Ob objavi četice ministrov nove vlade sem najbolj škilast izraz na obrazu dobila ob imenovanju Radovana Žerjava kot ministra za gospodarstvo in tehnologijo.
Radovan Žerjav je sicer v javnosti dobro bildal imidž neškodljivega, ljudskega, relativno pravičnega in z ničimer, kar smrdi po škandalih pohlepa in zapufanosti zaradi pohlepa, obremenjenega politika med politiki. Ali pa vsaj med predsedniki strank. Tako neškodljiv je deloval marsikomu s svojo zlajnano floskulo o zdravi kmečki pameti, ki bi morala potrkat na srca večini rahlo zakompleksanih takoimnovanih preprostih in malih ljudi, da so kdaj pozabili glasovat zanj ali za stranko SLS pri raznih nebulotičnih anketah, s katerimi se tragikomično učinkovito torpedira in usmerja vodljivo rajo na poti do stranišča … pardon … volišča, kamor izlijejo svoja nerazumna čustva preko slovenskih največjih zvezdnikov – politikov. Vendar tudi Radovan Žerjav brez dvoma premore več političnega masla na glavi, kot se zalepi kateremu koli kmetu na prste z zdravo ali bolno pametjo. Sicer mu ne bi na zadnji krajec žerjavove pameti padlo, da bi ob tem, ko je že itak dovolj hudo, da odstavljeni direktor projekta TEŠ 6 Uroš Rotnik postane član koalicijske stranke, še dopustil, da ta oseba postane kandidat za poslanca. Adijo, Radovan Žerjav, če naj bi tako delovala zdrava kmečka pamet. Brezvezna žalitev kmečkega značaja, tako zlorabljan pojem “pameti” pustimo raje pri miru.
Zaskrbljujoče obnašanje, ki ne obeta korektnega ravnanja pri najpomembnejših gospodarskih vprašanjih s strani novega ministra za gospodarstvo in tehnologijo (ne glede na to, da naj bi se posebej z zadevo ukvarjal Zvone Černač na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, kamor spada tudi spopadanje z energetsko politiko) pa še ni bilo konec niti za dober dan.
Protikorupcijska komisija je objavila pomembne ugotovitve o neusklajenem in netransparentnem ravnanju z utemeljenimi sumi vpliva lobijev in posledičnih konfliktev interesa pri poslovanju s podjetjem CEE in drugimi pod taktirko poslovneža in lobista Petra Kotarja. O sumljivi dvojni vlogi Petra Kotarja v povezavi s projektom TEŠ 6 je na primer novinar Primož Cirman objavil prispevek že leta 2009, a še danes različice enake poante kapljajo skozi medije, kot da gre za novost, ki jo je treba … khmm … raziskat in razčistit. Jah, dajmo, no, že enkrat! Protikorupcijska komisija s sila okrnjenimi, pravzaprav neobstoječimi izvršilnimi pooblastili apelira na vlado, da se ustrezno odzove in po premnogih letih najbolj nasedlega in zelo verjetno do kosti skorumpiranega projekta razišče in razreši situacijo. Organi pregona, že vnaprej vemo, bodo namreč mleli še leta, kar je vedno odlična priložnost pridobitve na času za izsiljevanja s strani lobijev, čemur naši organi pregona in sodstvo radodarno asistirajo, da si frajerji naposled le nemoteno izplačajo obilne dobičke za svoje uresničene cilje na račun davkoplačevalcev. V tem primeru bo to očitno potratni in okoljevarstveno sporni šesti blok termoelektrarne Šoštanj.
In kakšna je bila izjava Radovana Žerjava davkoplačevalcem v vednost? Pravi, naj počakamo, da svoje delo opravijo za to pristojni organi. Škandalozno! Škandalozno še posebej za politično osebo, ki je večino piarovskih “jockerjev” vložila v imidž branilca mošenj davkoplačevalcev in kritizerja dveh pravnih držav, ena za drugorazredne in druga za elitne državljane, s prepletanjem klientelističnih omrežij, s katerimi on nima seveda nič. Ker so bili najbolj aktivni politiki okrog njega skoraj serijsko obremenjeni s sumi in aferami, je imel sam, javno neomadeževan, več časa za počitek in božanje mirnih živcev. Zato se je bolj sproščeno, a vedno retorično in prebrisano zadržano, lahko posmehoval problemom Boruta Pahorja z zelo gibčno hrbtenico. Borut Pahor, prav tako v javnosti neomadeževan politik je globoko padal predvsem zaradi tega, ker se je smešno jasno pokazalo, da njegov izvirni greh in politični profit morda ne tiči v možnosti nakupa udobnejšega avtomobila od katrce, ampak v izjemni toleranci in asistiranju politikantsko zabisnisiranim neverodostojnim osebnostim ob sebi (pri čemer je Simona Dimic predstavljala celo zelo tesno in ljubo prijateljico, zaveznico in sodelavko), zaradi česar je lahko gradil veliko politično kariero neomadeževane, elegantne kulise spornim maherjem za kuliso. V Sloveniji se brez dvoma tudi ta profit obrestuje bolje od manekenske in nešteto drugih možnih karier povprečnega fdvjevca. Seveda so mu kolegi tipa dragi sošolec Igor Lukšič, pridi še ti uresničit svoje sanje skakali v hrbet in hoteli počepnit na njegov prestol, a vseeno se očitno splača trpet. Kako globoko je pripravljen pohodit svoje dostojanstvo, je pokazal nazadnje pri prvem krogu glasovanja za potrditev mandatarja po zadnjih volitvah. Po tem, ko je pošteno javnosti povedal, kakšno mnenje ima o predlaganem kandidatu Zoranu Jankoviću in jasno pokazal, da naj bi bil torej hipotetični novi mandatar škodljiv za prihodnost Slovencev, se je spet meja njegove iskrenosti in poštenosti končala pri dejanjih. Potem je namreč ponosno celo dokazoval, da je glasoval proti svoji vesti in v prid strankarskim kolegom. Na lestvicah priljubljenosti pri veleprecenjevani slovenski večini pa je le še pridobival, češ, joj, kako je Borut Pahor pošten, ulalala, potem pa še zvest kolegom. Najprej pošten in potem zvest. Za crknit od smeha.
Zdaj nam stoji pred obličjem še en poštenjak, ki diši po podobnem kalibru simbola poštenosti kot Borut Pahor. Konča se pri akciji. Minister za gospodarstvo in tehnologijo pričakuje od nas razumevanje, da dremajoče počakamo, ker se predolgo ne bo nič zgodilo, kar se tiče razčiščevanja orgij ob projektu TEŠ 6 in bo vmes vse nemoteno teklo naprej kot do zdaj, na mnenje protikorupcijske komisije se očitno požvižga. To so prizori, s kakršnimi nas je razveseljeval Borut Pahor. Tako zelo, da je še bivša ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal po negativnih ugotovitvah pri poslovanju ob najemu stavbe za NPU s strani računskega sodišča in protikorupcijske komisije odstopila sama, pa se je bivši predsednik vlade še kisal zaradi tega. Tako pošten in zvest je.
Očitno Radovan Žerjav ne namerava delovat niti približno v podobni smeri, kot je bivša ministrica Darja Radić. Da novi minister projekt podpira, je jasno, le da si je prej lahko privoščil pokanje vicev o neznosnih prekomičnih slovenskih burkah, kjer so ptiči preprečili gradnjo vetrnic, zdaj je pred njim megalomansko drag nasedli projekt s polno preočitnih kazalcev na pojave korupcije in neupravičene potratnosti in morda mu bo zmanjkalo smisla za humor. Na podporo pri mencanju lahko računa od nezanemarljive skupine prebivalcev, ki si v mračni dolini obetajo novih zaposlitev, zato so brez večje slabe vesti kričali o oranžnem cunamiju, ko je edino stranka Zares omembe vredno vehementno opozarjala in izražala nestrinjanje s tako vodenim projektom, okoljskimi posledicami in ignoranco do drugačnih okolju in davkoplačevalcem prijaznejših možnih rešitev. Plat zgodbe, ki bi spadala tudi pod resor za delo, družino in socialne zadeve, saj ne moremo pričakovat od delavcev, da bodo veseli ostali brez službe, ki bi jo sicer lahko obdržali ali dobili.
Stranka Zares je poleg vsega še izpadla iz parlamenta. Pač predvsem žrtev anketarskega pop populizma, ki grupira in usmerja volivce, in tudi žrtev hinavščine. Nič spornega pri delovanju tej stranki javnost ni mogla zalimat, razen zmrdovanja nad Gregorjem Golobičem s svojim najslavnejšim zamolčanjem deleža medijem. Vendar je teren za hinavljenje zdaj izčrpan. S pomočjo moralne javnosti je na volitvah zmagal Zoran Janković, ki s svojimi zamolčanimi lastništvi medijem in dobičkovanjem preko Electe iz Golobiča ustvarja asketskega meniha. Ni več izgovorov o nezaslišanih nabiralnikih po davčnih oazah, za Zorana Jankovića je to normalno iskanje priložnosti za profit. In vse omenjeno je le začetek. Monstruozni profiter in zakulisni politični operater Gregor Golobič je očitno kvečjemu premalo objesten in monstruozen za okus sprenevedave javnosti. Tudi za okus moralnih veličin tipa Spomenka Hribar, ki je tak vik in krik zagnala in pozivala Golobiča k odstopu v imenu popolne moralne neoporečnosti politikov, da je bilo že takrat preblesavo. Odkar je starosta moralne čistosti Zorana Jankovića, ki je kot kandidat za mandatarja podprl projekt TEŠ 6 in zanikal obstoj korupcije, označila za rešitelja Slovenije – čisto omračena od gneva zaradi premajhne pozornosti s strani javnosti orožarskim aferam Janeza Janše – njena pametovanja niso več vredna pozornosti niti pomotoma. Neprištevno! Res je le to, da nič bolj neprištevno od razmišljanja povprečnega volivca, ki ne zamudi navodil niti ene populistične servirane ankete. Sem pomotoma zasledila, da je še “včeraj” vodila na lestvici priljubljenosti Pozitivna Slovenija, “danes” pa že SDS. Vidite, kako prilagodljivi so naši volilci. Nesmiselno se je zanašat na njih.
Dejstvo je, da je pozitivno delovanje stranke Zares k razkrivanju vseh plati gradnje šestega bloka bremenila temna senca vtikanja na ultra dobičkonosen teren energetike iz preteklosti. K slabšim izhodiščnim možnostim za zaupanje, ne glede na kasnejše suvereno in prepričljivo delovanje Darje Radić, je prispeval zaresovski Janez Kopač kot direktor direktorata za energetiko. Potem so sledili še konflikti z Matejem Lahovnikom, ki so se zaključili z odstopom z ministrstva za gospodarstvo, pri čemer je Lahovnik zgodbo TEŠ 6 peljal zelo na tiho in po svoje, popolnoma nasprotno od naslednice Darje Radić. In vendar je bistveno za državljane, da se je grad zatresel in da so začele padat pobude za izstavljanje računov. Na to, kako se kasneje obračajo tisti, ki tresejo grad, in kakšni so njihovi resnični motivi, je vedno, v vsakem primeru, pomembna pozornost in reakcija takrat, ob tistem času … če je potrebno. Naravnost tragikomično pa je zapravit priložnost, kar se je pravzaprav zgodilo. Stranka Krajšo verzijo kronologije delovanja pri uveljavljanju projekta TEŠ 6, kot so ji sledili in jo presodili v stranki Zares, je Gregor Golobič posradoval v posebnem prispevku.
Nekdanji direktor Uroš Rotnik, častni kandidat za poslanca stranke SLS pod vodstvom novega ministra za gospodarstvo in tehnologijo, je na utemeljene očitke, da je šlo pri projektu za preferiranje enega ponudnika in konflikt interesov pri sodelovanju med podjetji z isto glavo, odgovoril, da misli, da ne. Nekaj neverjetnega je, da na tako pomembno in bazično vprašanje pri vodenju takšnega megalomanskega projekta nekdo odgovori z “mislim”. Oprostite, to je najmanj, kar bi morali vedet (in tudi menimo, da veste!), sicer ne razumemo, kaj ste tako prekleto nevedni počeli na odgovorni poziciji direktorja. Še bolj velja enako vprašanje nadzornikom.
Odgovori na vprašanje, kako naprej ali nazaj, so seveda potisnjeni v sfero kaosa in prepiranja, žal in na srečo hkrati so bile utemeljitve s strani nasprotnikov gradnji in zagovornikov ustavitve projekta neprimerljivo prepričljivejše, čeprav je v vsakem primeru posredi tudi sramotna izguba. Megavatna ura iz TEŠ 6 bi bila baje lahko tudi enkrat dražja od bloka 4 in 5 (v kolikor bi se ju obnovilo, bi bila razlika še večja v prid obnovi, čeprav takšna rešitev ne bi bila dolgoročno ustrezna, a prihranek bi bil velik in s tem privarčevan kapital za možne nadaljnje smotrne odločitve) in v vsakem primeru nezanemarljivo dražja. Okoljevarstvena vprašanja pri tem niti še na vrsto ne pridejo.
Sporočilo, v kolikor se bo projekt nemoteno nadaljeval, zgolj na podlagi argumenta, da je proces pregloboko v teku in bi bile izgube prevelike, bo dober napotek, kako naj lobiji delujejo tudi v bodoče. In predvsem, da lahko profitabilno nemoteno delujejo tako v naši državi. Saj ne bo prvič, bo pa primer v spominski “knjigi” zelo vulgaren!
Radovan Žerjav še nikoli ni imel boljše priložnosti, da se izkaže, in hkrati še nikoli boljše, da se popolnoma zaserje in umolkne s svojo zdravo kmečko pametjo.
Dobro in analitično pisanje. Človek lahko avtorici samo prikima.Zaradi globoke zapacanosti projekta najbrž ni mogoče projekt resetirati brez velike škode. Je pa res, da se projekt ni delal v ilegali in se je pričel z blagoslovom prve Janševe vlade. Ima pa vlada lepo priložnost, da vsaj koruptivno pašo na projektu temeljito prevetri vsaj za poduk v bodoče. Da ne bo postal praksa pregovorni rek: Tu smo, vaši smo!
Minister Radovan Žerjav je ravno pred dnevi podpisal mnenje Ministrstva za Gospodarstvo in Tehnologije, v kateri se opredeljuje do pobude poslanca Radovana Žerjava o tistem Zakonu o dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah, ki bi prepovedoval poslovodnim osebam in pomembnim (nad 25%) družbenikom podjetij, ki so šla v stečaj, za določen čas pridobivati deleže ali poslovodstvo v drugih družbah. Mnenje ministra Žerjava je, da gre tu za zdravo kmečko pamet, saj bi tovrstna pobuda poslanca Žerjava lahko čisto pretirano ovirala podjetništvo v državi. Neuradno pa je ministrstvo prej strah pred posledicami, ki bi jih lahko povzročil stečaj katerega od podjetij v katerem je recimo Republika Slovenija pomemben (nad 25%) lastnik, izjema pa bi lahko povzročila kar nekaj dvignjenih obrvi.
Pri tisti Rotnikovi “mislim, da ne …” pa obstaja ena krasna logično epistemološka zanka, zaradi katere se da na tovrstne izjave vedno odvrniti: “lažeš!”. Če bi jasno izjavil, da ne obstaja sum, o resničnosti izjave ne bi mogli sklepati. Če bi mislil, da dejansko ne obstaja sum, potem ni razloga, da bi rabil svojo izjavo varovati z “mislim, da ne”, ampak bi rekel enostavno ne. Izjavo varuje, ker ne misli, ker najmanj dvomi, da so bili vsi ponudniki obravnavani nepristransko, morda pa celo ve, da niso bili. S tem, ko pravi, da misli, da niso bili obravnavani pristransko, laže, ker tega niti sam zares ne misli.
mah, čeprav sem desno usmerjen, tudi v primeru slovenske desnice, ki to seveda ni, vem, da ne bo nič bolje. Spet se bo nadaljevala stara zgodba, kjer so interesi, denar in spet interesi z roko v roki daleč, daleč pred interesom države in državljanov. Tožilstvo bo preganjalo še naprej samo kurje tatove, velike ribe bodo pa uživale skupaj z milijoni, pardon milijardami, ki so jih v prejšnjih letih uspeli znositi ven iz države. Nek podatek govori, da je vsega tega denarja v vseh teh letih osamosvojitve in posledične prihvatizacije nabralo za 40 milijard (špekuliram, ne stojim za samo številko). Kolikorkoli že je, varčevanje ne bo imelo veliko haska, ker vsi vemo, da je ogromno denarja odšlo in zdaj zaradi pohlepa elite trpimo in treniramo šparanje preostali plebejci. Zakaj? Za slovensko “elito”? Ja, Avstralija je zlo fajn država, sploh ne bi bilo slabo, ko bi kar vsi tja odpotovali. Upam, da bodo začeli delati bolje, ker sem čutim soodgovornega, ker sem glasoval za vladajočo strukturo. Če bodo delali iste napake, kot so jih v prvem mandatu jih bo na naslednjih volitvah v parlamentu samo še za vzorec. Kar pa zna biti spet zastrašujoče, ker se vsako “sezono” na levi strani rojevajo novi še hujši primerki, ki skorajda dišijo že po diktaturah. Vse skupaj je na vsaka štiri leta, kot bi se iz ene more prebudil v drugo, še hujšo.
Tej tvoji kolumni se pa v celoti priklanjam Simona.
Zelo trezno in objektivno pisanje! (prebral sem celo in ne rabim povzetka).
Danes, v luči novih spoznanj, lahko za nazaj z veliko mero verjetnosti ocenjujemo, da je bil Lahovnik plačanec velenjskega energetskega lobija in da njegovo sprenevedanje in velike besede ogorčenja ob odhodu iz Zaresa,
hinavsko, ogabno in moralno sprevrženo.
@stric Marč:
Tisto, kar se tiče koruptivne paše in zelo verjetno s tem v povezavi nastalih urnebesnih stroškov, se je delalo v ilegali in spet ob popolni odsotnosti mnimuma korektnega dela s strani nadzornikov, zato pogrešam bobastične prispevke tudi na to temo in kdaj, zaboga, bo v tej državi kdo za kaj odgovarjal in ne samo kasiral plačila za delo, ki ga ni opravil (ali je bil celo podkupljen …). Kar se tiče razmisleka o smiselnosti takšnega projekta glede na bodočnost in s tem povezanih stroškov in okoljevarstvenih vprašanj pa res ne in se strinjam s tabo. Vizionarstvo ni ravno slovenska čednost. In pri tem svoje naloge tudi mediji ne opravljajo vrhunsko.
@bp:
Dobro opisano in podpišem. Kar se Rotnikovih modrih “misli” tiče, se pa sploh strinjam, zato sem tudi v oklepaju zapisala, da mislimo, da ve … hehe … Ampak groza se začne že prej, ker se človek, ki preveč misli in premalo ve, na takem mestu sploh pojavit ne bi smel.
@David:
Če kdaj, pa končno zdaj ni več prostora za leve ali desne usmerjenosti. Zaradi opcijskih menjav oblasti v zadnjih mandatih so se imeli oboji priložnost zelo transparentno pred ljudstvom izkazat v svojih slabostih, pri čemer so si nekatere bistveno delili. Razlika je bila predvsem v tem, da je desnica pač menila in morda tako meni še danes, da je do teh slabosti okupacije gospodarstva upravičena, ker so končno na vrsti, brez okupacije se pa ne da vladat. Čakam, da se ta veriga prekine, ker jim ljudstvo ne bo več dovolilo takšnega razmišljanja. Ampak zelo slabo kaže, saj so še vedno kralji volilne preference, medtem ko Virantu, ki je hotel na primer izkoristit priložnost, na podlagi jamranja državljanov, da zapolni takoimenovan sredinski neopredeljen prostor. Pa se je vsaj zaenkrat zajebal, ker ljudstvo še ni zrelo. To govorim iz prepričanja, da stranka DGLV nikakor ne izgublja podpore, ker bi bili volilci tako prekleto moralni in mu bojda zamerijo to in ono taktirziranje, kaj šele, da bi premišljali o njihovem programu in smernicah, kam ideologija prostega trga lahko vodi pri nas itd. Janši ali Jankoviću ne zamerijo prav nič, pa je veliko več za jamrat, če burne preteklosti sploh ne štejemo, ker sila spomina ne deluje. To so čista sprenevedanja pokvarjene in ideološko okužene družbe, ki pač nekoga natakne za eno laž ušivim medijem, na drugi strani pa opeva nekoga, magari če je mafijec. Da so le navodila “verske” pripadnosti kratka in jasna ter leva ali desna. Čim manj pametovanja, ker povprečen volilec v deželi, ki je zadnja po razumevanju vsebin – bralni pismenosti, nič ne šteka in postane jezen na človeka, ki jih sili razumet nekaj, kar je težje od povprečnega tvita. Raje vidijo, da se jim prodaja laži, da si le domišljajo, da so razumeli. Tako da … sonca še dolgo ne bo. Večinska volilna baza pri nas je takšna, kot so nastopali v Jankovićevih predvolilnih spotih, čemur se je pač temu primerno klanjal in mu je šlo zelo na roko.
@Rado:
Saj bi se priklona morda še veselila, če se ne bi pri tebi predvidljivo lahko zgodil samo, ko vsebina godi tvojemu ideološkemu prepričanju. Vem, da ne maraš Pahorja in si ga volil samo zato, da bi levica zmagala, ker si mislil, da bo itak Golobič vse skupaj fural … hehe … Na isti način deliš tudi žvižge in bi ob enako utemeljenem prispevku, ki bi v slabo luč postavljal na primer Katarino Kresal, pljuval in sral brez argumentov. Tako da … Niso ravno prepričljiva tvoja mnenja o prispevkih, če hvališ ali pa drekaš.
Simona,
v prvem delu si seveda zadela.
O drugem: “Na isti način deliš tudi žvižge in bi ob enako utemeljenem prispevku, ki bi v slabo luč postavljal na primer Katarino Kresal, pljuval in sral brez argumentov”,
pa tu ne moreva sklepati. O tem bi lahko razpravljala le pod ustreznim tekstom, ob predstavitvi vseh argumentov. Zato lahko drugi del tvoje replike velja le, kot kar tako navržen pamflet.
Problem je v tem, da kot minister nikoli več ne moreš delat po istih načelih, pa če si še tako pošten. Potem začneš principe počasi požirat. Včasih drugače enostavno ne gre. Žal.
@Rado:
Saj sva … že stokrat v vseh teh letih staranja pred internetom.
@chef:
To do neke mere že drži, a vendar obstajajo razlike med ministri, poslanci, predsedniki, strank, predsedniki … in tudi razlike med konteksti in jakostjo kršitev načel in višina cene pri slalomiranjih. Lahko mirno rečem, da je tudi vsak ameriški predsednik marioneta prokapitalističnih lobijev, pa vendar Obama s svojim načinom in politiko ni primerljiv z Bushem, niti z blefom Clintona, od katerega je bil “primoran” stisnit pest in vzet Clintonko pod streho, da bi imel mir. Ne le njo.
Žerjav je svoje požrl, še preden je postal minister, ko je podprl Urša Rotnika v izjemno kočljivi preiskovani situaciji za poslanca. Halo?!!! Ostalo je bilo le še nadaljevanje predloženega.
V kolikor se ne spoznate na energetiko, je zelo neumesno načetti temo, namenjeno temu področju.
Druga slabost diskusije je očitno nepoznavanje investicijske dejavnosti, izvajanja velikega projekta.
Tretja neznanka, ki je relevantna za diskusijo pa je konketno poznavanje morebitnih stranpoti pri naročanju posameznih elementov projekta.
Energetika je znanost, ki se je na da naučiti preko novinarskih člankov, najmanj, če so ti zabeljeni z aferaškimi ocvirki. V podoben vrtinec se je zapletla bivša ministrica za gospodarstvo, ki je šolana receptroka, nenadoma pa je pamet solila vesoljni Sloveniji o enerhetiki. To je le alo preveč.
TEŠ 6 je velik projekt, ki zahteva temeljito poznavanje vodenja investicijskih projektov. Le majhen delček investicijske dejavnosti je pricuril v javnost in še ta je bila dozirana z določenimi nameni. Zanesljivo ne dobronamerno. Večina informacij je prišlo iz “sovražnega” tabora. Pred vsem doziranje teh informacij je naredilo vtis, kotda gre pri izvajanju projekta za politične igrice, ki so postale slovenska folklora. Politikanststvo e morad res doma v parlamentu, pred vsem pa v novinsrstvu, kjer lahko napol šolani ljudje brijejo norce iz vsega, kar jim pride na pot.
Nekaj okroglih miz je sicer nekoliko podrobneje pojasnilo problematiko in izvajanje projekta, žal pa sta v Sloveniji tabora ZA in PROTI čvrsta tudi na tem področju in kaj je prav , ali ne vedo lahko le na luni,saj sta tabora prepričana v svoj prav, tudi če nam pod nogami raznese rodno zemljo.
V Šoštanju se žesedaj proizvede 1/# slovenske elektrike in to v 20 let stari termocentrali.Dvomim,da je danes po dvajestih letih razvoja kje na svetu možno dobiti tako staro tehnologijo. Tudi dvajsetlet stari avtomobili so žeoldtimerji, ali ni res?
No v kolikor bo TEŠ 6 sodobnejši od obstoječega bloka, bo zaneslijvo učinkovitejši in ekološko sprejemljivejši. O tem ne gre dvomiti. Torej smo s TEŠ & na boljšem, Koliko, pa se ne da dognati, saj nasprotniki ne pristajajo na objktivne ocene, temveč nasprotujejo v celoti in sploh niso pripravljeni na objektivno ocenitev projekta.
Morda še to. Vse od osamosvojitve v Sloveniji ni biloresne redukcije,kar pomeni, da so energetiki zaupanja vredni ljudje.Ostalapodročja so istveno bolj šepava.
Pa še kriminal.
Govori se in govori, kako si pri TEŠ 6 polnijo žepe,kako se zapravljajo milijoni, kako bogatijo lobiji.V skrajnem primeru se govori celo o 600 milijonski kraji. In končno pridena dan prvi izsledek, ne kriminalistov, ali tožilcev,temveč protikorupcijske komisije, ki ugotovi sporno nabavo računalnikov. To pa je res velik kriminal. Ne trdim, da ne bodo odkrili nepravilnosti, morda tudi kriminal, ampak to ne bodo številke, ki nam jih sedaj sugerira rumeni tisk.
Simoni zato priporočam, da se ukvarja s svojo stroko , ki jo obvlada in pozna, pač po pravilu:za goske ni seno. Pa brez zamere, tudi jaz zaidem kdaj v koprive.
@APM:
1. Tvoje kronično razsajanje s politikantskimi pamfleti je bolestno, poleg predvidljivega. Tako, da si že marsikomu zasmrdel po patetičnem plačancu za drobiž. Zato razumem, da si jezen, toleriram pa niti manj.
2. Takšno pamfletarjenje in opletanje s strokovnjaki za energetiko, ob čemer je jasno, da za pol kurca pojma o pojmu nimaš, niti za razliko od nekaterih očitno nisi strokovnjakom prisluhnil, je slaboumno do konca. Še tisti, ki v imenu nujnosti pridobitve novega vira energije projekt zagovarjajo, niso mogli mimo priznanja o nesmotrnosti in vizionarski zgrešenosti. In za to, da bi razumeli in znali presodit na podlagi informacij s strani strokovnjakov z različnih področij (ne le energetike, ampak tudi ekonomije) niti slučajno ni treba bit novinarjem, ministrom, politikom ali komur koli drugemu strokovnjaki za energetiko, da bi se lahko izrekali ali pisali o tem nasedlem projektu z več plati, čeprav bi tebi in podobnim iz določenih razlogov godilo, da bi vse tiho bilo. Zaradi tega, ker ti in tebi podobni gojite sovražne otročje emocije do Golobiča in tople otročje emocije do Žerjava pač projekt ni nič bolj smotrno voden in daljnoročno koristen.
3. Ravnokar si zašel v koprive. Neverjetno je, da ti tudi to ni jasno, saj nisi zdajle prvič slišal zame in za moj blog. Namreč … Stvar je taka. Repenči, psuje in provocira lahko predvsem tisti, če resno misli, da ima za kaj, ki se lepo predstavi, strese roko in pove, kar ima za povedat. Tukaj se lahko podpišeš in nalimaš fotko v avatar. V tem je meja med sprejemljivo anonimnostjo in davkom na neanonimnost. Takle primitivizem, ki ga zganjaš pa ti in tebi podobni, je samo prezira vredno posrano malokurčno smetenje. Manj od spema. Na kratko: brezjajčneže preziram. Ob slaboumnostih, ki so zalite s politikantskim brezjajčnim primitivizmom, se mi pa bruha.
Zato se spokaj z mojega bloga in odnesi še koprive s sabo.
No, no, ne se tako razburjati. Če pač nisi stokovnjakinja za področje energetike, se ne vtikaj v problematiko, ki je na razumeš. razen tega se zavedaj, da časopisni članki niso strokovna literatura, ker jih v glavnem pišejo podobni bizgeci, kot si sama. Ne glede na to, da si pismena, da pišeš ogormno in da je mnogo tega uporabno, pa vseeno nisi univerzalni genij, ki lahko sodi vaskeomu in o vsem.
Če bi to bila, bi ljudstvo imelo kaj od tega, tako pa imaš zaenkrat le ti mnogo od ljudstva.
Zavedam se, da sem kot gost namanj nevljuden, toda tudi takšni morajo biti,da uravnotežijo zadevo.
Pa lep pozdrav!
@APM:
Tudi ti nisi strokovnjak za področje energetike in če gojiš mišljenje, da se ne smeš vtikat v nič, za kar se ne dojemaš kot strokovnjak, torej utihni za vedno. Ker dvomim, da si strokovnjak za kar koli. Osebno se ne vtikam v nič, o čemer nimam pojma in se nisem zadevi posvetila, saj je to prvo načelo dobrih vsebin. In tudi v tem zapisu se nisem lotila ničesar, o čemer pojma nimam. Strokovnjak za energetiko mi za zapis o tem, o čemer sem pisala, ni treba bit. Oni so meni že povedali svoje in sem vzela na znanje. Tvoje politikantsko pamfletarjenje pa res ni za nič dobro in nima zveze z imet pojem o čemer koli. In veliko koristi bi naredil družbi, če bi utihnil in se ne bi vtikal v stvari, o katerih ne le, da nimaš pojma, ampak te sploh brigajo ne. Tako neodgovoren si.
Zame veljajo pa drugačna pravila, ker ne gojim in ne odobravam tvoje mentalitete. Spoznala sem namreč veliko strokovnjakov in se prebila čez veliko mnenje v imenu stroke, pri čemer so se zaradi mentalitetnih razlik med seboj klali. Tudi smeri odločitev, kamor se določena strokovna mnenja usmerijo, določa mentalitetna in na žalost nemalokrat politikantska podlaga, takoimenovana ugrabljena (kupljena) stroka je pa sploh poglavje zase, še posebej na tako profitabilnih področjih, kot je med drugim tudi energetika na primer. Od tod tudi serija zmot v rezultatih v imenu stroke itd. Še bolj zanimivi so dosežki in prognoze ljudi, ki ne izvirajo iz stroke kot del sistema, a beležijo prepričljive dosežke na določenih področjih. Verjetno ravno zaradi bolj osvobojenega od sistema in določene ideologije ločenih neprepranih možganov. Itd. Pri presojah o stvareh je vedno pomembno, da se je s publicističnega vidika lotevajo ljudje, ki se zadevi, ki jo obravnavajo, posvetijo, premorejo objektivno distanco, ker jim dobrobit in resnica pomenita več od politikantsko sramotnega slaboumnega navijaštva, in so preprosto inteligentni, lucidni in skoncentirani razčlenjevalci informacij in opazovalci dogajanja. V tem se loči dober novinar od slabega, dober filozof od slabega in tako naprej. To delovanje je pri vezi z ljudstvom izjemnega pomena kot neformalna kontrola nad biznisom, politiko in s tem povezano ugrabljeno stroko. Pomembno je torej tudi preverit več strokovnih mnenj in znat razbrat in povezat konce med seboj, da izluščiš pravo bistvo. Ko kontrola nad politiko, menedžerstvom in njihovo uporabljano stroko crkne, dobimo spet diktaturo veličin, kjer ti nobena stroka več ne pomaga, ker ne obstaja več kot zadovoljiv objektiven segment družbe, ki pride do glasu. Tudi stroka potrebuje podporo, da je lahko strokovna.
In vse opisano nima nobene zveze z univerzialno genialnostjo, ki ne obstaja. Obstajajo pa razlike med ljudmi, ki počnejo tisto, kar obladajo, in to počnejo tudi z vso odgovornostjo in zavezanostjo vsebini, ne osebnim koristim, in med tistimi, ki tisto, kar počnejo, počnejo neodgovorno, površno, slabo in se tudi vtikajo v stvari, o katerih pojma nimajo in na način, ki ga ne obvladajo.
Kako daleč seže tvoja neodgovornost in površnost pri vtikanju v stvari, o katerih pojma nimaš, tudi če so ti pred nosom, pa dokazuje že tvoj idiotizem, kako imam bojda jaz mnogo ljudstva in posledično blazno veliko od tega, ljudstvo pa od mojega nič. Jah, res si težkokategoren kreten, ki ni vreden sočustvovanja v svoji silni očitni zavisti, ker se ti zdim preveč upoštevana in čaščena od veliko ljudi, pa bojda skrbiš za uravnoteženost s svojim drekom. Kar je dobro in koristno, ne potrebuje uravnotežanja z dozo slabega. Česa tako primitivnega že dolgo nisem prebrala. Da greš pa nekoga drkat in blatit, ki piše celo zastonj za ljudi in to ne neke kracarije, v kakršne ni vloženo veliko mozganja in obdelave materiala, je pa čista pokvarjenost navadne drhali. Odgovarjam pa predvsem zato, ker si tipičen primerek moje ugotovitve, o kateri sem že in bom še pisala, da drhal nikoli nikomur ne zavida tako zelo na primer denarja ali kakršnih koli koristi kot tega, da nekdo nekaj dela dobro, kaj šele, če je celo pameten in moralen, magari če v beraštvu crkuje. Tega bodo še brcnili v glavo, medtem ko bodo ob navadnih pokvarjenih dobičkarskih debilih kvečjemu sanjali, da bi tudi sami tako živeli, če bi imeli možnost zlorabit priliko za okoriščenje brez zaslužne vrednosti v dobrobiti. Peščica pokvarjencev, ki nam vodi ta svet, se okorišča in v marginalo izrinja kvalitetne osebnosti, je samo ogledalo večine, ki je popolnoma ista drhal, na istem pokvarjenem politikantskem nivoju. Tega se je dobro zavedat.
Košček takšnega drhaljenja si kot navaden politikantski pamfletar uprizoril tudi tukaj. Zavidaš mi, ker imam bojda jaz veliko od ljudstva?!!! Kaj pa imam jaz od ljudstva, ti drekač? Od tebe in tebi podobnih, ki vas je preveč, ne samo nič, ampak samo škodo in krajo. Ne beri mojih daril ljudstvu, ker jih nisi vreden. Kdor uporablja kar koli, česar vreden ni, je pa navaden lopov! Oglasi se, kadar imaš kaj dodatnega zanimivega ali koristnega za povedat ali da podpreš koristno in zanimivo sporočilo drugega. Nič od tega nisi ponudil. Še najmanj kakšno interesantno strokovno mnenje s področja energetike … hehe … Cviljenje o tem, kako bojda nič ne šteje, razen rezultatov kriminalistične preiskave to ni in tudi ti z enakimi vatli ne meriš na primer fiasko okrog NPU-ja, ker si pač politikantsko pristranski. Nič koristnega. Torej čao bao!
No, ne se razpočit, da bom morda še kriv, ker se neka goska pretirano napihuje. So na svetu še ljudje, ki imajo nekaj več pameti kot ti. Zato ti predlagam, da nekaj modrosti obdržiš zase, ker jo boš še mogoče potrebovala,saj tako napinjena kot si, služiš bolj za strašilo, kot za resno sogovornico.
Upam,da bo odgovor vsaj tako dolg kot Vojna in mir, lhko pa je še daljši,obsežnejši, kot Britanica.
Moja prva apriori reakcija, ko so začeli v Zares z zahtevami o ustavitvi TEŠ-6 je bila WTF!?! Obseg črpanja nafte lahko samo še pada, del potreb po energiji, ki se sedaj pridobiva iz nafte se bo v prihodnje pretvoril v povpraševanje po električni energiji. Od še razpoložljivih obnovljivih virov imamo v Sloveniji poleg elektrarn na sp. Savi, kvečjemu še sonce (vetra prej zanemarljivo malo), kar pa je precej (pre)drago celo za Nemce in danes ekonomsko še čisto neupravičeno. Ekonomična izbira ta hip je torej ali premog ali jedrska energija. S strateškega vidika in z vidika stabilnosti energetskega sistema pa je po mojem TEŠ6 v prednosti pred NEK2. Pa tudi sicer ne zgleda ravno najslabše, elektrarna zraven odprtega kopa, brez transporta, nizki stroški odkopa in TEŠ6 je očitno sprejemljiva tudi v lokalnem okolju. Predpostavljal sem tudi, da se nizko kalorijsko vrednost lignita pač rešuje tehnološko, z ustreznim kuriščem, kot jasno tudi strupene izpuste s čistilnimi napravami, zaloge pa so bile povsem zunaj mojega okvirja.
Jasno mi je bilo, da to pomeni tudi emisijo CO2 in predvideval sem, da je cena izpustov vkalkulirana v profitabilnost. Prav nič čudno se mi ne zdi, da je predvidena cena el. en. s katero je bil narejen izračun dobičkonostnosti nekaj višja od trenutne. Trenutno zgleda da se kritiki ekonomije TEŠ6 motijo, cene emisij zgleda še kar nekaj let ne bodo dosegle vrednosti iz 2008, medtem ko cene elektrike niso padle, vsaj ne bistveno, nasprotno, evropska komisija predvideva vztrajno rast celo morda do 2030.
Kar so mi do sedaj uspeli pokazat, pa je, da je bil projekt voden milo rečeno čudno, čeprav bi bil najbrž boljši izraz kriminalno. Predstavili so tudi neke ekonomsko analizo, ki pa izhaja iz povsem drugačnih, bolj konzervativnih predvidevanj razvoja trga, kot so moja in po katerih se TEŠ6 ne izplača več. Videl sem tudi opozorila o metodoloških napakah in skritih predpostavkah v študijah, ki so utemeljevale ekonomsko upravičenost TEŠ6. Pokazali so potem še slabo utemeljene dvome v zaloge premoga in špekulacije o indonezijskem premogu. Skratka prepričali so me, da bi za TEŠ6 lahko najverjetneje plačali manj, ne pa tudi, da ga je treba nujno in takoj ustaviti.
Razlogi zakaj bi bilo torej TEŠ6 treba ustaviti torej po mojem niso ekonomski, ampak prej moralni. Zero tolerance for corruption. In iz moralne pokončnosti bi potem morali, ob žal neustrezni pogodbeni zaščiti, plačati tudi visoko ceno za tovrstno pokončnost.
Vendar sam ne maram zero tolerance pristopov, saj le ti generirajo prav poseben razred problemov in bi se čisto zadovoljil, če bi gospode, ki so osumljeni korupcije, to dokazali in jih obsodili, TEŠ6 pa peljali naprej kot dobri gospodarji (ali ustavili kot dobri gospodarji, če se to pokaže kot bolj upravičeno).
@APM:
Kdo je lahko resen sogovornik, je iz priloženega razvidno. Moj odgovor pa bo zaključno kratek, kot se spodobi opravit z navadnim primitivcem. Odjebi!
@bp:
Ja, relevantno izhodišče si izpostavil, vsekakor, pa vendar, kar se alternativ tiče, tudi ni vse tako jasno, da jih ni pod nobenim aksiomom.
Recimo Damijan je v tem primeru po mojem mnenju izpostavil omembe vreden razmislek s kopico relevantnih informacij, kar se ekonomočnih tokov in alternativ tiče, pa niti ni edini. Res je samo to, da vse skupaj zahteva kompleksnejši daljnoročni koncept, kar se trga tiče, in s tem povezanih odlivov in prilivov. Ampak saj nekaj takšnega bi pričakovali za daljnoročne projekte, ki zahtevajo velik vložek. Na TEŠ 6 smo predvsem izgubili tudi veliko časa, ne samo denarja, in s tega vidika je zdaj tudi kot velika nasedla krava, ki jo je morda silom prilike bolje porinit naprej, kar pa je stvar slabe politike, ne le ekonomska nesmotrnost in blendanje s korupcijo – oziroma smrdi po slabo opravljenem in tudi koruptivnem političnem angažmaju, kar se tiče uresničevanja najboljše vizije na področju pridobivanja energije. Najhujši problem pri opredeljevanju je pa seveda v tem, da gre ravno za področje, na katerem je kronično največ lobijev, podkupljene stroke in politikantov, ki imajo dostop do relevantnih informacij in se lahko pomerjajo v zlorabi informacij in kovanju najbolj priročnih konceptov glede na interes, zato je tudi vmesni odstavek Damijana toliko bolj hecen, ker je stopnja zaupanja na tem področju v vsakem primeru verjetno najnižja možna sploh. Pa vendar so nekatere stvari neizpodbitne, kar se tiče smotrnosti ali nesmotrnosti in to, da v primeru šestega bloka praktično nihče ne more več tega zanikat, pomeni, da je stvar bolj alarmantna, kot bi bilo še vsaj zdravo, če je že izropano.
Evo link:
http://www.razgledi.net/2010/03/27/energetske-alternative-ali-zakaj-ne-drzi-da-je-gradnja-sestega-bloka-smotrna/
Ko Damjan govori o smiselnosti naložbe in njeni ekonomiki, se omejuje na slovenski trg, ne upošteva razvoja evropskega trga, kjer so pri električni energiji zaradi povezav in njihovih kapacitet sicer nekatere omejitve, vendar pa slovenska energetika že kar nekaj časa veselo služi s prodajo energije drugam (še posebej v konicah obremenitve) in mi ni niti približno jasno od kod se je zdaj vzela ta nenadna strateška usmeritev v samozadostnost.
Nato govori o zmanjšanju porabe, lepo, enostavno, simpl, krasno z zaustavitvijo Taluma. Če ustavimo Talum, nam verjetno energetski sistem prav hitro razpade, oziroma bodo s presežki, ne vem, v HSE in Genu ogrevali ozračje. NEK in TEŠ nista fleksibilna proizvajalca, ki bi lahko na hitro prilagajala svojo moč porabi, zato nočne presežke proizvodnje nad porabo produktivno uporabi Talum (ki je (bil) zato tudi v delni lasti Elesa (ampak odločitev AUKN je že druga zgodba)). V konicah pa v Šoštanju vklopijo tudi rezervne plinske bloke, da je elektrike čimveč za prodajo po dobrih cenah v tujino.
Poznam tudi samo črpalno HE Kozjak, ne pa tudi načrtov za pretočno HE Kozjak. Zadevi nista primerljivi. ČHE se lahko uporabi namesto Taluma za izravnavo porabe glede na potrebe v omrežju, ne pa za daljšo trajno proizvodnjo energije, kot recimo pretočno HE Fala. NEK2 pa bi pomenila probleme v omrežju, če bi bilo potrebno celotno NEK zaustaviti.
Seveda bi bilo mogoče načrtovati drugačno omrežje, samozadostno, na ekoloških osnovah, recimo s sončnimi elektrarnami vsepovsod in plinskimi za izravnavo v tistih trenutkih, ko sonca ni dovolj. Vendar je vprašanje, če bi bili pripravljeni za elektriko plačevati pet ali še raje višji večkratnik sedanje cene, ki bi izviral iz cene gradnje in vzdrževanja izključno takšnega omrežja, da o investicijskih sredstvih sploh ne govorim.
Kar se alternativ tiče, so v HSE izračunali, da nas TEŠ6 stane 1,2 MRD USD, zaustavitev TEŠ6 in obnova štirice in petice pa tudi nekje prav toliko. Dobimo pa z obnovo manj, slabše izkoristke, krajšo življensko dobo. Morda je obstajal trenutek, ko bi bilo potrebno razmisliti o investiciji v TEŠ 6, vendar dolžina in dinamika ni tako zelo očitna niti v retrospektivi, cena TE je bila v začetku morda še pol nižja in se je šesti blok HSE še splačal, cene so termoelektrarnam zrasle kasneje in morda je bilo pri pogajanjih na naši strani tudi nekaj smole glede tega trenutka (ampak nekatere gospodje so plačani tudi zato, da trenutek razumejo in se znajo prav in pravočasno obrnit), če ni bilo seveda še kakšnih drugačnih interesov.
@Simona, APM, bp
V komentarju ne bom poskušala komentirati ustreznosti oz. neustreznosti naložb v energetiko, kljub temu, da sem o temi kar nekaj prebrala. Bi se pa rada naslonila na drugo stvar, namreč na nekaj, kar je posebej izpostavil komentator APM in delno tudi bp – to je projektni management in z njim povezane zgode in nezgode včeraj in danes.
Ja, APM, upravljanje projektov je v resnici precej zahtevna zadeva, še posebej v deželi slovenski. Glede na to, da opozarjaš na nepoznavanje tega področja s strani avtorice bloga, ti bom pa z veseljem ustregla jaz, saj sem se kar nekaj let ukvarjala tudi s finančnim planiranjem in analiziranjem velikih gradbenih projektov.
1.)Projekti v gradbeništvu so (bili) v Sloveniji vodeni porazno
Ne zato, ker nihče ne bi znal pripraviti investicijskega elaborata, tako s finančne kot s tehnične strani, ampak preprosto zato, ker se vodilnim gospodom ni zdelo potrebno, da svoje investicije dobro preanalizirajo. Še več: nemalokrat je bilo to celo v nasprotju z interesi. Zelo povedno je dejstvo, da se v veliki večini gradbenih podjetij sicer pripravijo vsaj okvirni predračuni investicije, skoraj nikoli pa poračuni. Komično, kaj? Tragikomično!
Morda se bo kdo vprašal, kako je kaj takega sploh možno. Hja, v času preobilja razpoložljivih virov financiranja se ni nihče ukvarjal z »malenkostmi«. Kaj pa je nekaj milijončkov več, lepo vas prosim, saj jih strici v bankah kar mečejo med ljudi. Tako je to šlo. Denarja je bilo dovolj in preveč, pristopi pa temu primerno diletantski.
2.)Projekti (so) se izvaja(li)jo kljub pomanjkljivi dokumentaciji
Za pričetek gradnje je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, katerega podlaga je PGD oz. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. V tem projektu naj bi bilo vsaj v grobem orisano, kaj se bo zidalo, kje, področja vplivanja itd. Poudarek: v grobem. Ko tete in strici na pristojnih uradih izdajo soglasje k PGD in dodelijo gradbeno dovoljenje, se lahko šov prične. V tej fazi pa laiki najbrž pričakujejo, da vodstvo projekta sigurno že razpolaga s podrobnejšim načrtom izvedbe del oz. s t.i. PZI-jem (Projektom za izvedbo), s pomočjo katerega se natančno opredelijo popisi del, materiala, oddaje del itd., sicer se projekta še ne bi lotili. A ne da ne? Hahaha…. wrong! V glavnem je tako, da podrobnejših projektov ni od nikoder oz. vsaj ne do samih zaključnih faz projekta; kako naj bi se potem lahko merodajno ocenilo stroške projekta?!! Saj še posamezni materiali niso dorečeni, projekti za inštalacijska dela nezadostni ali celo manjkajoči (ti kar ožeži, Polde, kot ponavad), podrobnejše tehnične rešitve pa sanje svinje o kukuruzu. Grozno…vendar resnično.
Posledica tega je pa potem stanje, ki ga povprečen človek nikakor ne more razumeti: namreč, kako se lahko investicija podraži za 50% in več v primerjavi s preliminarnimi ocenami. Dragi moji, simpl kot pasulj. Izhodiščni načrti so bili nepopolni, neustrezni, napačni ali pa celo zavajajoči. Večkrat sem slišala »modrost«, da je treba velike investicije malo umetno poceniti, sicer: kdo, hudiča, bi se jih sploh lotil?! In tak pristop je funkcioniral leta in leta. Investicija se je sicer podražila, vendar so banke odobrile dodaten kredit, cene nepremičnin so se samo dvigovale (na ta način pokrile ves nagrmaden drek) in vse je bilo tako lepo, da so človeku lahko samo rajske strune igrale. Gradbeni baroni so bili razglašeni za ta orto pametne, vsak malo bolj podjeten Slovenec je želel zidati in prodajati stanovanja, … avtoceste so se gradile s polno paro, pa vendar dovolj lagodno, da so se lahko gradbinci štopali na desetletni koledar in počasi molzli državo (v vednost zainteresiranim: razpisani avtocestni odseki so bili vedno tako kratki, da niso bili zanimivi za nobenega tujega gradbinca – naključje? …hehehe…).
Skratka, nevzdržni pristopi so sčasoma pripeljali v sedanje stanje, ko je strokovna priprava projektov resnično pravi podvig. Vsi večji projektantski biroji so namreč propadli že zdavnaj, saj, heh, kdo jih je pa nucal? Fantje Zidarjeve šole že ne.
Še nekaj konkretnih opomb na TEŠ, ki so seveda zgolj moje mnenje.
1.)Projekt je bil v veliki verjetnosti voden v tradicionalni, zgoraj opisani maniri.
2.)Za isti kos potice se je prepucavalo več lobijev. Sama se spomnim nekega Studia ob 17ih izpred let, ko so se na polno udarili strokovnjaki glede smiselnosti investicije v TEŠ oz JEK. Kaj je bolj luštno, termo ali nukleo? Niso bili enotni. Sploh!
3.)Danes gre za največji slovenski projekt, za katerega bi se morda še dalo dobiti denar. Uuuuu (in tole ni Šerifovićeva haha) spet bo piča v koritu! Dren je pričakovana in logična posledica sušnega obdobja.
4.) Razčiščevanje preteklih projektnih naložb in rezultatov bi bilo nujno potrebno, vendar ne bom zadrževala sape, da se to zgodi. Bilo bi namreč prvič, da bi se podrobno razčistil kateri od velikih projektov. Ampak…pustimo se presenetiti.
5.) Ali naj se projekt ustavi? Jaz ga ne ne bi, ker se z ustavljanjem napol dokončanih projektov vedno naredi samo še večja škoda. Nihče ne pridobi nič, samo napol zgrajene stavbe molijo svojo žalost v svet kot kak star posušen kadaver in cel kup malih podjetij grdo izvisi. Poglejmo si samo Celovške dvore, stadion Stožice itd. Ne mislim na tem mestu zagovarjati stališča, da so bili vsi ti projekti dobri (evidentno je, da niso bili), ampak nič ni slabšega od sedanjega stanja. Zdaj moram procesijo končati, je rekel celo cesar, ki je hodil nag pred vesoljnim občestvom. Bi pa na cesarjevem mestu sama šla v divji lov nad sleparskimi tkalci. Znate me vi: kad voljem, voljem, a kad ne voljem – koljem! Hahahaha…
@bp:
Prosim preberi še enkrat njegov tekst, ker se ne omejuje le na slovenski trg in obravnava tudi prodajo energentov, primerjavo delovanja drugih držav in zakaj, na primer Nemčijo itd. Omejuje se toliko, kolikor je pač omejeno samo po sebi.
Z obnovo 4 in 5 ne bi dobili manj, po proučenem, samo res je, kar praviš, da ne bi dobili dovolj daljnoročno, ampak daljnoročno je pa ravno v tem fora, da bi bil prihranek večji, s tem pa naložba v bolj smotrne rešitve obetavnejša. Politika energetike se bo morala spremenit korenito in se že spreminja, saj to nam je jasno, za dve desetletji bi bili pa lahko na toplem, kar je popolnoma dovolj. Če se pohecam, pa ne dosti, bomo takrat imeli pri nas celo leto vroče poletje in en teden ledene dobe … hehe …
@Horizont:
Takim, kot je APM, pač ne ustrežem rada, še posebej ker bom morala zreducirat odgovarjanje vsakemu kvazi provokatorju, na katerega se itak ni kaj navezat, ker je namen jasen in niti niso prišli razpravljat, ampak samo opravit svojo politikantsko domačo nalogo. Pa še to jim gre seveda prozorno slabo. Jaz, kreten, naj se pa pod vsakim zapisom trudim zbirat informacije, jih pakirat in razlagat. Na tem nivoju še domača naloga o osnovni mentaliteti in smotru bivanja ni opravljena. Časa in vložene energije nisem zadela na loteriji. (Da ne bo pomote, ne razburjam se nad tabo, samo tako … povem).
@bp in Horizont:
Ja, seveda, pri tovrstnih projektih našega največjega proslulega poslovnega upanja – gradbinska posla – je tako, kot si lepo pojasnila, Horizont, ampak ne le zaradi tega, ker nihče ne bi videl potrebe po natančnejše vodenem projektu, neverjetni skrbnosti za gradbena dovoljenja in podobno. Preprosto je takšen tudi namen, v kolikor je pri koritu pravi poslovnež, s katerim se da še marsikaj zmenit, kar je vsem dobrodošlo. To je kampanjsko biznisiranje, po katerem se vse da, plačamo pa davkoplačevalci. Razlika je le v tem, da če slovenski zunanji minister na evropskih tleh preprosto izbriše nekega “poslovneža” z registra nezaželenih, osumljenih kriminala ali zločinov proti človeštvu, da bi podprl poslovneža po naše (ali po rusko ali po srbsko ali po … saj se razumemo v delitvi običajev in navad), se zgodi vsaj medijski rompompom o neetičnem delovanju, pri nas pa ne. Ker se vsi bojijo za svoj obstoj ali so pa podkupljeni. To se zgodi le v primeru, da vsaj ena politična opcija podpira nekogaršnji linč. Mi imamo zato afere o poslancih brez srednje šole in z zanimivimi sposobnostmi diplomiranca ter posameznike, ki se izpostavijo s svojimi grenkimi zgodbami načrtnega nedelovanja pravne države. To dela kruh novinarjem, da se jim ne bi bilo treba vsem zaposlit pri Lady.
Mnogo bolj, kot razprave o optimalni energetski politiki v tem primeru, bi imele smisel razprave o določenem klanu in določeni osebi, ker zgrešenost in nesmotrnost projekta je jasna, pa če zberemo skupaj na tone kolažev utemeljevanj v eno ali drugo smer in klepetamo še eno leto. O tem se meni razpravljat po vseh teh letih ne ljubi, ker je prezamudno in vnaprej brez veze. Vse je že jasno. Komur ni, bi bilo zanimivo razpravljat pogojno še pred dvema letoma. Zdaj je konec. Okej, lahko razpravljamo in včemo nakup ter pakiramo informacije iz osebnega užitka, ampak priznam, da s tega vidika recikliranje te teme meni ni v osebni užitek. Bistvo je, da imajo najboljši biznismeni po slovensko namreč pod sabo politiko obeh opcij. Ti imajo potem pod sabo tudi utišane medije. Ne pojavijo se niti v Reporterju, niti v Dnevniku in karavana gre dalje. Če se pojavijo, se pojavijo le kot ime za mimogrede in pogojni stavek, da je stvar morda sumljiva, tam nekje na petnajsti strani časopisa v levem kotu. Toliko, da sploh vemo, ker se pač podjetij, ki sodelujejo, ravno ne sme prikrivat. Tukaj se raziskovalno novinarstvo konča. Nekateri biznismeni, ki pri nas in v deželah s podobnimi navadami in običaji “znajo” s politiki in posledično mediji na obeh straneh, so prijazni in klepetavi, kot je na primer Škrabec, nakateri pa ne in dajo to tudi vedet. Janković se smehlja, Tuš pač ne itd. Prijazni ali neprijazni, mir imajo. Ne pozabimo, da živimo v državi, kjer je možno, da sodišča asistirajo pri rubljenju hiše zaradi 120 evrov. In komu se zdila nakradeno? Mi pa tukaj klepetamo o malomarnostih pri načrtovanju, pridobivanju gradbenih dovoljenj itd., kjer se obračajo stomilijonski zneski. Heh. Trdim, da tudi če bi nekdo povedal kaj omembe vrednega aktivistični armadi 15o, si ne bi upali tvegat. Mahat proti acti kar počez je lažje. Ko gre zares, pa tvegaš eksistenco, kar pri nas lahko pomeni linč za vedno in po celi Sloveniji, če ti bratje kar naenkrat obrnejo hrbet in sloge ni več od nikoder. Postane samo še razmazan tisk na pamfletu. Moje mnenje je, da bi se bilo vredno borit in da bi se tudi dalo, ker v slogi res je moč. Imam pa izredno slabo mnenje o slovenski naturi, kar se tiče motivacije za borbo za prave stvari in na pravem mestu. Takih pičk ne najdeš zlepa po svetu, čeprav radi z vilami opletajo v borbi za domnevno svobodo in pravičnost. V gostilni in na ulici ob piru, dokler ne gre zares. Do zdaj jim je to šlo samo vodeno s strani države, ki jih je medtem natepavala v rit s svojimi pajdaši (bratstvo in edinstvo, pa take lažnive oslarije, zaradi česar so fante metali v jarke nekaj let kasneje). In nič se kaj dosti ni premaknilo.
Debate o navadni mafiji se pri nas sploh ne odprejo. Imamo le nekaj anekdot in vicev. Ko na primer nekdo, ki mu je posel zastal, ker so poslovnega partnerja v drugi državi aretirali zaradi preprodaje surovin za heroin na veliko, mirno glede našemu novinarju v živo v faco in reče, pa kaj, kaj koga briga, s kom jaz poslujem. In mu uspe brez problemov nakladat svoje naprej. Nobenega vprašanja več. Pa kje ste kaj takega še videli, razen v domovini strička Putina, Miloševiča in podobnih.
@Simona: Damijan samo omeni, da so Nemci skenslali kar nekaj TE, od tega polovico zaradi revoltov domorodcev, recimo polovico pa zaradi neekonomičnosti. Članek je objavljen sicer po Fukushimi, ampak pisan pa je bil gotovo v času, ko niti niso bile jasne vse razsežnosti katastrofe in posledice, vsekakor pa ne odločitev, da Nemci zaprejo vse JE. Verjetno je marsikateri od teh planov zdaj spet nazaj na mizah oz. se maha z njimi pred nosovi investitorjev.
Največja nefinančna naložba Berkshire Hathaway, sklada Warrena Buffeta so recimo še vedno železnice. Buffet stavi, da bodo pridelale soliden dobiček iz povečanega transporta premoga, ki je po njegovem energetski vir, ki bo kratkoročno in srednjeročno nadomeščal padajočo proizvodnjo nafte.
Če bi bilo mogoče res konvertirati predplačila za šesti blok v plačila za obnovo četrtega in petega in se izogniti pogodbenim kaznim, potem bi bila to morda celo res boljša možnost, sicer pa je šesti blok zaradi enake cene in boljših izkoristkov (menda cca. 15% razlike) in daljšega roka uporabnosti pri isti ceni po mojem boljša opcija.
@bp:
Zanimivo, da v Nemčiji obstaja revolt domorodcev, a ne, medtem ko v Sloveniji lačni domorodci hočejo TE … hehehe .. Tudi to veliko pove o stanju stvari. Nič dobrega za Slovence, če mene vprašaš.
In ja, ostalo so ekonomski razlogi. Relevantni.
Tvoja pripomba v zvezi s Fukushimo in spet s tem povezanimi vplivi na razvojno politiko energetike je zelo relevantna. S tem se strinjam. Bi bilo zanimivo preverit situacijo na primer v Nemčiji po tem in tudi drugod. O tem nisem uspela še nič pametnega informacij napraskat.
Ah, ja, Buffet. V njegov piar ne dvomim.
Jah, težko bi se izognili pogodbenim kaznim verjetno, zato pa govorimo o nasedlem projektu in se strinjamo, da zaradi izgub nazaj ne gre. In niso ravno iste cene z vseh vidikov. Megavatna ura, kot sem zapisala, je okrog enkrat ali več dražja.
Ampak enivej. Zdaj je, kar je, in verjetno res ni več smotrne poti nazaj.
@Simona: 26 MRD USD v 2009, kolikor je plačal Berkshire Hathaway za preostanek BNSF je PR? 😮
Je pa isti BH še leta 2007 skenslal par TE. Če je eden od vzrokov padca optimizma in krize tudi prehod vrhunca črpanja nafte, ki je že za nami, potem je to lahko eden od razlogov, da se tudi nadomestne vire par let kasneje vrednoti že drugače.
Možno je tudi, da je pač v časih finančne nestabilnosti varna naložba z odličnim cash flowom (1 MRD USD dividende letno), pa ogromna kolaterala v zemljiščih, pa če vse drugo propade.
Ampak vprašanje je še vedno, ali se lahko resno pogovarjamo o takojšnjem prehodu na čistejše vire energije, ali si to lahko privoščimo, brez da nam cela ekonomija, kot jo danes poznamo, propade, razpade?
Kitajci bodo v naslednjem desetletju zgradili 500 novih TE.
@bp:
Seveda ni bilo mišljeno direktno to kot piar, a ne, ampak njegova neizmerna prednost pri uveljavljanju svojih idej na terenu biznisa. Treba je razumet, da če Trump bankrotira, ni enako, kot če bankrotiraš ti, enako kot ti ne boš mogel nobene ideje tako učinkovito plasirat, tudi če je res dobra, medtem ko Trumpova slaba in bankrota vredna – pri čemer seveda bankrot že naslednje leto ne bo več bankrot, ampak čudežni dobički, pri čemer si bo samo idiot lahko domišljal, da je temu tako, ker je tako neizmerno sposoben, inovativen in dejansko koristen. Med poslovanji z državo in na trgu ni nobene razlike pri teh pravilih lobistično klientelistične igre. In med hecanjem s hoteli ali energetskimi viri tudi ne.
Ja, se strinjam, kot sva še dorekla, da je vizija izjemnega pomena in se v tem primeru lahko menja na nekaj let, glede na okoliščine, ampak tisto, kar se ne menja, je pa dejstvo v nujnosti upoštevanja okoljevarstvenega elementa, ki bo najbolj udaril po glavi tiste družbe, ki bodo poteze vlekle slej, namesto prej. Vprašanje torej ni samo, ali si lahko to privoščimo, ker je jasno, da težko. Ampak je vprašanje v tem, ali so bomo dovolj zgodaj težko to privoščili, kolikor se le da, da ne bomo prišli do točko, ko nas nihče več ne bo nič vprašal, ali si lahko privoščimo, ker si bomo preprosto morali, tudi če si ne bomo mogli. Glede na to, kakšne ogabnosti se dogajajo že zaradi ene cinkarne pri nas, ne kaže dobro.
Kitajci so, v čemer se bova verjetno srtinjala, tako in drugače, eni zadnjih na lestvici, ki bi jim zaupali pametne odločitve. Če ne prej, se o tem lahko prepričaš učinkovito po enem sprehodu skozi njihovo mesto. Kot bi doživel izkušnjo utapljanja v smogu po požaru. Da pač oni planirajo nove gradnje TE, je predvidljivo, niti slučajno pa ne nujno vredno zgleda. No, odvisno, kako vidimo našo prihodnost. Osebno lahko rečem, da dlje od Kitajske sem, bolj sem srečna, v več ozirih. Oziroma nisem srečna, ker pridno sesuvajo trg in še bolj pridno vplivajo na širjenje cenene delovne sile. Nizke cene človekovega življenja nasploh.
@Simona: V Sloveniji porabijo gospodinjstva dobrih 3000 GWh letno. Od tega se ob 1 € za porabljeno MWh t.i. “Modre energije” iz obnovljivih virov, glede na zbrana sredstva v “Modrem skladu” doplača za tam nekje dobrih 30 GWh letno, torej nekje okrog 1%. To pravzaprav vključuje tudi podjetja, tako da je verjetno zbranih sredsteb iz gospodinjstev še manj. Da je “Zelena energija” iz minielektrarn Elektro Ljubljana kakšen poseben prodajni hit tudi ne verjamem, saj nedolgo nazaj niti vedel nisem, da obstaja. Drugih izbir, preko katerih bi lahko dokazali svojo ekološko ozaveščenost, zaenkrat ni.
Skratka 99% ali raje več gospodinjstvom se ne zdi vredno plačevati niti centa več od soseda, kljub temu, da bi s tem spodbujali razvoj obnovljivih virov. Ko sem poskušal pogledat, kako to zgleda v Nemčiji, je za izbrani okoliš od 182 ponudb 101 ponujala Ökostrom, cenovno urejeno se je prva Ökostrom ponudba pojavila na 2. in naslednja na 5. mestu od 182ih, skratka ni nujno dražja. Je pa res tudi, da bi ob enaki porabi tam plačeval skoraj 2x toliko kot pa tukaj.
Če pa pogledaš Kitajsko še z malo drugačne perspektive, so Kitajci v zadnjih 30 letih izvedli največjo migracijo v človeški zgodovini, s tem ko se je na desetine, stotine miljone kmetov preselilo s podeželja v mesta. Povsem prostovoljno so čare relativno ekološkega subsistenčnega kmetovanja, v katerem pa si bil z malo smole večkrat lačen kot ne in kjer je bilo vnetje slepiča lahko smrtno nevarno, ker zdravnika ni bilo niti daleč, kaj šele blizu, zamenjali za posteljo v tovarniškem domu, občasen kino in poln trebuh. Za nas je recimo slum še dosti bolj človeka nevredno življenje, za marsikaterega afričana pa napredek v primerjavi z vaškim življenjem in priložnost da bolje poskrbi za svoje otroke kot bi lahko na vasi.
@bp:
Ja, seveda je “zeleno” za nas predrago, ampak predrago je tudi zaradi nesloge, kar pomeni neustrezno in neplanirano politiko na tem področju, ki pač dopušča, da je več sosedov, ki plačuje toliko kot plačuje, zaradi česar po logiki stvari sosed ne bo pripravljen plačevat manj … tudi spodbude za čimveč najboljših sosedov so nikakve. Z eno izmed takšnih na tem področju sem se pred kratkim srečala. Izvajalec del mi je pač moral kar sam razložit, da bom za eko subvencijo pač verjetno fasala najprej živčni zlom zaradi ubadanja s papirologijo, potem osivela od čakanja in na koncu ugotovila, da se ni splačalo trpet za drobiž. Če sem malo manj eko osveščena, bo šlo pa vse kot po maslu in slabša kvaliteta ne bo opazna. Splačalo bi se, pogojno, če bi šlo za gradnjo na veliko, kar v posameznikovem primeru za zasebno uporabo pač nikoli ni v igri. Skratka … hehe … tako se pa res ne dela. Večina ljudi je že itak preveč žrtev vsakdana, da bi bili pripravljeni še dodatno trpet v imenu osveščanja, spet namesto tistih, ki so služili bajne denarce na popolni neosveščenosti in prevečkrat tudi v popolni aroganci do ljudi, ki jih celo ubijajo.
Niso pa vetrnice na primer nemogoče itd.
In ja, v tem se itak strinjamo, da glede na priloženo ni kakšnih pretiranih možnosti, kar pa nikakor ne opravičuje nasedlega in koruptivnega projekta, ki ga bomo preplačali, daljnoročno pa še vedno vztrajam, da bi bila obnova 4 in 5 ter pametna politika z vizijo v tem času (na spremenljivem trgu, kar sva se že strinjala …) lahko veliko bolj smotrna odločitev.
In ja, se zelo strinjam z zadnjim delom o napredku za Afričana … tudi migracije, ki si jih omenjal so mi jasne, saj so se podobne tudi pri nas že dogajale, ko so se ljudje skoraj s kurami naselili v blok. Ampak pogled na napredek mora bit vedno z vidika možnosti in že doseženega. Ostalo je pač nazadovanje ali pa celo neumnost zaradi slabih zgledov, kar vedno sproducira z veseljem peščica profitabilnežev. Zaradi nazadovanja, je treba vedno vedet, nekdo za kulisami zelo obogati ponavadi. Takšnim hajpom ponavadi podleže bebava večina, ostali so neslišni ujetniki bebave večine. In na ta dogajanja je dobro bit pozoren. No, ampak zdaj smo že pri wall streetu in vprašanjih, zakaj nikoli ni pozornosti na pravih mestih ob pravem času, ampak samo veliko opozarjanja, kaj se je zgodilo v preteklosti pred našimi očmi, da smo, kjer smo itd. …
Zakaj si zaprl svoj blog? Imaš marsikaj za povedat, pa še veš, o čem govoriš, kadar se ti ljubi spregovorit. Škoda je. Čeprav je res brezupno ravno za takšne, ki radi vedo, o čem govorijo.
Eh ja, proklamirane eko subvencije. Tudi sam sem pred podobno izbiro, ali bo hiša zelo “eko” glede vgrajenih materialov, ne bo pa zato toliko energetsko učinkovita in jasno ne bo subvencije, ali bo hiša precej energetsko učinkovita ne bo pa preveč “eko” in morda dobim nekaj drobiža, ali pa postavim takšno kocko, ki bo sicer izpolnila tako eko, kot energijske kriterije, pred katero pa me bo potem zvilo v želodcu od neugodja, ko pridem domov in zraven stiskam palce za malo več kot 5% investicijskih sredstev in ugodnejši kredit.
Blog sem zaprl, ko več kot eno leto nisem napisal nič objave vrednega, trenutno se ne grem nikakršnega aktivizma, če me občasno kaj razkuri, še vedno lahko kam zalimam komentar, za osebne jamrarije in njih derivate pa ne rabim bloga.
Medtem ko se pri nas 10 let kregamo okrog postavitev 10. veternic za proizvodnjo električne energije, v Gansu-ju na Kitajskem menda postavijo eno vsako uro.
ww.guardian.co.uk/environment/video/2012/mar/20/china-wind-farms-renewable-energy-video