razloga varovanja identitete, že nekaj dni za tem pa varnost identitete deklice očitno ni več pomembna, ker je v igri samo še na vso silo deklico spravit k mami, zato tudi kljub vsem posredovanim podatkom o nepravilnosti v postopku želje po reviziji le tega kakopak ni.
Mediacija v tem primeru, dvomim, da bi bila možna. Samo v primeru ponovne preiskave s strani objektivnih kadrov … kar se pa ne bo zgodilo … vsaj na tak način. Verjetno bo to že en primer, ki bo romal na pomoč proti evropskemu sodišču.
Tu v tej zadevio je problem samo eden.
In sicer da spolna(ali druga zloraba) deklice s strani Policije
in tam primernega kadra(klinične psihologinje in zdravniške
izvedenke) ki bi jo Policija MORALA v konkretnem primeru postaviti po uradni dolžnosti.
Prav tako zastopnik za poseben primer v konkretni zadevi dodelite otroka v vzgojo in varstvo ni bil nastavljen, njegovo mnenje pa ne pridobljeno kar je velika napaka Sodišča.
Sicer pa v vsej stvari gre za klasično ignoranco posledic
PAS(odujitveni sindrom), kjer stroka pove, da se parametrov
odtujitvenega sindroma NE SME in NE MORE uporabiti tam kjer
obstoji sum zlorabe otroka.
Glede na to, da so pri Klari Kaker(Simonca sedaj žal tvoja želja po anonimnosti deklice ne zdrži več) ugotovili v času verjetne zlorabe v krvi alkohol bi Policija morala izključiti zlorabo otroka.
Prav tako je treba izključiti zlorabo otroka s strani storkovnjaka klinične psihologije, saj deklica nedvoumno kaže
znake spolne zlorabe. Kar pa prav tako ni bilo narejeno, saj je stokovnjakinja klinične psihologije zapisala, da je deklico potrebno podvreći temeljitemu pregledu v zvezi dogodka zlorabe in da izdaja v zvezi tega NEPOPOLNO izvedeniško mnenje, in to dokazuje, da je stroka ravnala v popolnem nasprotju z uveljavljeno Evropsko prakso(glej sodbo ELSHOLZ ESCP 25735/94 proti nemčiji CASE OF SCHNEIDER v. GERMANY 25735/94)
Vse te sodbe si lahko ogledate na spetni strani evropskega sodišča.
In še ena zelo zaskrbljujoča stvar se tu pojavlja. Irma Krebs, odvetnica v primeru opravlja tu umazano delo zastopanja verjentnih zlorabiteljev deklice z zlorabo uradnega položaja, saj je v nasprotju z načelom nezdružjivosti treh vej oblasti opravila zastopanje te neodgovorne in neprimerne matere Klare Kaker pred sodiščem. Jaz ne vem če je že kdo kaj ukrpal v zvezi tega, vendar to dejstvo kaže, da ima zadeva širšao dinamiko z povezavo v same Murgle in kaže na ogrožanje demokracije v R Sloveniji.
Tu pa bi novinarji lahko opravili delo, ki jim ga nalaga odgovornost 4 veje oblasti.
Brez milosti.
Popravljam prvi odatavek:
Tu v tej zadevio je problem samo eden.
In sicer da spolna(ali druga zloraba) deklice s strani Policije
in tam primernega kadra(klinične psihologinje in zdravniške
izvedenke), ki bi jo Policija MORALA v konkretnem primeru postaviti po uradni dolžnost NI BILA PREISKANA sploh oz. je bila preiskana v nasprotju z načeli stroke in Zakonom.
Kaj je naredil Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, Šubičeva 4, Ljubljana pa si lahko pogledate na spodnejm linku med komentariji – povezano s CSDji in predsednikom komisije. Menda naj bi ta odbor dobil okrog 500 prijav povezanih s CSDji naredil pa ni nič!
http://www.vinkogorenak.net/2011/11/15/gorsku-in-dr-fiserju-naznanjam-sume-storitve-prekrska-in-kaznivega-dejanja/comment-page-1
Ko preberem Gorenakove misli ( temu Angleži pravijo BULLSHIT )mi je vse jasno, da bomo v primeru cerkveno desne variante padli v najglobljo luknjo brez izhoda.kdaj je Gorenak naredil karkoli razen gofljanja? Nikoli! In iz gnoja gremo v prepad smrti!
Simona Rebolj … V imenu vseh žrtev spolnih zlorab … Hvala v imenu male KLare…ki naj zraste v prijetno in samozavestno deklico in ne v nekega vsega boječega nesamozavestnega labilnega dekliča, ki se bo sramovala sebe in svojega telesaz …Hvala, ker je končno napisano tisto, kar že vsi ptički čivkajo odgovorni pa nosijo plašnice in naušnike, da nebi videli in slišali … Hvala, ker se končno nekdo UPA povedati na glas tisto, kar večina ve, a se boji in se dela , da ne ve! HVALA!!!
ja, in kaj bi zdaj radi izvedeli še moje mnenje? Mislim, da jih imate več kot preveč .Če je in dokler je otrok na varnem je zame vse v redu. Postopki se bodo še vlekli, kolikor poznam iz izkušenj delo sodišča, je to klavrno. Kaj pa lahko slehernik naredi proti ustroju birokracije? Komu vse to koristi pa bo pokazal čas. Tej družini pa tako in tako več ni pomoči, zdaj so to samo še posamezniki s kruto usodo.
@SEMI:
Hvala tudi tebi za izraženo podporo. Klima je izredno slaba v smeri podpore poguma, da se na glas pove tisto, kar se sicer ve in tisto, kar se sicer ne ve, pa bi bilo dobro, da bi vedeli. Takšno vrsto poguma se tudi na perfidne izključevalne načine zelo zatira in na površje rine predvsem konformistične in oportunistične bleferje in po potrebi podkupljence. Več je takega šodra, manj se sliši in bolj enostavno utiša redke glasove poguma v imenu vrlin in pravičnosti. V bistvu danes veljaš za idiota, če si delaš preveč samomorilne škode s takšnimi vrlinami, kot si jih omenila. Hinavščini, kamor spada tudi marljiva selekcija, kaj hočemo ali nočemo slišat, pa lepše rečemo baje diplomacija. Težko je vztrajat, česar se hipokriti tudi zavedajo.
@nada:
“ja, in kaj bi zdaj radi izvedeli še moje mnenje? Mislim, da jih imate več kot preveč.”
Jah, dvomim, da je kdo premišljeval o tem, da bi rad še tvoje mnenje, kdor koli že si. Če resno meniš, da jih je itak več kot preveč, se pa ni treba oglašat. WTF?!
Slehernik lahko marsikaj naredi tudi proti birokraciji, če se združi v skupino slehernikov in s tem pridobi na moči glasu po pozitivnih spremembah, zato tudi mnenj, ki podpirajo konstruktivno smer, nikoli ni preveč. Čas ne bo nič pokazal, kot še nikoli ni. Pokaže se samo tisto, kar se odločijo pokazat ljudje. Čas nima s tem nič, razen da ga ljudje zlorabljajo sebi v prid po potrebi in na žalost niso na pravem mestu, ko bi bil najbolj pravi čas za to.
VEČ KOT NAS BO KRIČALO VEČJA JE MOŽNOST DA NAS SLIŠIJO
@nada
s takimi komentatji kot je tvoj pa se samo skriva bistvo in kaže na tvojo vdanost v usodo in tvojo resigniranost, da bi v svojem življenu kaj sama naredila, kar je očitno “vrlina” Slovencev že iz zgodovine
p.s. ravnokar sem končal odgovor, ki ga pošiljam na sodišče, kjer se proti meni vodi postopek odvzemna opravilne sposobnosti, ob sodelovanju sodnega izvednca, ki sem ga prijavil zaradi lažnega izvedenskega mnenja in uradnih oseb CSD. Raje ne bom obesil sem gor, kaj vse so o meni nalagale uradne osebe CSD Moste Polje in dogovorjenih lažnih pričanjih. Dokler sam osebno ne vidiš, ne moreš verjeti, da je kaj takega sploh mogoče!!!
Vsa čast očetu koroške deklice!
vsa čast očetu,in vsem ki mu pomagate ko sm vidla tega dedka mi je blo slabo nočem nbenga vn delat sam vem da ma oče prav vsa podpora očetu,mama pa ah sej je boga ona je sam igračka u šapah dedeka in njenih odvetnikov,ona sama ni sposobna niti zase poskrbet ne še za hčerko…..
Simona, na tole pisanje sem naletel z veliko zamudo. Vsega nisem bral, je preveč. Sem se pa po dolgih mesecih razveselil, da nisem edini, ki ga je prav zadrgnilo okrog vratu ob branju “članka” v “elitni” prilogi “osrednjega” časopisa, ki ga je napisala eminentna novinarka, predavateljica novinarstva, avtorica strokovne literature…
Še huje je, ker ta ta “zgodba, v kateri ni zgodbe” sploh ni bila njen edini poklicni faux pas v SP.
@Bimbo:
Saj to je najhuje. Motiviral me je k temu pisanju predvsem zoprn občutek, da bi bilo lahko premalo pozornih bralcev te prozorne manipulacije, ki bi jo kot tako spregledalo. Glede na prozornost faux pasa, za katerega povsem verjamem, da ni edini, ker je sistem njene motivacije precej razviden (mislim, da je njena mama socialna delavka, pa verjetno tudi to vpliva na apetite po odvetniških storitvah na nepravem mestu), je po mojem mnenju nekaj nezaslišanega, da urednik na tako očitne kikse ne odreagira. Mnogo bolj kot to, da se pojavi slab, nenadarjen, podkupljen ali ideološko motiviran novinar, je nezaslišana toleranca s strani urednikov. Uredniki oblikujejo nivo, na cesti se bodo pa vedno taki in drugačni kandidati smukali okrog priložnosti za svoje “potenciale”.
Urednik? Odreagira? Ali tekač? Tisti, ki je frendu iz stare klape z nazivom Mladina, Miškiću z najmanj štirimi klobuki dal celo stran SP prostora za neuradno uverturo v orkestrirano gonjo založnikov učbenikov proti ministrstvu in vsem tistim, ki nočejo sprejeti “dejstva”, da založnikom na leto pripada za X Mevrov posla z učbeniki? Uverturo, ki je bila podpisana s titulo profesorja (in menda celo predstojnika katedre) na FF, pisana pa v imenu in za račun založnikov!
Urednik? Ki pusti na spletni strani časopisa objaviti video s svojo puhlo, votlo in napihnjeno “analizo” predvolilnih soočenj preteklega večera, med katero smrka, hma, grka in celo uspe utišati svoj nestrpen mobi. Ker se mu ne ljubi pred snemanjem razmisliti in po prvi katastrofi ponoviti vajo? Menda misli, da je oživil Rodinovega Misleca? Da je naredil genialen performans?
Tam, kjer iščeš urednika, je za lisastimi stekli toliko egoizma, puhlosti in pišmeuhovstva, da ne uporabim kakšne besede na k*, kot v državnem birokratskem sistemu, ki omogoča takšne grozljive zaplete, kot so opisani zgoraj.
Pa še nekaj. Štiriletni otrok je v nadvse mutnih okoliščinah pogrešan, nihče ne ve kje je, nikogar očitno niti ne briga, Slovenija ob tem zganja reality show vprid mami ali očetu, namesto da bi najprej poiskali otroka. Z vsemi sredstvi, tudi z vključitvijo Interpola ipd.
Toliko je v tej klinčevi dolini solza vredno življenje malega otroka. Če bi bil moj, bi si v teh mesecih izjokal oči in iztrgal srce.
@bimbo
In kaj bi potem naredili z deklico?
Kot je bilo do sedaj razbrati iz medijev, naj bi bila deklica z babico /torej pri domačih ljudeh/. Ko bi jo našli, pa bi jo dali tujim ljudem?
Najprej je potrebno z interpolom razhajkati vso našo korupcijo, da se bodo vzpostavili TEMELJI ZA PRAVIČNO in ZAKONITO VODENJE POSTOPKA! Do takrat pa je verjetno vseeno ali je deklica z babico čez mejo ali pa pri tujih ljudeh na tej strani meje, za deklico ne bo prav nobene razlike (oziroma je verjetno sedaj bolje tam kjer je, kot potem, ko se bo na silo vrnila)!
Rob, priznam tega o babici nisem zasledil, mi je ušlo. Če je to res, bi morali pač vedeti, da je res, in otroka pustiti pri babici. Vsekakor je (normalna) babica neskončno boljša skrbnica otroka kot pa kakšne za lase privlečene rešitve socialne službe, ki se je že imela priložnost izkazati.
@Bimbo:
To o Žerdinu na žalost drži. Še posebej odkar je bil odpikan z Dnevnika in verjetno neznansko hvaležen, da je dobil streho z drugo možnostjo pod Delom. Takim rabotam ponavadi sledijo oportunizem.
Kar se primera tiče, ti je pa že rob odgovoril. V prvem delu pišem bolj podrobno o tem. Dokumentov, ki jih je Munc objavljal na FB je ogromno in javnosti se seveda ne ljubi tega prebirat. Še vsem medijskim informacijam ne sledijo več, od tega je vsaj 90% itak totalno nekorektnih in površnih. Oče je v zaporu. Kaj bi bilo lahko hujšega. Če bi si spraskal oči in srce, ne bi imela punčka od tega nobene koristi. Deklico iščejo zato, ker hočejo s tem izsilit predajo materi, nihče, ki jim je dokazano nepravilno delovanje, noče priznat napake. Odstavitev Mušičeve in podobno pa pač nič ne pomaga za sam rezultat. Mati noče umaknit naloga za izvršbo, ker hoče na vsak način dobit ta malo in tako je bilo onemogočeno dokončanje postopka raziskave o zlorabi. In zdaj je itak že prepozno.
Dobil sem vabilo naj se po nalogu sodišča zglasim na CSD Ljubljana Moste Polje, da mi bodo imenovali skrbnika za posebni primer, ki bo odločal o tem, katere tožbe in pritožbe lahko pišem. Očitno je, da zgornja vprašanja dr. Fišerju niso všeč določeni zelo vplivni skupini ljudi! Zadevo na CSD vodi oseba, ki je v postopku sestavljala lažne listine (o tem obstojijo listinski dokazi in pričanja tretjih oseb!), mi kot stranki onemogočala vplogled v spis, … Država mora onesposobiti vse, ki se na kakršen koli način zoprstavimo nezakonitostim uradnih oseb in države. Ene v zapor, drugim odvzet poslovno sposobnost. Ali vas to kaj spominja na Stalinove čase!? ZADEVA JE RESNIČNA!
Lp, R
http://www.youtube.com/watch?v=zwD7-HJXrI0
KDAJ SE BODO ZAČELE PREISKAVE PROTI URADNIM OSEBAM????
g. Zvonko Fišer ste slepi in gluhi????
ENI NEZAKONITO V ZAPOR, DRUGIM NEZAKONITO ODVZETI POSLOVNO SPOSOBNOST! POSTALI SMO STALINISTIČNA DRŽAVA.
Še en OČE, ki sam v celoti skrbi za 9 letno deklico od leta 2007, in proti kateremu uradne osebe in neregistriran odvetniški subjekt /prijava na zbornici že vč kot pol leta pa nič!/ (zaradi prikritja lastnih nezakonitih ravnanj) s pomočjo nerazsodnega sorodstva s podtikanji in lažmi JEMLJEJO POSLOVNO SPOSOBNOST.
Ob vseh listinskih dokazih pa organi pregona sploh ne želijo ukrepati proti nezakonitostim CSD Ljubljana Moste Polje in ostalih vpletenih, vključno z bivšo ministrico za Javno upravo, ki je bila zadolžena za upravni nadzor nad CSD-ji in je zadaj zastopnica v primeru KOROŠKE DEKLICE, kar je v očitnem navzkrižju interesov!
Okrajno sodišče v Ljubljani
Odgovor na odgovor CSD Ljubljana Moste Polje z dne 12.10.2011 v zadevi pod opr. št. N114/2011
V zadevi delnega odvzema poslovne sposobnosti
Ljubljana, 22.11.2011
V nadaljevanju podajam odgovor na Odgovor CSD, ki sem ga od sodišča prejel z NAVADNO pošto.
Glede Odgovora CSD Ljubljana Moste Polje podajam pojasnilo in prilagam listinske dokaze /javne listine/, da gre s strani uradnih oseb pristojnega CSD za:
– zavestne lažne navedbe,
– zavestne nepopolne navedbe v cilju zavajanja sodišča glede resničnega stanja,
vse v cilju, da se mi odvzame opravilna sposobnost, z namenom, da bi se prekinili postopki, ki jih zaradi nezakonitih dejanj uradnih oseb pristojnega CSD že vodim oziroma, da bi se mi na ta način onemogočilo eventualno vlaganje novih zahtev za pregon nezakonitosti!
Predvidevam, da bi bil v tem primeru pristojni CSD tudi tisti, ki naj bi odobraval, ali je moja zahteva po uvedbi postopka upravičena ali ne, ter tako samega sebe zavaroval pred nadaljnjim pregonom! To pa v dani situaciji pomeni konflikt interesov.
….
Naj dodatno navedem, da je na listini z LAŽNO vsebino podpisana prav omenjena delavka CSD, ki je sedaj skupaj z direktorjem CSD na zahtevo sodišča pripravila odgovor sodišču. Poleg navedenega, mi je navedena uradna oseba tudi onemogočala vpogled v spis, kljub temu, da sem v omenjenem postopku aktivna stranka!
…
Nezakonitosti omenjenega CSD so do sedaj že bile ugotovljene z inšpekcijskim nadzorom in pravnomočnimi sodbami, ki sem jih jaz sprožil.
……
PREDVIDEVANJA SO SE URESNIČILA. Navedeni CSD in celo zgoraj omenjena delavka vodi proti meni postopek imenovanja skrbnika, saj sem 30.11.2011 prejel poziv naj se zglasim na omenjenem CSD, kjer bo izveden postopek imenovanja skrbnika za posebni primer!
Sicer ne spremljam tako pogosto, ampak ali ste to videli: http://24ur.com/novice/slovenija/napacni-postopki-glede-koroske-deklice.html
Celo tožilka v intervjuju pove, da se je postopalo nezakonito.
Naslov je malo drugačen kot link.
Tožilka v primeru koroške deklice stopila pred kamero.
Tožilka, ki je nekaj časa vodila primer koroške deklice in ki je že opozorila na nepravilnosti, ki naj bi se zgodile pri vodenju postopkov v tem primeru, je prvič stopila pred kamere.
http://24ur.com/novice/slovenija/napacni-postopki-glede-koroske-deklice.html
@David:
Ja, sem videla. To je ta tožilka, ki je že spregovorila preko Facebooka in so jo hoteli linčat, češ, da je neetično, da tožilka v javnosti podaja mnenja o primeru. Zdaj je zelo pogumno stopila še pred kamere in bolj natančno opozorila na nepravilnosti, kar je brez dvoma prioriteta in v skladu z etiko, v kolikor je opazila napake, ki niso bile odpravljene v škodo klientu. In očitno sumljivi kiksi so bodli v oko.
Po stari slovenski navadi: kriv je tisti, ki opozarja in ne tisti, ki je grešil!
http://www.dnevnik.si/novice/kronika/1042499740
Ker se je tožilka Aleksandra Štiblar znova javno “lotila” primera koroške deklice, je vodja tožilcev proti njej sprožil disciplinski postopek
kje so naši intelektualci? naši umetniki? na novinarsko kasto, ki je vržena v spone kupčevanja z dušami in ki se je pretežno že sama usmerila v smeri teh spon, itak ni za računat. aja, saj res, pri intelektualcih in umetnikih se je zgodilo isto. every iceland for itself. povezani zaporedno v krogu, ne zavedajoč se, da je na sredi prepad v katerega bomo pogrnili. in pasti v smrt je definitivno boljše kot večno padati, tako ali drugače. strah je edina kontinuiteta.
pih, ni lahko živeti s stotimi psevdonimi. in tistim, kar se skriva za njimi. kaznujejo se med sabo.
Ptič,
Danes pravljice za otroke piše Makarovićka, ki ne ve kaj bi samapočela z otroki, otroke pa iz dna duše in srca sovraži, ter bi rada sovraštva naučila tudi druge(odrasle).
Razni ćefurji(kriminalisti) molestirajo slovenske otroke na policijskih postajah z tožilsko(Nusdorfer) asistenco.
Še ni jasno kam pes(ne ptič) taco moli ?
Simonca pa še vedno naivno vejame, da ni komandnega štaba v Muglah.
Genocid nad Slovenci z kontinuitetno diktaturo se nadaljuje. V obliki uničenja družine.
Zato je imel Strehovec prav. Takšenga uničevanja družine kot ga izvaja sofisticirano preživet slovenki komunistični režim niso pozanele niti najhujše oblike izmov. Himmler je bil pravi vajenec v primerjavi s slovenkim pritlikavcem iz Murgelj.
Uničiti družino z kazenskm pregonom udejanjati državno spozorirano odtujevanje otrok, kot je to usoda Klare Kaker, pomeni zakuriti samoiztrebljanje naroda. In to je oblika zločina države z namenom protipravnega pridovivanja koristi države(manipupacije z posameznikom).
Genocid nove dobe. In republika Slovenja je brez dvoma ostudno genocidna država(glej oi. VS Slovenija Sodba ESČP).
rick,
ne vem, kako se tvoj slaboumni shizofreni komentar nanaša na potekajočo debato ali na moj komentar … poskusil bom kar najvljudneje in že takoj zaključil ta domnevni dialog – jebo ti ćefur mater na dva, tri načina.
lp,
nidurun
@Rick:
Res si trapast, no. Na podlagi česa tumbanje o tem, ali Simonca verjame v komandni štab Murgle ali ne verjame? Na podlagi ničesar. Tumbanje zaradi tumbanja. Provokacija zaradi provokacije. Patetično.
Patetično in smešno pa je ločevanje murgelskih ideologij od oprodniških floskul nekega Strehovca. Očitno se ti niti o tem ne sanja kaj dosti, da družinica in družinske vezi t. i. murgelskemu klanu pomeni ravno toliko kot cerkvenemu klanu nekih strehovcev. Isto sranje, drugo pakovanje. Zato pa smo, kjer smo.
Toliko o naivnostih.
no, na tole o svetlani makarovič bi se vseeno odzval, čeprav je bilo vse že stokrat v zobeh.
ona je ena redkih naših umetnic, ki sploh kdaj pokaže, da se ji ne jebe za stanje duha v družbi. in ena redkih, ki s pronicljivimi komentarji polni luknje v prerepetanih možganih nacije. seveda kdaj zine tudi kakšno neumnost. ampak komur so blizu plemenite duše in ki ne živi za poceni ideologijo, zna marsikaj od tega natančneje predelati.
to, da sovraži otroke si seveda vzel iz konteksta že na najbolj očitnem nivoju, saj je rekla, da sovraži nekatere otroke, da pa piše za tiste, ki jih ljubi. če gremo naprej. ljubezen in sovraštvo sta pri takih dušah posledica močne senzibilnosti na dražljaje okolja, na hiper ob-čutenje. in ja, gre predvsem za ob-čutenje. bistvo ljubezni in sovraštva je zanje drugačno kot je za povprečnega butalca. prepletate se, sta šele pogoj njihove eksistence. kje se nahaja ta? vmes, gradi za nekaj kar je onkraj ljubezni in sovraštva. da pa prideš čez nekaj, on-kraj, moraš najprej čez to iti. če bi vsi tako sovražili in tako ljubili, bi bilo prostora za vse, za ljubljene in za osovražene. ljubezen in sovraštvo bi bila relevantna tako kot kruh, nič bolj in nič manj. in na pomenskem nivoju je to čisto nekaj drugega kakor ljubezen in sovraštvo, ki ji slednje prisojaš.
lp,
muanis
Hvala, Nidurun.
Ta plesniva floskulaška oslarija ozkega uma o sovrađtvu otrok s strani Makarovičeve je bila tako huda, da sem jo takoj kar malo pozabila, ko sem jo prebrala. Redko katera mati je za vse otroke naredila toliko kot ona s svojim zajetnim kosom ustvarjalnega dela, ki je otrokom posvečen. Kdor tega ne opazi, je pač žrtev mizerne vzgoje in naj se pritoži svoji materi in očetu.
hvala tebi, Simona, ker s svojim pisanjem pritegneš takšne komentarje iz komentatorjev, ki bi jih drugače pritegnilo nekaj manj primernega (kvantitativno nekaj ŠE manj primernega), obenem pa odpiraš prostor izraza ljudem, ki stvar vidijo drugače, bolj kompleksno in bolje, da stopijo v komunikacijo z njimi in tako lahko dobijo tudi nov uvid za svoje razmišljanje.
po mojem mnenju si me zelo dobro dopolnila, s prepotrebno piko na i. torej — se seveda strinjam.
“ki bi jih drugače pritegnilo nekaj manj primernega”
samo nekaj manj primernega, pardon za napako v zapisu špekulacije.
Kr se tiče Makarovičke. Ne izkrivljat resnice prosm.
Tole je copy paste:
“Ne, ne pišem za otroke, pravljice pišem, ker mi je blizu literarni žanr in ker ljubim pravljice. ”
http://www.siol.net/novice/rubrikon/siolov_intervju/2012/01/svetlana_makarovic.aspx
Ampak škoda zgublat besed tuki. Z besedo Makarovičke “sovražiti” sem le želel ponazoriti stanje duha v Sloveniji in da biti boljši ne pomeni sovražiti ampak sobivati v razumenvanju in zavedanju.
Drugo je vprašanje moči.
In prav to neumno(veleumno)pojmovanje oblasti je vzrok,
da Klara ostaja brez očeta, Boštjan pa gnije v čuzi.
Kot vem je človek ostal tudi brez odvetnika. Sam.
Klaro pa zastopajo Ćefoti, bivša ministrica za javno upravo(vsi isti).
Samo še vprašanje časa pa je kdaj bo s strani bambusićev ujeta Klara.
In ja meni ne smrdijo domobranci v konkretnem primeru, ne smrdijo mi Farji kot Makarovički, ne smrdijo mi žrtve iz hude jame, pa tudi Strehovec nima pri genocidu družine Kaker nič.
Ima pa pri tem vse trenutna oblast(tudi Kučanov klan z Stefano in koroško mafijo, tudi predesednik Turek, tudi predesdnik Vrhovnega sodišča, ki strelja z ignoranco Kakerja v tilnik).
Za to obstojajo neizpodbitni dokazi.
Imamo tudi vsi mi, ki nimamo moči in tožikski genocid R Slovenije v malem nad Klaro in njenim očetom dopuščamo.
Da pa ne bo nejasnosti. Ne, ne prevzemam sovraštva oblastnic in oblastnikov in odgovornosti za genocid R Slovneije nad Klaro. Bordelinersko obnašanje očitno z tostosteronom prežete Makarovičke je le še en v vrsti dokazov patološkega diskriminatornega in nasilnega raznorodovalne ga procesa, ki si ga kot kričeč primer Makarovičke privoščijo tudi tisti, ki imajo osebni interes za to, 5 minut cajt, še posebej pa tisti, ki nas Slovencev ne poznajo.
Odgovornost naj prevzamejo tisti, ki so odgovorni.
To pa je slovenska oblast. Z imeni in priimki.
Ta prav tako kot Makarovička sovraži otroke in otroci te države nikoli ne bodo slovenski otroci, vse dokler se zadnji tiran ne bo prisiljen umakniti z oblasti.
Zahvaljujoč totalitarni substanci oblasti bodo slovenski otroci očitno še dolgo otroci s petrička.
In še en dokaz da je kar tako počez ožgosati “farje” za pedofile enako kot ožigosati pisatlje pravljic za (pedofilske) psihopate. Poznamo namerč enega, ki je napisal vrsto pravljic in bil za pedofiljo pravnomočno obsojen.
Nidurun.. In tudi Vaš titek Titek je bil …. Zato jebi svojo mrtvo mamico kar sam, kot se zarad mene kr takoj pridruži poveličevanju superiorne balkanske kulture svoje oboževalke.
Sovraštvo rodi sovraštvo. Pravilno in modro vladanje pa omogoča ravno to, da se ljudje ne pobijajo in da imajo otroci mir in očeta in/ali mater(omogoča se izvrševanje pravice do mirnega uživanja družinskega življneja).
Klari ni bilo dano živeti v miru z njenim očetom. In to je hudo narobe. Zloraba, ki jo je doživela je huda, zarezala
je v substanco naroda. Kot Krst pri Savici.
Zaznamovala je vse, tudi tiste, ki namesto zavedanja in samoobrambnega močnega udarca tiranom nemočni bincamo in nabijamo do neztavesti.
Riki Martine, brate, shvati me,
zanimivo, da si znova po svoje povzel njen odgovor na vprašanje. do kam lahko gre tvoja gradnja po poteh ideologije?
da bralci ne bodo zmedeni, lepim pretežni del njenega odgovora, ki se mi zdi bistven, ostalo pa lahko preverijo na linku, ki si ga sam podal, in s tem pokazal, da imaš bodisi nas za neumne, ali pa ne vidiš, da sam posreduješ neumnosti:
“To, kar stroka reče, me ne zanima, vem pa, da obstajajo otroci, ki so nežni in ki poslušajo pravljico z odprtimi usti in jo dojamejo tako, kot je bila povedana. In to je tisto lepo. Vsi otroci pa niso taki. In navsezadnje ne vem, zakaj je treba imeti rad vse otroke pa vse ljudi pa vse živali. Jaz navsezadnje nimam odnosa do slonov. Jaz imam rada muce, veverice, nimam rada slonov. A gre za to, da je treba do vseh živali biti pravičen in da jih je treba pustiti pri miru.”
in ta izjava zelo natanko povzema mojo krajšo analizo duha tipa makarovič.
praviš, da si le želel opozoriti na nekaj drugotnega v svojem komentarju in rabi izraza “sovražiti” v njem, vendar to ni res, saj kasneje zapišeš slednje: “Ta prav tako kot Makarovička sovraži otroke in otroci te države nikoli ne bodo slovenski otroci, vse dokler se zadnji tiran ne bo prisiljen umakniti z oblasti.”
jaz imam s titom toliko, kot ima moj kurac s pičko natakarice v baru v brestanici. tito je fenomen in posledično nimam z njim nobenega lahko vidnega čustvenega odnosa, ne pozitivnega ne negativnega. če pa bi tita postavil predme, kot substanco “mesa in krvi”, bi verjetno čutil precejšnjo nenaklonjenost ali brutalno makevelijansko naklonjenost. skratka, nič posebej dobrega.
fajn je, da si naklonjen boljši, lepi družbi, da si naklonjen pravici v primeru ‘koroške deklice.’ vendar prehajaš v sodbe. v resnici ne veš, kaj se je zgodilo. ne ti, ne jaz, ne simona rebolj. ključ je le v tendenci po pravičnem ravnanju sodstva, ki smo si ga izbrali za metaforo in neposredni, otipljivi simbol pravice. in zanima me, od kod ta tvoja naklonjenost, saj ne želiš živeti z bistvom tovrstne naklonjenosti v celoti? kam? kako?
“Zloraba, ki jo je doživela je huda, zarezala
je v substanco naroda. Kot Krst pri Savici.”
v substanco naroda zareže vse, ki se ga naravni njegove “kolektivne” zavesti dotakne. vendar se mi zdi ključno vprašanje to, kaj se ga dotika toliko, da se v njem prebudi nekaj aktivnega, prevratnega, na bolje spreminjajočega? to, kar se v primeru ‘koroške deklice’ trenutno dogaja, zagotovo ne. in ravno v tem tvojems tavku se mi zdi, da se skriva ena od možnih komponent slaboumnosti tvojega trenutnega komentiranja – pretiravaš. zakaj? kako? čemu? na ta vprašanja lahko odgovoriš samo sam, in želim ti, da ti to tudi uspe.
svojo (živo) mater pa imam zelo rad, vendar tendenco po jebanju z njo prerasel nekje v relativno zgodnjem obdobju najstništva.
lp,
m.s.
Nidurun,
Nebi se zapletal v tvoje percepcije, ki so podobne makarovičkinim. V svoji percepciji si
vejetno čisto povprečen balkansko superioren osebek, kakšne stvari pa si sposben početi pa niti tule ni važno.
V ničemer ne pretiravam. Da se bolje razumeva. Koji če mi kurac pretiravanje. Jaz kar sem imel za rešit sem rešu.
Sistem pa dobro poznam. In njegove gestapovske korenine.
Iz dokazov, ki sem jih videl in prebral vem in to natančno, da je bila in je Klara zlorabljena. Bošjan pa pozabljen. Od te pritlehne države, od tebe in mene državljana te kurčeve banana republike in na Bošjanovem mestu, bi si izpraskal srce.
Kot veterana vojne za Slovenijo me je sram, da živim v taki Himlerjevi like državi, kjer pravica ne najede mesta, da se resica ne more niti izkazati. Da se je zatrlo preikavo spolne zlorabe deklice(z nepristrankim strokovnjakom klinične psihologije), da se ni ugotovilo vzroka, zakaj je po spolni zlorabi deklice bolnišnično osebje v krvi Klare ugotovilo prisotnost alkohola in še kar nekaj signifikantnih podrobnosti, ki izkazuijejo verjetnost zlorabe deklice, ki urbi at orbi verjetno nikoli ne bodo znani, saj so bambusići po tožilskem navodilu v zvezi dejstev pereprečili preiskavo.
Sodišče pa je postavilo mejo nepravično, diskriminatorno, koruptivno z uporabo namerne slepote ter z dvojno zlorabo
storilo veliko krivico očetu in njegovi hčeri.
In ja. Upam, da bo pri narodu prišlo do odpovedi kolektivne zavesti. Da se bo narodu odfukal. Al pa vsaj po tem ko bo referedum uspel z 90% udeležbo.
Turku, Pahorju in predsedniku Vrhovnega sodišča in še komu iz murgeljskega štaba po oblasni lojtri nižje bi bilo treba zaradi Kakerja in Kakerju podobnih s strani načrtno vodenih genocidnih primerov soditi kot Himlerju ali pa v novejšem času če že hočeš – Mubaraku potem.
@Riki:
Kakšno zvezo neki ima ta nedostojen in slaboumen referendum s skrbjo za otroke, ki so žrtev malomarnega ravnanja in zlorab???
Razpisovalce tega referenduma boli kurac za zlorabljane otroke po klasičnih družinah, da je le družina na videz klasična. Ne razpisujejo referenduma za drasttično poostritev pravice do posedovanja otroka. Ne, razpisujejo referendum, ker jih skrbi formalna podoba, pri čemer gre za podelitev pravice do poroke in posvojitev s strani parov, ki bi bili avtomatsko podvrženi preverjanju, ali so primerni za starše! Medtem ko biološko produktivni heteroseksualni pari lahko imajo otroke, kakor in kadar se jim zljubi, tudi če so navadni psihopati.
Čuden borec za pravice in lepo življenje otrok si mi ti.
No jaz si nebi upal na mestu novinarja okarakterizirati
referendum za “slaboumen” in “nedostojen”.
Taka vrednostna sodba je sama po sebi nedostojna, še posebej
ko ni daleč čas ko so bili vsi drugače(tudi dobromisleči)
politično opredeljeni ožigosani kljub kompetentno podaniem političnemu drugačnim mnenju nedostoneže in slaboumenže.
Kljub tvojemu trudu, ki si ga pokazala s tem b logom tale tvoj zadnji post zmanjšuje vrednost blogerske debate. Seveda je to tvoj blog.
In še karatek odgovor na:
Kakšno zvezo neki ima ta nedostojen in slaboumen referendum s skrbjo za otroke, ki so žrtev malomarnega ravnanja in zlorab???
Veliko. Namreč zakonik, ki naj bi bil “družisnki” prav v ničemer ne izboljšuje obstoječi ZZDR.
Celo več. Otrokom in staršem jemlje pravice.
Če dobro prebereš ta v parlamentu spejeti zamzek namreč hitro ugotoviš, da začasna odredba o koristi otroka ne more biti izdana.
Zakonik nima prav nobenih mehanizmov za evaluacijo PAS(odtujitvenega sindroma) in drugih tipov zlorab kot je naprimer Medeja sindrom, MSP sindrom(tudi po posredovalcu)
kot tudi ne predpisuje protokola v najhujših vrstah zlorab otrok(pedofilja, incest,molestacija otoka z nasilništvom) dopušča pa možnost institucinalnega vstopa v družino(in državno sponzoriran teror)kot ga doživlja Klara.
Torej če bi bil ta zakonik sprejet(in se ne vrže dol)
Kaker ko pride iz čuze ne bo imel prav nobene možnosti, da vloži začasno odredbo, ki bo izkazovala otrokovo korist bodisi po stikih z Klaro, bodisi po zahtevio za dodelitev. Zlorabe pa že do sedaj ni bil v stanju dokazati(in je zaradi zlorab tožilstva in policije tudi ne bo).
Roditeljska pravica je v nasprotju z vsemi sprejetimi konvecijami Kakerju in vsem ožjim članom družine(očetu, materi) de facto odvzeta. Zato je ob taki definiciji “starševske skrbi” ta zakonik neustaven.
Seveda da ne govorimo o odtujevanju otrok. Odtujeni otroci
(še posebej z državno sponzoriranim terorjem) bodo največje žrtve tega “zakonika”. V obstoječem zakoniku so namreč imeli na razpolago 106/6 člen ZZDR, ki pa ga krivosodna banda ni izvajala in je bilo zato v tem delu zakon potrebno spremeniti.
O homoseksualcih in lezbikah pa se je ESCP
http://cmiskp.echr.coe.int/tkp197/view.asp?action=html&documentId=870457&portal=hbkm&source=externalbydocnumber&table=F69A27FD8FB86142BF01C1166DEA398649
CASE OF SCHALK AND KOPF v. AUSTRIA
(Application no. 30141/04)
že izreklo v sodbi zato je tu škoda izgubljati besed. Ne krši se jim nobena pravica, če se jim ne dovoli poroka. Kot oče ali mati otroka pa v Sloveniji že obstoji sodna praksa zato je skrbniški transfer biološkemu staršu del obstoječe pravne prakse in ni nikakršne potrebe karkoli spreminjati.
Največji psihopat pa je zame Mravlje. Ta je ob asistnci povzročil smrt dveh deklic. Psihopatski baburi pa omogočil umor.
Torej problm v Sloveniji ni ZZDR ampak Protokoli,ki bi morali biti spejeti k obstoječemu sicer dobro namisanemu ZZDR, seveda ob doslednem izvajanu s stranni IUS.
Drugi velik problem je koncesija nad delom kliničnih psihologov. Namreč Ministrstvo za zdravje ugotavlja, da se te koncesije nobeni od zbornic ne da podeliti, saj slovenska stroka ne sledi stroki na globalnem nivoju in gre za zastarele
oblike izvajanja kliničnopsihološke evaluacije. O tem obstojajo pisni dokazi s podpisom bivšega ministra za zdravje(Miklavčiča).
Zato ja. Otroci so v 98 % dodeljenim ženskam. Tudi težkim psihopatkam, ki otroke odujujejo ali celo morijo.
Zato nemoč staršev v bitki za svoje otoke, ko se na drugi strani srečajo z težko psihopatko gre za stroki znan sistemski pojav, ki pa se načrtno ne rešuje(Listina z navodili po 200 čl KZ – Cerar 2005). Namreč lažje in cenovno donosneje je trpinčiti otroke in njihove starše(metoda Nusdorfer) kot pa zagotoviti drago(in dolgotrajno) evaluacijo v težkih in zahtevnih primerih z visokomi stroški in drago plačati eminentne strokovnjake klinične psihologije(iz tujine) ali pa
izobraževanje obstoječega(sicer po mojem menju nespsobnega) kadra v Sloveniji.
@Riki:
Ja, tako označujem ta referendum, seveda bi oznako v primeru pisanja prispevka podkrepila tudi z argumenti, ki so sicer zgolj v diskurzu nepotrebni, razen če sogovornik izrazi, da ne razume, zakaj takšna oznaka in je potrebno dodatno pojasnilo.
S pomanjkljivostmi, kiksi in hinavščino znotraj družinskega zakonika v točkah, ki si jih izpostavil, brez dvoma soglašam in bi bilo moč še kaj dodat, tudi na področju rejništva itd.
Ampak!!! Referendum, ki je sklican na podlagi podpisnikov nasprotnikov družinskemu zakoniku, se ne bo zgodil zaradi tega, o čemer ti v zadnjem komentarju pišeš, ampak izključno zaradi člena, ki se dotika urejevanja razmerij med istospolnimi partnerji. Nekoč sem že zapisala, da je ta družinski zakonik preprosto ugrabljen kar v celoti na podlagi le enega dela celote. Kar je katastrofa! In to katastrofo so sproducirali aktivisti proti družinskemu zakoniku, brez katerih se referendum ne bi zgodil. Nikogar, podpisnikov pa najmanj, prav nič ne brigajo ostali členi zakonika. In v tem je velik problem. Državljani, ki bodo šli na glasovanje za ali proti, ne bodo glasovali o družinskem zakoniku, saj ga večina niti poznala ne bo, ampak se bodo opredeljevali izključno na temelju, ali so za poroke in pravico do posvojitev s strani homoseksualcev ali proti. Vsak, ki bi dal glas proti zaradi nasprotovanja kateremu koli drugemu delu družinskega zakonika, se bo interpretiralo kot glas proti homoseksualnim porokam in pravici do posvojitev.
Zato je ta aktivističen sebičen, pristranski, nedostojen in neokuse marš za referendum več kot moralno sporen s konketno neugodnimi posledicami, ki bodo temu sledile.
Ob tem je za neokusen nonsens seveda poskrbea še odločitev ustavnega sodišča, kjer sploh niso presojali na vsebinski podlagi, ampak so si umili roke s proceduralno utemeljenim razlogom, medtem ko, kot so dejali, se s poanto vsebine, kar se veže na pravico odločanja o človekovih temeljnih pravicah, niso ukvarjali. Zelo nekorektno in hinavsko.
V tem primeru bi morali odločat o dopustnosti ali nedopustnosti razpisa referenduma o določenih členih družinskega zakonika, heh, na primer. O tem, o čemer si se ti razpisal, namreč nihče sploh ne razpravlja in nihče ne bo mogel v realnem izplenu interpretacije o tem glasovat na referendumu, čeprav se glasuje za ali proti družinskemu zakoniku v celoti.
Zato meni in meni podobnim, ki sicer družinskega zakoniak ne pdopiramo kot dovolj dobrega, ne preostane drugega, kot da se vzdržimo glasovanja. Kar gre na škodo uveljavljanju pravice do istospolnih porok in posvojitev (ki je itak vedno pod nadzorom in v neprednosti pred idealnim ustreznim hetero parom). Vendar je to davek, ki si ga morajo pa tudi aktivisti za uveljavljanje enakopravnosti istospolnih partnerejev vzeti v zakup, ker so tudi oni ugrabili celoten družinski zakonik in niti enkrat, vsaj pomotoma, niso izrazili nestrinjanje s takšnim načinom, ampak se tudi sami obnašajo, kot da je cel družinski zakonik vzpostavljen le zaradi njihovih pravic. To med drugim pomeni, da ne drži, kot trdiš, da ima v tem primeru odločanje o sprejetju tega druž. zakonika zvezo z usodo otrok, ki so tudi žrtve v primerih tipa Kaker. Nima je! Ker se referendum na podlagi teh dveh aktivističnih skupin, ki bijeta bitko, in njihovih argumentov, o spornih zadevah te sorte, ne bi nikoli zgodil, ampak bi bili z družinskim zakonikom, kakršen je, vsi zadovoljni in bi se jim fučkalo za omenjane spornosti. In tudi po referendumu, kakršen koli že bo rezultat, bo aktivistični zmagovalec pač zadovoljen, ne glede na ostale člene, glasovi pa se bodo intepretirai le na podlagi določenega segmenta. To pomeni, da tudi nov družinski zakonik, v kolikor bo uspel referendum, ne bo prav nič vezan pred javnostjo, da skrbno na novo dopolni ali spremeni sporne člene in še kakšne druge, ki jih tu navajaš ti.
Torej naj se jebejo vsi skupaj v teh neokusnih butalskih rabotah brez primere.
“Zato je ta aktivističen sebičen, pristranski, nedostojen in neokuse marš za referendum več kot moralno sporen s konketno neugodnimi posledicami, ki bodo temu sledile. ”
Simona,
pozabljaš da na referendumu napačnih odgovorov ni. Ali ja, ali ne. Oba odgovora sta pravilna!
Tudi za plebiscit leta 1990 je veljalo, da napačnih odgovorov ni.
Simona,
“Vsak, ki bi dal glas proti zaradi nasprotovanja
kateremu koli drugemu delu družinskega zakonika, se bo interpretiralo kot glas proti homoseksualnim porokam in pravici do posvojitev.”
Ne ne po mojem pa tu ne gre za neko hudo kolateralno škodo(čeprav se bodo istospolno usmereni takoj razglasili kot žrtve). Še posebej, ker Blažič počne obrantno veliko huje in bolj nesramno. Nisem ga še slišal govoriti o 106/6 členu …
Izkazal se bo da sodba evropskega sodišča SCHALK AND KOPF v. AUSTRIA izvršljiva tudi v Sloveniji.
Po drugi strani pa obrni.
Daš glas za zakonik in kaj narediš ? Ubiješ dve muhi na mah.
Po eni strani popolnima neupravičeno pozitivno diskriminiraš homoseksualca ali lezbiko in mu z svojim glasom pridobiš pravico, ki je NIMA in je na podlagi naravne pravice nikoli ne more imeti ob enem pa potrdiš skorumpirani dilentatizem in hinavščino,kot vsebinsko komponento tega skrpucala, ki naj bi bil družinski zakonik.
Ergo….
Če se vzdržiš glasovanja glasuješ za zakonik. In to pa je
je največja hipokrizija.
I ne ne referendum je po mojem menju še kako na mestu. In pobudniki imajo tokrat po mojem mnenju prav. Seveda pa je prav, da je mnenj več. Nič narobe s tem.
To je demokracija.
“Po eni strani popolnima neupravičeno pozitivno diskriminiraš homoseksualca ali lezbiko in mu z svojim glasom pridobiš pravico, ki je NIMA in je na podlagi naravne pravice nikoli ne more imeti.”
kaj je to? rad bi se poučil o tem pojmu, tako, da te prosim, da mi posreduješ manjši seznam filozofskega čtiva, ki ga sistematsko obravnava in členi. namreč, zdi se mi, da je obstoj česa takega kot je naravna pravica in njeno razkrivanje v družbi pojem, ki mi ga boš težko razložil v eni povedi. pričakoval bi vsaj kakšnih sto strani filozofskega sistema – lahko pa tudi globoko matematičnega zanikanja pojma filozofskega sistema, ki po drugi strani skozi obratno argumentiranje tudi zanika obstoj česa drugega, kot je naravna pravica in nam jo na nek način razkriva skozi odsotnost vsega drugega, čeprav si kaj takšnega težko predstavljam. verjamem, da je tebi vse to jasno, vendar pričakujem, da boš potrpežljiv z bralci in postavil kakšen smerokaz.
v srčnem upanju,
jaz
@Riki:
Izpod časti mi je klepet na takšnem nivoju o domnevno naravnem, kar naj bi se povezovalo s pravico. Ker gre za popoln krah razumevanja naravnega, biti, kaj šele pravice v osnovi. Če odštejem filozofski debakl, na katerega je opozoril melanholični ptič, lahko na hitri revsknem nekaj samo tako, da se spustim na intelektualen podnivo, kot ga poznam, da se odvija v tem primeru. In rečem lahko samo, da želim veselo pot k življenju nazaj v gozd. In obile sreče pri vračanju k naravi. Kaj več od tega se mi ne ljubi, ker nima smisla. Toliko je bilo že zapisanega o popolnem nonsensu blebetanja o naravnem na tak način, zlorabi pojmov in neumnosti, da postaja res dolgočasno, ko tako floskulo spet preberemo.
Ne pozabi pa tudi, da sem ženska in se dovolj dobro zavedam, kako je bilo utemeljevano nasilje nad ženskami pod patriarhatom in je ponekod še vedno in še vedno s pojasnili o domnevni naravni pozicije ženske, zaradi česar naj bi bilo baje moralno nesporno, da je prikrajšana za enakopravne pravice. In ne želiš si doživet mojega kozlanja na take slaboumne prasce z obžalovanjem, da tudi takšne zločinske slaboumne možgane sproducira in dopušča v obstoju ljuba precenjena narava. Skratka, ne me provocirat s fašistoidnimi idiotizmi, ki imajo z naravo skupnega pač toliko, kolikor je naravno vse, kar si izmislimo in kar nas doleti. Mene zanima tisto, kar človek z razumom in pametjo sproducira v smer skupnega blagorja in koristi. Sicer pa tudi fukam ne gonsko kot žival, kadar me prime, čeprav bi bilo morda bolj naravno in manj razumno. Tudi ubijam ne enako bolj naravno, kadar me pač prime. Trudim se.
No sej to je čist fajn, to mislim da se spustiš na podnivo in si to uspeš tudi priznati. Nič narobe s tem. Poznano. Dokler seveda ostajamo na nivoju debate. Ko pa enkrat nastopijo posledice ve realnem svetu pa ni več tako nedolžno(glej Vojna za vodo – Križnar 2010)in dokler Kaker ne sedi v zaporu.
Kar se tiče narave je stvar jasna. Ko bo prvi istospolno usmerjen moški iztisnil kaj iz kakšne svoje odprtine po naravni poti, potem bom priznal kot moški, da imaš prav.
Isto velja za istosoplno usmerjeno žensko. Le z to razliko, da
mora bit po naravni poti sposbna samooprašitve, ne pa da strojno in tehnokratsko/tehnološko/birokratsko izsesa nekega “made in China” moškega in se razglaša za suvereno neodvisno svetnico, ki ji je dovoljeno vse(tudi oploditev z naravi ukradenim semenom, kar je precej različno od gonskega fuka o katerim pišeš Ti).
To o manjku bi lahko izpustila, verjem, da se me ne dotakne :).
Z veseljem se pridružim filozofski teoriji “kar človek z razumom in pametjo sproducira v smer skupnega blagorja in koristi” tisti trenutek ko bo genom brez posega človeka pričel rulat v tej smeri.
Ampak v naravi je že tako, da vedno predeluje drek, ki ga s svojim posegom “dobri fantje” in še “boljša dekleta” z najbolšimi nameni pridelajo.
Prav ogabno se mi zdi tudi če dva homoseksualca nabavita žensko(similariteta uspeha z nakupovalno košarico tipa Lidl)
in si proti dobremu plačilu “sposodita” maternico, če pa dobro plačata pa dobita v naslednjih 10 minutah še “maternico” z jačecem vred). Fuj no.
Razumem, da se tvoje razumevanje dobrega v končni fazi zreducira na nakupovalno košarico v Lidlu, ki ni nič drugega kot košarica sperme kupljena za OBMP v Avstiji(sori gre za tehnikalije), ampak da si se zaradi tega pripravljena spustiti v graben, na podnivo in pri tem manipulirati še z pojmom “nasilje” in žigosat okol je pa beda od bede.
To da se že po drugi besedi zatečeš k za feministke priviligiramenu pojmu “nasilje v povezavi z enakopravnostjo, nasilej v povezavi z družino”, ki vedno kaj v sporu(50% družin v sloveniji živi v enostarševski družini)ženski prinese, ožigosaš patriarhalno družino in moške, ki živijo tako za “prasce” in zmečeš v fojbe vse nasprotno misleče z žigosanjem fašistoidnosti je pa res preveč in grdo izskače.
Pojem “družinsko nasilje” je namreč hudo zlorabljena beseda v tem zakoniku. In prinaša popolnoma neupravičeno diskriminiranim pravice, ki jim nikakor ne gredo, še posebej ne v miljeju slovenke družbe in običajev. Če ženska dela za šporhetom v Sloveniji namreč še ne pomeni ničesar.
Po drugi strani pa ta spejeti zmazek, ki naj bi bil Zakonik ne zagotavlja pravice otrokom, da imajo mir pred tem(sociološki vidik pred t.i MSP zlorabo novega tipa, ko se z denigracijo ciljanega starša doseže svoje).
Tudi zato je brez dvoma potrebno, da se ta zakonik umakne, pripravi pa protokole ravanja k obstoječemu ZZDR(podobno ACPC Anglija
http://www.awcpp.org.uk/areasofwork/safeguardingchildren/awcpprg/index.html
@Riki:
“Kar se tiče narave je stvar jasna. Ko bo prvi istospolno usmerjen moški iztisnil kaj iz kakšne svoje odprtine po naravni poti, potem bom priznal kot moški, da imaš prav.”
No, saj, to je ta poden nivo neupravičene popolne nerazgledanosti in neizobraženosti.
1. Istospolno usmerjeni moški, ne boš verjel, iztiskajo iz svojih odprtin vse, kar iztiskajo tudi heteroseksualni. Istospolna usmerjenost, med drugim, tudi ne pomeni neplodnosti. Neplodni moški in ženske so lahko heteroseksualni ali homoseksualni. Komu neki torej odrekaš pravice do skrbi za otroka s hinavskim, slaboumnim in pritlehnim zgovarjanjem na naravo? Neplodnim??? Za kakšno mišljenje nisi pripravljen prevzet povsem osebne odgovornosti, ker namreč naravno je vse, kar obstaja. Naravno je žal tudi to, kar uprizarjaš ti. Naravno je tudi to, da te nič ne brigajo preštevilni zanemarjeni otroci brez staršev vseh starosti, ne le peščica srečnih dojenčkov, ki si jih pač izberejo neplodni heteroseksualni pari najraje. Naravno je tudi to, da vsak neodgovoren psihopatski heteroseksualni par lahko pač dobi otroka in ga muči, prikrajšuje in zanemarja, dokler družba to dopušča. Preočitno je, da dopušča zelo veliko, saj je pravica biloških staršev do otroka in nad otrokom skoraj nedotakljiva. In za to vrsto nekvalitetnega bivanja in zlorabe ljudi spet ni kriva narava, ker narava je samo taka, kot je, in ni sama po sebi nič samo lepega, ampak je izključevalna, živalska in brezobzirna, pravila igre temeljijo predvsem na pojmu preživetja ali izumrtja in medsedbojnega izkoriščanja po vojnem principu plenilca in žrtve, vmes se pa odvije nekaj sladkobnih kičastih sončnih vzhodov in zahodov. Človek pa z razumom lahko napreduje in odkriva pojem kvalitete bivanja, ki bi čim bolj blažilo učinke surove, izključevalne in zgolj preživetvene dejavnosti narave.
Izjava o mojem izključevanju in celo metanju v fojbe patriarhalno urejenih družb je pa vrhunes podle, spletkarke in fašistoidne primitivnosti. Kot prvo nimam nikakršnih vzvodov za izključevanje in nasploh je ta stokrat zlorabljena politikantska floskula naravnost ogabna v slaboumni neizvirnosti, kot drugo je obtoževanje kogar koli, da nekoga meče v fojbe, če pač nikogar v nobeno fojbo vrgel ni, popoln moralni zločin fašistoidnega primitivnega uma. Resnica je, da absolutno nasprotujem patriarhalni ureditvi, je ne spoštujem in za tem zelo ponosno, neizpodbitno in suvereno stojim enako, kot nasprotujem kakršnemu koli drugovrstnemu obvladovanju skupine ljudi, zasušnjevanju in odvzemanju enakopravnosti!!!! Odvzemanju pravice do svobodne in samostojne eksistence! Vsako preprečevanje enakovrednih pravic do samostojne neodvisne eksistence in zasužnjevanje je popoln moralni zločin, ki v konkretnem izvajanju pomeni tudi sistemsko potrjen konkretni zločin proti zasužnjeni skupini ljudi, kar vedno prinaša negativne posledice. O tem je seveda z zgodovinskega in vzročno posledičnega sociološkega in psihološkega vidika tematika pretzajetna za takšno dopisovanje. Še posebej z nerazgledanim človekom, ki take stresakot ti tukaj. Moje zastopanje demokratičnih vrednot kot optimuma za možnost razvoja družbe proti optimalnemu občemu blagorju torej tudi v tem primeru nima nobene zveze z žensko ali moškim za šporhetom, če se lahko sam prostovoljno odloči, da bo za šporhetom in da bo na primer vzdrževan s strani svojega zakonskega partnerja, zaradi mene je lahko vsak, če hoče, vzdrževan tudi s strani prijatelja ali vesoljca. Da ima le možnost in enakovredne pravice, da vzpostavi neodvisno eksistenco in ni prisiljen v soodvisno zasužnjeno razmerje. Ker že ob formalni demokraciji takšna razmerja so lahko pod vprašanjem v odnosu do realne svobode odločanja, je sistemsko zasužnjevanje seveda pri meni daleč po nivojem razprave o utemljenosti sploh.
Kar se tiče umetnih oploditev in nadomestnega materinstva, osebno nisem pristaš, ampak predvsem iz razloga podpore posvojitvam, ki so urejene nalašč slabo, mentaliteta pa še vedno zaostalo pokvarjena v odnosu do razlikovanj med posedovanjem biološko lastnega otroka in nebiološko. Tudi to je dolga debata. Da nisem pristaš, pa seveda, glede na dane okoliščine, še ne pomeni, da nasprotujem pravici do umetne oploditve, ali kaj podobnega. Dejstvo je, da je starš lahko veliko boljši in bo otrokom življenje veliko bolj milo in plodno, tudi v takšnem primeru, medtem ko področje posvajanj zaenkrat v globalnem smislu, s konkretnega in mentalitetnega vidika, pač ni urejeno tako, kot bi moralo bit, da bi se primerni starši do posvojenega otroka lahko sploh prebili na enostavnejši način, kot je to vendarle enostavneje v primeru umetne oploditve ali nadomestnega materinstva itd.. V primerjavi s prenekaterimi klasičnimi formami ustvarjanja družine pač tudi v pojavu nadomestne matere samo po sebi umevno ne vidim nič slabega. In nakup otroka na tržnici, kot ti temu praviš, pa sploh ni samo po sebi umevno nič nezaslišanega, saj večina ljudi otroke dobi kar zastonj, pač, zaradi enega plodnega fuka. Otrok pač v vsakem primeru nekaj stane, le da ga je možno dobit tudi gratis, medtem ko so nekateri, v redkejših primerih, že vnaprej pripravljeni tudi precej plačat, da bi ga imeli. Nekateri ga pa imajo gratis, tudi če si ga sploh želeli niso. O čem neki bi torej rad moraliziral tako neprikupno zmedeno in pristransko?
Zdaj imam pa dovolj! Raje bi se o teh zadevah pogovarjala, če že, na višjem nivoju komplikacij in ne o osnovah za telebane, ki niso jasne.
“In za to vrsto nekvalitetnega bivanja in zlorabe ljudi spet ni kriva narava, ker narava je samo taka, kot je, in ni sama po sebi nič samo lepega, ampak je izključevalna, živalska in brezobzirna, pravila igre temeljijo predvsem na pojmu preživetja ali izumrtja in medsedbojnega izkoriščanja po vojnem principu plenilca in žrtve, vmes se pa odvije nekaj sladkobnih kičastih sončnih vzhodov in zahodov.”
antikrist! melancholik! hehehe. če že kaj, in morda dosti, je narava naš dostojen tekmec, motivator za boj, gora, čez katero lahko celo življenje plezamo, pošten sovražnik, ki nikoli ne spremeni stališča, čeprav postavlja puzle in ne razkrije vsega. ampak najprej je dobrodošlo seveda tisti del v nas preplezat.
in prijatelj šele skozi neprijateljstvo. moč narave in s tem njeno lepoto je mogoče spoznati šele, ko se ji zoprestaviš. sklicevati se nanjo kot Riki, pomeni zame začetek razkroja človeka kot takega. historično gledano napredujemo kot vrsta predvsem skozi boj proti naravi. gora mi je lepa, ker bi prišel na vrh. pragozd, ker lahko premagam njegove brutalne napade. morje, ker ga lahko preplujem. nebo, ker hočem priti nanj. od nje ne vzameš tistega, kar ti ponuja, ampak tisto, kar ti ne.
Simona, zdaj šele vidim tvoje obsežno delo glede tega primera.
Hvala, da si vse to spremljala in shranjevala članke.
Če koga zanima fb nadaljevanje, naj se nam pridruži v skupini:
http://www.facebook.com/groups/resnicaokoroskideklici/
Pa še kaj napiši na to temo, ljudje so lačni pravih informacij in človeškega pogleda na zadevo.
Srečno!
Požrla celo analizo…hvala
@Blaž Babič:
U, ja …. tole je bilo junija zapisano, torej zdaj že skoraj leto dni od tega. In danes, skoraj leto kasneje takole sranje. No, saj je predvidljivo, ne pa predvideno.
Sem že zasledila vašo skupino. Sledim seveda tudi celotni kalvariji, zbiram podatke in razdrobljene odmeve, da bom napisala svoje v zaokroženi, celostni obliki.
Lepo, da si se oglasil in srečno tudi tebi!
@Maja:
Pa še kdaj:)
Ker sam ne vem kako bi spesnil kaj mislim o vsemu skupaj, bom citiral komentar:
“Po daljši abstinenci sem spet enkrat z užitkom prebral Simonin kritični zapis, o včasih resnično že neverjetnih “spodrsljajih” raziskovalnih novinarjev “profesionalcev”(se oproščam, ker ne vem, katero klasifikacijo bi še moral dati v narekovaje). Simona je, kot vedno tudi tokrat, izredno slikovito povzela vse tisto, kar si o novinarstvu pri nas mislim(o) tudi sam. Pa ne le o novinarstvu! In ravno v tem, kritičnem odnosu do tovrstnih “nakladanj” v javnosti, je po mojem mnenju smisel demokracije, karkoli si pod tem pač mislimo. Pošteno povedati svoje pomisleke. Zlasti še takrat, ko gre za zavajanje javnosti v imenu “stroke” in oblasti. Čeprav je tovrstnega strokovnega nakladanja pri nas očitno čedalje več,ali pa prav zato,občudujem Simonino vstrajnost pri žigosanju teh nedopustnih anomalij. Iz njenega sestavka pa sam čutim tudi kritiko uperjeno vsem nam (javnosti), ker si to še kar naprej dovoljujemo. Da sem sam pri svojem prepričanju res že malo resigniral, pač (lagodno)pripisujem svojim letom. Sem pa nemalo presenečen, da so, meni nepojasnjivo, izostali odzivi mlajših in prodornejših bralcev Simoninih blogov, ki se na ta odličen sestavek niso utegnili odzvati. Da niso to že prvi znaki napovedovane berluskonizacije (ali janševizacije), ki nas menda čaka kot posledica (ali nagrada?)naše vsesplošne resignacije ? Zato ne dajmo se, Simona!”
Ja, ja sam tu so podrobnosti. Ena sama podrobnost je kjer je Muncu in njegovi sodelavki Mrkacki spodrsnilo. IUS.
Med tem ko Munc zatrjuje, da obisk pri klinicni psihologinji, ki bi z lahkoto izkazala zlorabo(ce je pri Tuksarjih do nje prišlo) ni bil nikoli obljubljen je bilo tole
trpincenje Kakerjev v naprej pricakovano in jih je zavestno(skupaj z Mrkacko)pahnil on sam. Podcenjevati IUS ne gre. Realna grožnja se je realizirala. Zoperstviti se ius na tak način je bil zgrešen politični način. Kaker pa se je kot kamikaza odbil od Ladje norcev, deklica pa končala v okolju, kjer ji je zagotovo pri njenih 3 letih bilo dano piti alkohol, jo slikalo po intimnih delih, ošlatovalo in odrgnilo po spolovilu.
Dejstvo je, da slovensko sodstvo na splošno temelji na KORUPCIJI in ne na demokraticnih principih, kjer je razumno popoušcanje(da se ne zapira strašev pri katerih otroci živijo, če pri njih ni zlorabe) ena temeljnih znacilnosti demokracije. Korupcija je dokazana v menju protikorupcijske komisije številka 164(Kos, Kecanovic). Slovenksko tožilstvo preganja ocete kot pse, njihove pravice paje zreduciralo v zvezi skrbništva in dodelitve otrok na pravice klavnih živali(Tožilska “Listina z navodili ravnanja po 200 čl KZ Cerar 2004). To dokazujejo mnenja za enake možnosti v kateri je ugotovlejna diskrimnaicija po spolu in statusu.
Dejstvo je, da je Slovenska država kriva za kršitve pravice do družinskega življenja(OI vs. Slovenia) kar potrjuje splošna praksa Evropskega sodišca za clovkove pravice.
Torej nihce v tej državi ne more govoriti, da tožilstvo dela dobro, sodna veja oblasti pa ne krati temeljnih clovecanskih pravic slovenkskih družin.
Torej. Munc je z tem ko je Kakerja pahnil v keho in z nepoznavanjem prava skupaj z Mrkacko škodil Kakerjem in deklici. Deklici ni omogocil in dovolil pregleda pri klinicni psihologinji, še potem ko otrok že ni vec živel z ocetom(živela je z njegovo babico) in je bilo možno puncko predati v pregled neodvisnim strokovnjakom, kar vse bi služilo kot dokaz otrokove koristi. Kot tudi zarote in tiranje tožilstva, kar bi nedvoumno deklico in njenega oceta rešilo trpljenja in hude grožnje, da bo izrocena v okolje, kjer je bila domnevno zlorabljena.
Žal se je zgodilo najhujše. Deklica je v krempljih domnevnih zlorabiteljev. Vse hudo se ji lahko dogaja sedaj. Po navodilu Murgelskega bunkerja in kretenizmih kao neke “svetovalnice” Munc.
Zato Munc ne cvili. Prevzemi odgovornost za svoje ravnanje pa pejd v keho in se spehajaj tako kot si narocal Kakerju. Ko te jebe. Zame si kriminalec, v združbi z Mrkacko pa ste ena navadna kriminalna združba.
Kaker bo pri Vrstovšku koncal kot Samo Ahlin. To je sedaj gotovo.Brez otroka, brez življenja in brez pravicne odškodnine.
Taka je na žalost realnost slovenske post komunisticne zblojene oblasti in visoke stopnje odkrite administrativne korupcije pri zašciti clovekovih pravic na ravni EU.
Evropsko sodišce je po vstopu komunajzereskih sodnikov(ala BMZ) izgubilo kompetentnost in vso verodostojnost na podrocju zašcite prvic otrok in družine.
Tako da otroci v Sloveniji letijo cez balkone(Moste) umirajo(Sežana), trpijo zlorabljeni v zlorabljalocih okoljih(Klara), njihovi ocetje jecijo v kehah.
Starši otrok pa se pobijajo med seboj(Zdenska vas) – Še pomniš Cebaškovka Fun&Sexy firmo kamor si otroke iz zdenke vasi prisilila v zlorabo ?
Še odgovor Nidirunu ….
Ja Klara je primer izdaje. Izdaje naroda, družbe, družine
in posameznika. Ona ni bila deležna NARAVNE pravice njenih nezloraljajočih staršev, da pri njih živi v miru.
Bolan od trgovskih poslov z orožjem umazan in utruijen SDS v načelu z dvornim partijskim norčkom Gorenakom na čelu policije in tožilstva si “predajo” zlorabljene prestrašene,izdane, ponižane Klare, ki je živela od rojstva z njeno babico šteje za njajvečji uspeh.
Fuj te bodi Gorenak. Fuj vas bodi raziskovalni novinarčki, ki niti “listine z navodili” niste v stanju izpuliti od vrhovne tožilske candre, ki greje davkoplačevalčem spuljeni fotelj samo zato, da brani kontinuiteto in lik murgeljskega bunkerja in integriteto trgovcev z smrtjo.
Klari lahko sedja pomaga samo še Bog. Molim zanjo. Kristus je vstal. Zanjo še posebej.
Klari IN VSEM podobnim primerom, KI SE BODO ŠE DOGAJALI, bomo lahko pomagali mi vsi le tako, da bomo vršili pritisk na organe, da obelodanijo vse nepravilnosti uradnih oseb, ki so sodelovale v teh postopkih, da se jih kaznuje in odpusti iz državnih služb – v poduk vsem ostalim, da bodo resno začeli opravljati svoje delo! Na zavodu čaka zadosti ljudi za njihovo zamenjavo!
Simona,
predlagam, da odpreš še blog – 3. del zgodbe. Zgodba namreč še zdaleč ni končana! V njem povzameš in začneš od izjave očeta Koroške deklice naprej, to je tisti teden, preden se je deklica vrnila, torej izjave očeta, da državni organi ne preganjajo kriminala uradnih oseb in, da njegova žena ni pogrešana in, da se bo pojavila ko bo potrebno.
@Riki:
Spet bluziš, no. Nad deklico je bila izvršena izvršba, s pomočjo katere bi se vrnila v okolje, kjer je bil sum zlorabe. Ker izvršbe niso hoteli umaknit, mati še najmanj, se je dogajalo, kot se je. Deklica ne bi mogla bit v oskrbi babice, ker je bila dodeljena materi in noben sodni izvedenec ne bi opravil pregleda v “ilegali”.
In nehaj že s politikantskimi bluzenji.
@rob:
Ja, predlog sprejet in že počasi nastaja. Samo čakam, da se nakaplja vse govno. Še danes je kapljalo.
Odličen blogovski zapis! Šele sedaj sem ga našel. Upam, da pride nadaljevanje, ker kolikor je videti, zgodba ni niti pod razno zaključena, ampak prihaja na plano vedno nova umazanija. Zadnj incidenti na podpornike Akcije sodu izbijajo dno.
Evo Simona,
zdaj si pa ti na vrsti. Ker si slabšalno pisala o organih oblasti v zadevi koroške deklice.
http://www.siol.net/novice/crna_kronika/2013/04/ovadbedeklica.aspx
Ne se dat!
Kljub več prijavam ni razčiščen šolski primer ponarejanja uradnih listin CSD Ljubljana Moste Polje. Zanimiv je komentar tožilstva, da gre za nepravdno zadevo in, da to ni v njihovi prostojnosti, kljub temu, da gre za uradno listino iz uradnega upravnega postopka. Tožilstvo in policija se delata norce iz državljanov in držita vrečo lopovom in nesposobnežem iz CSD, ki se neodgovorno igrajo s človeškimi in še posebej otroškimi življenji! Pri tem štango drži sam dr. Fišer!
Ja, ja, saj je jasno mutivodenje. Počakajmo na razplet. Opravičila nekaterih pristranskih in neodpustljivo naivnih medijcev sicer ne bomo dočakali. Še dobro, da obstajajo tudi politikantsko manj obremenjeni v povezavi s tem in ne preveč zabiti posamezniki.