MISIJA BREZ VIZIJE
Dvakrat na leto se javna televizija lahko že vnaprej veseli zavidljivih rejtingov gledanosti. Ko je na sporedu EMA in Evrovizija. Pridobitev naklonjenih kritik je mnogo večji problem. Odkar je postal kralj tega projekta rojen šovmen Klemen Slakonja in “one man band” imitator, ki takšen tip razvedrilne oddaje obvlada na vrhunskem nivoju v svetovnem merilu, si boljšega izhodišča za več prijaznosti s strani javnosti skoraj ni mogoče predstavljat. A le po plati vodenja. Ko se bo nabor skečev izpel, upamo, da se bo znal ob pravem trenutku ustavit. Ker Klemen Slakonja za razliko od Jureta Godlerja obvlada tudi povsem klasično elegantno povezovanje oddaje ali prireditve, si lahko obetamo, da ne bo končal v kakšnih klavrnih kvazi zabavljaških vlogah, kot se dogaja drugim imitatorjem, ki so vzniknili v oddaji Hri – bar. Za vsebinski del, kar se tiče pametne in korektne presoje o izvajalcih in njihovih produktih, pa bo očitno preteklo še vsaj stoletje, da bi Slovenija ujela vlak razumevanja povprečnih trendov, kaj šele nivoja.
Na Slovenskem je EMA že leta predstavljala edini relevanten šov, kjer so se imeli različni slovenski izvajalci sploh možnost učinkovito poreklamirat preko televizijskih ekranov. Poleg maksimalno iztrošene oddaje Spet doma seveda. Kar je nekaj neverjetnega, saj nastopi popglasbenikov sicer predstavljajo stalno spremljevalko raznih razvedrilnih formatov oddaj in serij pogovornih šovov, od povsem preprostih do konceptualno širših in zahtevnejših, ki jih pri nas niti v najbolj preprosti obliki ene mize in stola sploh ne premoremo. Svojevrsten unikum, ki veliko pove o narodu in je vreden posebne obravnave. V Sloveniji vemo le, kako si pogovorni šov predstavlja Mario Galunič, kako si ga prestavljata Tjaša Železnik ali Anja Tomažin, je bolje, da se niti ne spomnimo. Humoristi tipa Sašo Hribar ali duo Jurij Zrnec&Lado Bizovičar ne štejejo, ker gre za kramljaški vic šov s samim seboj, pri čemer je gost samo lutka za izvajanje scenarija. In še tega ni več. Zdaj bo le Mario iz vloge propagandnega zastopnika toplih družinskih čustev skočil v vlogo zastopnika toplih domovinskih čustev. Res napredujemo.
Lani je Maja Keuc kot mlad neuveljavljen talent pokazala, kar je celi Evropi verjeto že dolgo očitno, da na Eurosongu šteje predvsem kvaliteten in suveren nastop v okvirih in na nivoju, kot ga ta evropski spektakel pod sloganom povezovanja predvideva. Čeprav se je morala gospodična nadpovprečno potrudit, ker so ji predvidljivo podtaknili povprečen po slovensko zastarel šlager. Bilo je dovolj za 13. mesto, s primernejšim napevom bi brez dvoma lahko dosegla več. Zato se je nacionalka domislila zapolnit program s poskusom ponovitve pristopa takoimenovanega iskanja talentov in uvedla oddajo Misija Evrovizija, kjer se je tradicionalno zabetoniran sindrom afenguncanja na tretjo žogo, ki ga tolerirajo samo zastrupljeni Slovenci, spet s pomočjo zakulisnih kuharjev prebil v prvi plan. Ne smemo pozabit na nacionalno identiteto zaostalih v razvoju, zato je žirija, ki skrbi za nacionalni ponos, potrudila neokusno prozorno porivat do finala dve dekleti, dvojčici, ki ne le, da nimata posluha in trohice smisla za petje, niti ne premoreta zanimive vokalne izvedbe ali barve glasu, temveč uprizarjata nekakšen cirkus na nivoju osnovnošolskih rojstnodnevnih zabav. Še huje. Že itak zatrto javnost, ki je leta pitana z lokalnimi pofl proizvodi, si samoimenovani Raay drzne celo podučevat, da bojda dober vokal ni vse, saj dandanes šteje tudi smisel za šov. Grozljivo! S to izjavo namreč ni nič narobe, saj od nekdaj šteje tudi smisel za performans na terenu popularne glasbe, le nivoji in pristopi so različni. Med nastopaštvom Jima Morissona in Michaela Jacksona je velika med seboj neprimerljiva razlika, z upoštevanjem slednjega pa seveda lahko spregovorimo o nivojih in kvaliteti. O čem torej govorimo? O kakršnem koli šovu zaradi šova?
Eurosong prenese marsikaj in brez kiča, ki učinkuje na prvo žogo poslušanja in gledanja, ne gre, ni pa Eurosong le festival za najmlajše otroke. Niti za najmlajše otroke, ki se spoznavajo z različnimi kulturami izven Evrope, na primer z Japonsko. Pri čemer imam slabo vest ob zadnjih dveh izjavah, ker nočem poniževat otrok! Česa tako trapastega, kar sem požrla ob nastopu dvojčic Prusnik z nekim infantilnim bilbastim Konichiwa komadom s klovnovskimi lasuljami iz trafike na beticah, že dolgo nisem niti na slovenskem programu. Okej, marsikaj preventivno ignoriram, a vseeno. Ponižujoč nastop za najnižji iq se seveda na Eurosongu že leta ne prebije čez sito za finale. Nazadnje je odletel izpred vrat v finale nek bedast ptič, ki je imel manj za pokazat, kot je bil opazen kostum brez kakršnega koli smisla. Opaznost je izvajalcu pomagala, da je postal nepozabljiva sramota Eurosonga. Občutek imam, da se Slovenci po takšni failih celo radi zgledujejo. Ne samo v okviru Eurosonga.
Tipičen primer, kako hudo je pri nas, dokazuje prispevek, kjer žirantka Tina sporoča, kako bo glasovala. Glasovala bo za pesem, ki bo všeč njej in ne le poskušala uganit, kaj bi bilo všeč Evropi. Tako je na žalost neprofesionalno delovala tudi v žiriji. In takšno obnašanje ni vredno honorarja, saj bi namesto nje lahko sedel kdor koli z ulice. Od žirije bi namreč pričakovali, da bodo premogli smisel za poznavanje dogajanja okrog trendov, ki se obračajo tudi na Eurosongu. Da bodo imeli v malem mezincu odgovor na vprašanje, zakaj ni bilo treba nič ugibat o visokih uvrstitvah Ukrajinke Ruslane, Rusa Dima Bilana, Srba Željka Joksimovića ali Marije Šerifović, Nemke Lene in da niti pomotoma nihče ne bi mogel premagat Norvežana Rybaka, ki je predvidljivo podrl rekord pri glasovanju. Vsi našteti primeri so prišli na Eurosong upravičeno že vnaprej popolnoma naštudirano prepričani v uspeh, pri čemer je predstavljalo vsako nižje mesto od zmagovalnega poraz. Da bi se znašli nižje na lestvici od prvih pet, bi pomenil popoln presenetljiv debakl. To se da, ne boste verjeli, velecenjeni profiji po slovensko. Od izbrane žirije bi pričakovali, da jim bo jasno, kako in zakaj se temu streže, ker je precej preprosto. A oni ugibajo in tavajo v temi kot Franca izpod klanca. Najhuje je, da se pri tavanju počutijo neverjetno suvereni. Punca Tina z ulice, ki poje in jo zanima, kaj je pač njej všeč, kot vsako drugo bejbo, ki se ne odloči ukvarjat profesionalno z glasbo in cuzat honorarjev po komisijah, ki krojijo usodo mladim ambicioznim kanidatom, nas še nasmeji z odgovorom na vprašanje, katera je njena najljubša slovenska popevka na Evroviziji. Lahko ti podarim samo ljubezen v izvedbi diletantske enodnevne skupine Sestre. Verjetno gre za najbolj porazen in sramoten nastop Slovenije v zgodovini Eurosonga. Sledita ji Karmen Stavec in Ansambel Žlindra in Kalamari, ki so vsaj vokalno sprejemljivo nekako predrsali skozi blamažo. Ne bom trdila, da gre tudi za najslabši lokalni šlager, ki ga je spackal Magnifico, ker je bil enako aboten kopipejst izcuzanih šlagerjev tudi na primer pesem Silvija. Kar je za ubogi dvojčici Prusnik, ki sta postali klavrna žrtev nespodobnega precenjevanja, prodal za letošnjo EMO, je kaotična sramota za ubožne na duhu. Magnifico je pač prepričan, da lahko od sebe izvrže najslabše kopije že slišanega, ker je dovolj dobro za Eurosong, medtem ko naj bi bil kolaž skopiranih ritmov in konceptov pri hitiču Hir aj kam, hir aj go totalen preboj v svetovnem merilu. Jok, brate! A tudi Magnifico je pač žrtev neskončnega lokalnega precenjevanja in trepljanja prijateljev, zato verjetno ne razume. Ravno pri skupini Sestre se je slovenska frustracija in s tem povezana ogabnost še bolj povedno izkristalizirala. Ogromno ljudi, ki jim ne bi dosodil ravno megle pod lobanjo, je slavilo njihov aboten komad in še abotnejše razglašene nastope (čemur so se prilegali neokusni kostumi za babice, kar naj bi pomenilo izvirnost) preprosto zato, ker so takšno čustvovanje dojemali za akt solidarnosti z gejevsko populacijo. Neznosno. Če bi bila gej, bi bila kvečjemu užaljena. Slovenska populacija s svojimi zanimivimi lokalnimi šegami obnašanja je kar ugrabila področje presoje o popularni glasbi za gejevski aktivizem. Zelo podobno, kot je zdaj na primer ugrabljen kar celoten družinski zakonik, ki roma na referendum, zaradi “enega” člena, ki se dotika urejanja statusa hipotetičnih gejevskih družin. Kakor v nebesih, tako na zemlji. Kakor v politiki, tako na EMI. Da nekaj ne štima, neprištevnih ne predrami niti dejstvo o predvidljivo bedni uvrstitvi Sester (pri čemer je že leta pred njimi izraelski transeksualec Dana International iz homofobnega Izraela upravičeno z lahkoto zmagal s takratnemu času primernim odličnim izstopajočim nastopom pač) in podobnih cirkuških debaklov … od insceniranja osladnih porok ob še osladnješem napevu, preko transvestitov prez posluha oblečenih v babice, kvazi rokerjev pobratenih z narodnjaki, ki so se izgubili v šizofreniji iskanja identitete, do cenenih vreščanj “nananana” preoblečenih gospa v male punčke z obupnim scenskokostumskim pinki kolorjem … Bistveno je, da se nihče ničesar o ničemer ne nauči, ampak neprepričljivo ponosno obvešča vse naokrog, da je njemu pač všeč tako. Stvar okusa, a ne. Vse je tako prekleto relativno. Čeprav ni. Vse je relativno, kadar nekomu osebno prav pride, da bi relativno pač bilo. Zato na EMI 2012 poslušamo Lahko ti podarim ljubezen še v izvedbi treh vokalno sposobnih gospa. Vse za beden šlager na veke vekov. To je mučenje v imenu podebiljevanja!
Odkar Eurosong ni več rezerviran za orkestralno klasično popevko in se je po logiki stvari, da bi sploh obstal kot visoko gledan šov, prilagodil splošnim trendom, pri čemer še vedno ostaja prostor za predstavitev raznih všečnih etno eksperimentov, so Slovenci postali abnormalno frustrirani in peza ogroženosti je rezultirala tako, da se je začel stopnjevat ekstremno poniževalen odnos do tega dogodka. Frustriranci so začeli razširjat floskule, kako je Eurosong itak en navaden cenen cirkus, kjer glasba ni več doma. Takšne izjave seveda ne izpadejo kot popolni idiotizmi, če jih izreče nekdo z izbranim okusom. Vendar ne! Z zavajajočim cviljenjem se pri nas opleta v poskusu blaženja ran, ki si jih sami zadajajo ravno neokusni cirkusanti. Lokalna cenenost povprečja naših najbolj številnih popevk ne dosega niti nivoja za uvrstitev v finale na Eurosongu. Takšne cvilaže na primer najraje stresa pevka Tina, ljubiteljica cenenih lokalnih cirkusantstev tipa Sestre, ki navija, da bi zmagali dvojčici brez posluha s komadom za otroke Konichiwa. Eurosong nima s tem nič posebnega. Eurosong je marsikaj znotraj kiča in tudi kič je lahko dober ali slab. S čimer se predvsem protežirani familiarni kovači kvazi hitov pri nas seveda nočejo sprijaznit, ker bi se morali odpovedat monopoliziranju naše “scene” in nehat pobirat zaslužke za osnovnošolske napeve iz prejšnjega stoletja, ki jih toleriramo samo še pri nas.
Prekopicevanje okrog EME in preizkušnje na velikih Euro odrih je s tragikomično natančno primerljivimi simptomi predvsem parodija na slovensko gospodarsko in kulturno politikantsko stanje stvari. V tem je največja vrednost sodelovanja pri tem razvedrilnem dogodku. Ni tako pomemben, kot ga doživljajo feni, ni pa tudi tako nepomemben, kot ga doživljajo tisti, ki imajo o veličini svojega duha predobro mnenje.
V čem je problem, nam je lepo demonstrirala javno razgaljena stroka v novem konceptu izbora popevke za Eurosong Misija Evrovizija. Imamo eno gospo, ki se je v konceptu zataknila v prejšnjem stoletju, s čimer je takrat še lahko blestela tudi na Eurosongu, a še danes presoja kandidate skozi enaka očala. Ta predstavnica stroke je s svojimi prioritetami pravilnega petja, ki dandanes ne štetejo več nič (in ob kakršnih bi Maja Keuc postala le eden izmed neizvirnih zelo zmogljivih vokalov, ker bi jo odvadili spakovanja in nosljanja) pri najedanju mladim in dojemljivim kandidatom izpadla še najbolj korektna, ker je bila vsaj korektna!
Naslednji predstavnik stroke skuša pokrivat zvrsti sodobne popularane glasbe, ki se pri nas sploh razvile niso, zato se počuti glavni car na vasi, ker je “izumil” April. Glavni car pri nas ponavadi pomeni, da je edini in zato brez konkurence. Enako kot naši lokalni menedžerji, ki se pred Evropo sesujejo vase, ker sploh ne razumejo, kaj neki se tam zunaj gredo, a ne.
Naslednja predstavnica stroke je pač spodobna izvajalka v spodobnem bendu, ki se trudi na vse kriplje izstopat bolj z barvitim imidžem kot s karizmo in je prišla pokazat, da nima osnovnega smisla za korektno, kaj šele objektivno presojo, saj se obnaša kot najstnica, ki nam poroča, kdo se ji zdi na odru simpatična faca (s katero bi šla z veseljem na pir).
Za posladek sledi opinionmejkerski predstavnik, ki je maksimalno prilagojen lokalnim šegam prodajanja blefa in pokanja vicev iz prejšnjega stoletja. Vendar njegovo bistvo že dolgo ni več v tem, da bi se sploh trudil, ker pri nas razvoj in kvaliteta ni ključen element za kovanje uspeha, zato sta se prijatelja Jonas in Magnifico tudi v tem primeru imela noro fajn. Mi pa precej manj.
Na začetku je še nekako šlo, ko je bilo izbiranje med kandidati enostavno kot pasulj. Mah, ne, pasulja marsikdo ne zna skuhat, torej enostavno kot priprava jajca na oko. In že je sledil klasičen vzorec slovenskega štrikanja. Ko je šlo zares, se je komisija, ki ocenjuje tekmovalce, začela sprehajat po zakulisju in se brez sramu hvalila, kako poučujejo kandidate za nastop in jim pomagajo pri izbiri komadov. Po logiki stvari ne more nekdo, ki presoja o kvaliteti nastopov, hkrati neposredno sodelovat s kandidati pri usposabljanju in formiranju njihovih podvigov, saj hitro lahko pride do favoriziranja določenih posameznikov. Žirija je konfliktno situacijo občinstvu pojasnila podobno kot naši menedžerji, ki si po svoje predstavljajo lobiranje. Zelo pomembno se jim je zdelo, da so kandidate spoznali tudi za odrom in lahko presojali tudi o tistem, kar občinstvu na odru ni vidno. Škandalozno! Potem so nekatere deklice res izza pulta kar hrulili, če niso redno hodile na vaje ali puste marširale mimo ene žirantke, ki misli, da ni pusta, ker kar naprej paradira naokrog kot cirkusantka in se verjetno počuti dostojna slovenska verzija zvezdnice Pink. Koji klinac občinstvo briga, kdo je hodil na vajo ali ne in kdo se je kdaj kje pijan valjal?! Prepustite take izpade Bojanu Požarju v obdelavo, ker žirija ni za to poklicana. In tako dalje, kislega smeha ni bilo konca.
Misija Evrovizija je ponesrečena varianta izbiranja pesmi za Eurosong, ker pač po defoltu diskreditira vse že uveljavljene izvajalce, je pa posrečena varianta lokalnega šova za nekaj mesecev nedeljske zabave, če bi premogli zbobnat retorično pritegljivo in vsebinsko sprejemljivo žirijo, a ostal je le Klemen Slakonja, ki pa tako abnormalno razvlečene in vsebinsko dolgocajtne oddaje ni mogel povsem rešit z dvema skečema na serijo. Ko smo videli, kam pes taco moli z žirijo, ki prekmalu ni imela nič o ničemer več za povedat, je bilo konec. Tudi z Jonasom med njimi, ki je prav tako prekmalu postal naravnost duhamoren in totalno nemotiviran v neki cirkusantski opravi, ki je spominjala na uniformo. Neupravičeno forsiranje dvojčic Prusnik je postalo pa sploh že tako neokusno in bedasto, da bi raje celo poslušala Katarino Kresal, ki do zadnjega zloga pridno na pamet recitira tekst, kako čudovita oseba je, medtem ko čaka, da se bo najedla neke francoske kulinarične dobrote. Vsaj mestoma nehote res šokantno duhovito izpade. Da se je v zaodrju pojavil kot povezovalec še verbalno skrajno omejeni Zlatko, še en lokalni prilagojenec iz lokalnega resničnostnega šova, ki je nekaj, kar zgolj spominja na rep, zapakiral v tipično koketiranje z mamicami, očki, policaji, Angelco Likovič, Jonasom, Goranom Vojnovićem in Katarino Kresal, je bila le še pika na i. Maja Keuc je dobila obilno dozo propagiranja v naročje, da smo se je nažrli do konca in čez. Prodaji albuma Indigo pa verjetno protekcija ni pomagala, ker je preprosto povprečen. Cenim, da ostaja v zvrsti, ki ji je blizu, ampak … to ni to.
EMA 2012
In kakšne komade smo dobili poleg obveznega pridonosa dežurne družine Vlašič in Magnifica? Za zjokat. Oba kandidata, Eva Boto in duo Prusnik, sta dobila le po en komad, ki je sploh primeren za razmislek o poti na ogromen evrovizijski oder. In sicer:
Eva in Nika Prusnik s komadom Love Hurts (avtor Chiron Morpheus in Iztok Turk).
Pop rock ritmi so na Eurosongu vedno bolj popularni, vendar ravno v tem žanru do zdaj najbolj redki v resnici kaj več vredni od neznosno prozornega kopiranja, a so vseeno in tudi zaradi tega zasedali visoka mesta. Pesem Love Hurts ima vse, kar je treba imet za Eurosong, je dovolj dobra in dovolj “slaba” (mišljeno komercialno spevno in udarno zlikana) hkrati. Od omenjenih avtorjev sem sicer pričakovala malo več, še posebej več od tega, kar sta ponudila lani dvojčka Jedward s komadom Lipstick. Gre namreč za podoben fluid, dramaturgijo, hajp … le da je Love Hurts v pop rock verziji precej bolj učinkovita. Gre za pesem in aranžma, ki pri povprečnem konzumatorju hitov pusti na prvo poslušanje vtis, a ne zleze pod kožo. To se dogaja z vsakim naslednjim poslušanjem bolj, kar je žirantka Tina sicer opazila, a ker pojma nima o sosledju dogajanja na Eurosongu, napačno prognozirala slabo uvrstitev zaradi tega dejstva. Feni Eurosonga, ki se jim zdi vredno plačevat za oddajanje glasov, ponavadi večkrat preposlušajo komade nekaj tednov pred dogodkom. Najbolj kičasti začetni favoriti lestvic velikokrat po nastopu v živo odpadejo, če tudi scensko, kostumsko in koreografsko niso posebej dobri, daleč v ospredje pa se prebijejo ravno komadi, ki zacvetijo na tretje poslušanje in naprej, v kolikor ponudijo všečen nastop.
Zelo primeren komad za zelo visoko uvrstitev, ampak ne v izvedbi popolnih amaterjev. Blamaža z dvojčicama vse pokvari. Ob edinem dobrem komadu, ki jima je bil na voljo, sta po odru skakali kot hloda. Opazovala sem, če jima kje štopajo in mahajo, kdaj morata z glavo otresat na vse strani. Obupno brez občutka in neprepričljivo. Onidve sta lahko samo klovna za otroke, ki pojeta, čeprav ne znata, in ponavljata tri preproste koreografske finte. V poskusih afenguncanja pa sta še preočiten kopipejst irskega dueta. Naši dvojčici bi na Eurosongu izpadli kot amaterska verzija dua Jedward. Mulca, ki sta se plasirala preko enega izmed šovov Simona Cowella, le da sta od žirantov po logiki stvari prejela realno oceno, da pojma o pojmu nimata. Bila sta sprejeta kot simpatičneža, ki zabavata publiko za vsega skupaj največ dve uri, nikakor pa ni nikomur padlo na pamet, da bi ju porival do finala ali jima ponudil ekskluzivno pogodbo za ploščo. Tako sta mulca delala svoje in pristala, kjer jima je mesto. Mala klovna in ostareli klovn Vanilla Ice v miksu Under Pressure in Ice, Ice, Baby. Nobenega precenjevanja, podcenjevanja pa tudi ne. Z izvirnim komadom Lipstick sta se pravzaprav zelo potrudila pri zastopanju Ircev na ESC, ki so računali na košček že uveljevljene svetovne slave dveh prfuknjencev. Te kilometrine dvojčici Prusnik nimata. Kljub trudu in velikim ambicijam sta zasedla le osmo mesto, a Irci so bili po dolgih letih porazov tako zadovoljni, da bosta duo Jedward tekmovala tudi v letu 2012. Mogoče bi se zdelo komu zelo posrečeno, da se z njima pomeri ženska verzija enakega. Pa ni. Ker tako očitno kopiranje izpade patetično in ker dvojčici Prusnik ne premoreta niti po pomoti primerljive nadrilanosti in udarnosti, da bi zlahka parirali veleprecenjeni energiji in akrobacijam teh dveh velikih odrov povsem vajenih prfuknjenih slavoželjnih bleferčkov.
No, ampak ostala komada pa nista niti omembe vredna. Konichiwa je lokalna bilbi popevkica za otroke, kar je težko razumet komur koli na svetu, razen Slovencem. Še težje bi bilo razumet, od kod in zakaj takšno posmehljivo navdušenje nad Japonci, al’ kaj?! Magnificov Malo sreče je kaotična brca v meglo pri trudu zapakiranja pesmi Mr. Sandman skupine The Chordettes v nekaj poslušljivega. Neposlušljivo in predvsem neprebavljivo. Spet lokalna slovensko balkanska kopipejst fora, ki jo z veseljem prebavijo samo absolutni privrženci Magnifica in podobnih “frajerjev”, čeprav ni vredno niti Gorana Bregovića na tripu v osnovni šoli.
Eva Boto je prav tako prejela v dar samo en sprejemljiv komad. Napisal ga je seveda srbski avtor Vladimir Graić. Tako himnične in učinkovite balade slovenski avtor za ESC še ni uspel spackat. No, Graić ga je verjetno v desetih minutah. Gre za nekakšno reciklažo svojega zmagovalnega komada Molitva na Eurosongu in pesmi Zbudi se avtorja Saše Losića v izvedbi Tanje Ribič na ESC pred leti.
Pa vseeno … Pesem Verjamem je čista klasika balkanske pop poetike, ki jo lahko hitro dojame in z veseljem sprejme vsak na svetu. Že na prvo poslušanje učinkovito pritisne na ključne emocije, ki jih mora balada vsebovat, dramaturgija, počasni prehodi in šus v drugi reprizi refrena štimajo brez napake in zdržijo več nadaljnjih poslušanj. Za ESC je bolj pomembno, da učinkuje, kot izvirnost. Pa vendar ni dobro pretiravat, ker te valjajo po tračih in kakšnega fena vseeno odženejo, če si privoščiš preveč. V pesmi Verjamem je malo preveč. Ko vsaj tistega jokanja “uuuuu”, ki je tako tipičen za Molitvo, ne bi bilo, bi zadeva funkcionirala brez dvoma. Pesem s tako močno balkansko vibracijo bi šla pri občinstvu dobro skozi sito tudi v slovenščini in bolje bi bilo tako. Da bi čim manj ljudi razumelo. Besedilo Igorja Pirkovića je namreč obupno. Precej spodletel poskus poetiziranja, ki mestoma postane smešno v preočitni nedonošenosti na tem področju. Da je žirantka pohvalila ravno to besedilo, je samo še ena v vrsti predvidljivih reakcij za “dol’ past'”. Priokus je popravilo le norčevanje Klemna Slakonje z reko luči Dominika Kozariča. Ja, točno tam smo nekje. Lepo, da se kdo v studiu tega zaveda, ampak a mora bit res vedno ravno komik vir streznitve.
Mlada izvajalka Eva Boto je na odru suverena, zrela in prepričljiva dovolj (za odrom malo preotročja), precej bolj s strastno izvedbo kot s samim sicer brez dvoma zavidljivo zmogljivim vokalom, a ne premore posebne izrazitosti v barvi, kar ni panike. Edina napaka, ki bi se lahko zgodila za slabo uvrstitev, bi bilo nepričakovano fušanje pevke zaradi tremorja, predvsem pa popolnoma zgrešen scensko kostumski nastop, kar se po videnem na EMI tudi obeta. Ko se je na odru pojavila bekvokalistka z neko penasto kupolo na glavi, sem padla v krohot. A ob takšni baladi ne bi smela. Eva Boto je izpadla uboga revca, ki je ušla iz gozda. Gledala sem pevki za hrbet, če za sabo vleče še vrečo krompirja.
Tukaj bi moral poseči vmes na primer kar Alan Hranitelj s teatralno klasiko, stilist bi moral doumet vibracijo in prosojni videz Eve Boto kot monalizasto prednost in poskrbet bi morali za čim manj kravala na odru … mogoče kakšen baletni par v ozadju. Predvsem pa veliko glamurja in sofisticiranega smisla za kič. Lezbo šov z Marijo Šerifović je premogel vse omenjeno. Le glamur prenese takšno himnično balado, Eva izpod klanca z marjeticami za pasom je ne more.
Zoprno je to, da bo letos Srbijo po dolgem času zastopal Željko Joksimović, ki uživa ulalala renome na tem terenu. Ker se je z Lane moje uvrstil na drugo mesto (z Leilo v izvedbi Hari Mata Hari za Bosno pa na tretje itd.), prihaja verjetno po zmago. Le zmagal namreč še ni, čeprav gre za največji srbski up na terenu popularne glasbe. In da je ironija popolna, je Srbijo k zmagi popeljal ravno Vladimir Graić z Molitvo v izvedbi Marije Šerifović. Mi pa z reciklažo Molitve navalimo kot konkurenca Joksimoviću, ki dela v podobnem slogu. Zabavno bo! Željko Joksimović se bo lahko pomeril konkretno z Vladimirjem Graićem, ki mu je odnesel titulo zmagovalca. Eva Boto bo imela čednega in karizmatičnega konkurenta na terenu balkanskih čustvenih pretresov, Joksimović pa bo lahko spet utemeljeno opletal z izjavami, da je Eurosong zanj tekmovanje nacionalnega značaja, v vojni s slovensko deklico, ki bi ji tudi sam verjetno z veseljem napisal komad.
Komad Run je izjemno dolgočasen in Švedi se nam lahko samo režijo. Takšne pesmi še Celine Dion ne bi sprejela, ki se nekako lahko šlepa zaradi svojega imena z dolgočasnjem po vzoru drugorazrednih mjuziklov iz prejšnjega stoletja. Na ESC takšne balade že nekaj let ne prilezejo prav visoko, razen če jo napiše Lloyd Webber.
Vlašičev A si sanjal me je pa Vlašičev en in isti komad, ki ga piše že desetletja, le da eden izmed slabših med slabimi. Pase! Tega ne more rešit Eva Boto, niti ne bi mogla Maja Keuc.
“UUUU…” IN “AAAA …”
Publika je vendarle rešila slovenski nastop na ESC pred najbolj zgovorno in navijaško polovico žirije s svojimi preferencami pri simpatičnih dušah dvojčicah (Darji Švajger verjetno godi izbor, a kaj ko se ne upa glasno in jasno izražat v primerjavi s Tino, ki očitno raje govori, kot misli, Raay pa tako meša omembe vredne pripombe z omembe nevrednimi, da odzveni predvsem mnenjski kaos). Osramotili se ne bomo, čeprav kakšna resna pripomba o preveliki podobnosti pesmi z Molitvo ne bo ušla, še posebej če ne bodo vrgli ven tistega “uuuuu”, ki je postal zaščitni znak Marije Šerifovič. “Aaaaa” Tanje Ribič lahko ostane, ker se tega nihče ne spomni več. Heh!
KARIZMATIČNA ANGGUN
Tako, kot na primer Anggun, izgleda cirkus na Eurosongu. Dvojčici Prusnik pa predstavljata cirkus, kot si ga Slovenci predstavljamo, da je dobrodošel na Eurosongu. V popolni zmoti, da gre za otroški festival.
Anggun predstavlja francosko verzijo Sade in je v Franciji zelo priljubljena. Prvič sem se srečala z njenim obstojem, ko je sodelovala z Deep Forest, ki so zelo priljubljena in pogosta zvočna kulisa v mojem stanovanju. Hipnotična Anggun je pa očarljiv in privlačen paket. Dobra baba!
Se popolnoma strinjam z napisanim! Dobra ocena!
Odlično. Super review. Maje Keuc sem po tejle Misiji Evroviziji tudi sita do zadnje celice. Anggun bom pa pogledala in se je malo naposlušala.
Sem hotel zapisat nekaj to temo, pa se mi zdi vse skupaj tako mizerno, ceneno, slabo, mim, budalaščinsko, kretenoidno, glavopečejoče….ko sem zaslišal tole, ki je en sam navdih in presežek v baladnem, interpretativnem…mah, v vseh pogledih (razen styling, pa še to oprostim zaradi izjemne vsebine):
http://www.youtube.com/watch?v=dVvDxR8k5LY
Mislim, da nam res ni spasa. V vse pogledih. Doma točim solze in se kar ne morem sprijaznit. Pička nam materina.
Prvi komentar ni moj! 🙂
Sicer ti pa z veseljem povem, da imaš izredno luciden pogled na emovizijo in evrovizijo. Strinjam se tudi s tem, kako želimo kar vsi povprek vzeti pomen in kredibilnost evroviziji zaradi lastnega neuspeha. Pa saj se podobno obnašamo do vseh problemov v naši družbi. Kako bi se drugače Šrot tako brezsramno sprehajal po Celju (sem ga imel priložnost večkrat videti) in njegov dvojnik Pavček po Ljubljani (ne vem, zakaj ga kar naprej srečujem v mestu, pa tako malokrat grem ven). Hja, kaj moremo, a ne? Jebeš tak odnos do stanja v družbi in to prekleto vdanost v usodo z vsemi neinteligentnimi, vsega pomilovanja vrednimi izgovori.
@David:
Tnx, me veseli.
@MajaT:
Tnx, verjamem – v celico.
@Sašec:
Sem kar v smeh butnila, ko sem slišala Albanijo z linka. Hvala za tole. Kot bi bili z drugih planetov, eden za triletnike, drugi pa za tristoletnike. Ja, takšna je slika. No, in v tem je ESC meni tudi fajn. Ker se vedno najde tudi kaj takšnega, kar osmeši celo sceno (lani Italijan, predlani Ukrajinka in francoska šansonjerka …), le da je misija nemogoče, da bi kaj takšnega prišlo od nas. Mi smo med nevzgojenimi triletniki, popravljam. In to je to, kar bi lahko videli, pa ne. Še kar “koničivajamo” naprej. Retardirano.
@David:
Aha. Viš!!! Zelo slabo je, če portal dopušča podvajanje imen. Na to so se pred časom nekateri že pritoževali čez Siol. Na RTV Slo, mislim, da to ni mogoče.
Vrhunsko opisano. Edino kar bi sam dodal je malo več hvale Klemnu, ki je prav tako vrhunski . lp
Ko sem pa tole prebrala, še sama se čudim, da sem sploh vztrajala do konca…, je bila moja prva misel, ta Simonca pa že dolgo ni sexala;))
@David:
Si pa res en tipo, itak, da prvi komentar ni tvoj, ker je moj, drugače pa bi lahko si kaj dopisal pri imenu, ne pa da pišeš, da komentar ni tvoj, kar je itak razvidno, saj ima moj link. Eh, otročarija!
@Sašec:
Ta albanski komad pa je pravo presenečenje!
Ko nekdo ki poda tako kritiko na Emo in potem v tej isti kritiki oceni da so bile Sestre s Samo ljubezen bolj porazne od Narodno zabavnega roka in Karmen Stavec ima lahko edino zelo močno izražen sindrom multiple osebnosti. Po eni strani se pritožuješ na Tino Marinšek in njeno izjavo da bo glasovala za pesem ki je njej všeč in se ne bo ozirala za okusom ljudstva in kaj bi zažgalo na Eurosongu, po drugi pa kratko malo negiraš rezultate na Eurosongu omenjenih treh. Sestram je namreč ljudstvo prisodilo precej več točk kot ostalima dvema skupaj.
Pogrešal sem tvoje prispevke… (Pre)dolgo jih ni bilo.
Offtopic:
Na EMO in Evrovizijo se ne spoznam, zato ne bom komentiral. Sem pa navdušen nad artikulacijo in slogom pisanja. Reboljeva, treba te je postavit za predsednico Slovenije. Premier naj bo N’Toko. Za tako ekipo bi celo glasoval… 🙂
Z napisanim se (večinoma) strinjam, razen s Sestrami. Najslabši so bili Platin, Karmen Stavec in Žlindra s Kalamari. Vse ostalo, skupaj z Resnikom, je bilo bolj ali manj sprejemljivo, kakšnih presežkov pa tako ali tako nikoli nismo imeli. Mogoče bi se dalo kaj več potegniti od ene Darje in od Nuše, pa nekako ni šlo. Pa ne vem zakaj in roko na srce, me tudi kaj posebej to ne teži, da bi se s tem ukvarjal :).
@miro:
Se strinjam s pripombo, čeprav sem malo manj prostora kot več namenila hvalnicam Slakonji, ker je tako očitno in hvalnic že tolko od lani, ko je vzniknil, da nimam nič zanimivega ali novega za napisat o tem, da bi zapolnila več vrstic. Razen bojazni, da se nadalje karierno zadeva ne bi izjalovila, kot se je na primer pri Godlerju. No, ampak vseeno je ta kritika utemeljena, zato sem v prvem odstavku dodala še nekaj besed v superlativih, z bojaznijo vred, ki mislim, da bi bila pri Klemnu lahko odveč. Treba je bolj bučno spodbujat redke presežke. Prav imaš. Hvala za pripombo.
@Nana:
In ti bi mi dobrohotno rada pomagala in se ponujaš za fuk, al’ kaj?! Samo na to lahko najprej pomislim, kadar se nekomu ljubi stipkat takšen komentar. Hvala, no, ampak mislim, da se ne bi ujeli. Ne čutim prave valovne dolžine, bednemu fuku se pa najlažje na svetu odpovem.
@David iz Goriške:
Hahaha … dobro si opremil svoje ime. Vemo, kje te najdemo. In ja, točno tako … simptomi določene družbe se poznajo povsod. Ni bolj resnih in neresnih področij s tega vidika. Še huje. Te, ki naj bi predstavljale razvedrilno sfero, imajo mnogo večji vpliv na ljudstvo, ker veliko bolj sproščeno, voljno in v velikem številu absorbirajo sporočila. Zato je intelektualna aroganca s podcenjevanjem v paketu skrajno nekoristen odziv, ki se kar naprej dogaja in izpade … hmmm … precej naivno, da ne rečem neumno.
@Daniel:
Ja, Sestre so bile bolj porazne le zato, ker so bile tudi v vokalni izvedbi porazne, poleg vsega ostalega. Medtem ko Karmen Stavec in pevki predvsem ansambla Žlindre vsaj tega ne moremo očitat. To je pač ena taka mala za lase privlečena točka več, sicer je vse omenjeno na istem podnivoju. Koliko je kakšno mesto bolj porazno od poraznega zgolj pri zasedbi poraznih mest, ni pomembno v tem primeru. Lahko bi rekli tudi, da je uvrstitev Sester bila bolj porazna tudi z vidika, da je na Eurosongu gejevska populacija zelo močna in številna. Zato avtomatsko pade nekaj več podpore posameznikom, ki jih nekako reklamirajo. Torej slabo izkoriščena prednost.
Pa tudi sicer seveda ne ocenjujem vrednosti določenega nastopa zgolj preko nabranih točk na Eurosongu, ampak le če je tako umestno. Obstajajo tudi nastopi, ki so za Eurosong preprosto predobri in se ne morejo uvrstit visoko, ker so premalo splošno všečni. In obstajajo boljše uvrstitve, kot bi si nekateri zaslužili, ker pritisnejo na prave večinske strune z nastopom (na primer lep fant, ki dobro pleše itd.). Ampak pomembno je, da se to vedno ve in kasneje v kritikah tako tudi zadevo predstavi. Na primer: popolnoma logično je bilo, da se francoska šansonjerka Patricia Kaas ni mogla uvrstit višje, kot se je (in ni se slabo, samo ne ravno na vrh), vendar ji nobene ocene niso odrekle hvalnic in priznanj, da gre za presežek v vseh ozirih. Tako, kot je na primer vsem jasno, da je igralec Gary Oldman vrhunski, čeprav ga oskarji ignorirajo in je šel marsikakšen v roko kakšnemu tretjerazrednemu glumatarju od Sandre Bullock nazaj in naprej. Temu primerni so tudi odzivi. Skratka, kar je dobro, je dobro. Pomembno je, da dojamemo, zakaj se nakaj razplete tako, kot se.
Pri Sestrah ni nobene debate, da je bila slaba uvrstitev signifikantna in da jo je treba upoštevat, saj je bilo od začetka tudi jasno, da smo se prodano in potuhnjeno šli cirkus, skratka, računali na podporo predvsem zato, ker smo poslali transvestite. Nad samo pesmijo, kaj šele izvedbo, ni bilo od nikoder nobene podpore, ker je šlo za evidentno popovprečen šlager brez dodane vrednosti. Samo Slovenci se takih napevov razveselimo in podobno mislimo, da lahko užgejo celo narodnjaki, ki smo jih poslali. Vse je to isti nivo.
Skratka, mi še nikoli nismo tvegali na način, da bi poslali nekaj res kvalitetnega, drugačnega in specifičnega, češ, briga nas za uvrstitev, ker smo poslali biser, ki je biser sam po sebi (kot lani na primer Italijani z odlično uvrstitvijo na samem vrhu). Mi se vedno udinjamo povprečju in skušamo pogruntat (v slogu Tine Marinšek zgolj uganjevat), kaj bi zapalilo, da bi dobili čim več točk s strani povprečja na prvo žogo. Če se greš pa to, se pa tudi to da it na dober način, kot sem v zapisu naštela primere, če se ti kaj o čem sanja. Da res opaziš, kaj pali in dobro zapakiraš kič, ne pa da se sramotiš s takšnimi mimobrci na cenenem nivoju, kot da nisi iz tega planeta, ne samo, kot da nisi iz Evrope. To se namreč dogaja nam. Da bi bojda radi razumeli, kako se temu streže, če hočeš naredit vse za dobro uvrstitev, brez tveganja z nadpovprečjem, in pri tem izpademo na nivoju otrok brez osnovnega okusa. Korak naprej nam je uspel le pri izbiri pevsko dobre izvajalke, pri Gotarjevi in lani pri Keučevi. Takoj se je malo obrestovalo. Vse ostalo je pa še daleč od smisla za stvar.
Če torej pošlješ na Eurosong tretjerazredni pofl in računaš, da bo uspel nek trik (na primer ugajanje gejem in aktivistom za pravice gejev) in pri tem upravičeno propadeš, fašeš tudi slabe kritike, je slaba uvrstitev relevanten poduk, da je pri vsem vendaarle treba pazit na nek nivo celotnega paketa. Kar gre v plus Eurosongu, da tako nizkoten pa spet ni, kot bi šlo Slovencem na roke. Bosna je imela že zdavnaj dober disko nastop z mulcem, ki je hkrati fural gejevsko kampanjo, Izrael je že zdavnaj zmagal s času in prostoru primernim šlagerjem, ki je bil tudi dobro plasiran in izveden, Marija Šerifović je prav tako lezbo šov zapakirala odlično. Skratka, goljufi, ki pretirano podcenjujejo ljudi, gredo domov jokat. In za te je slaba uvrstitev relevanten poduk, ki bi si ga morali zapomnit. Saj niso nič tvegali v imenu kvalitete, samo pojma o pojma nimajo na najbolj osnovnem nivoju kiča, ki se ga pričakuje.
@Samo:
Tudi jaz sem že pogrešala svoje prispevke … hehe …
Interesanten predlog za vlado, ja. N’Toko bi sigurno tudi pripravljal prisluha vredne govore. Ampak koliko časa bi takšna vlada obstala brez atentata na vodilne?
@AndrejM:
Tudi prav, ker meni se zdi, da so vsi, ki si jih naštel, na istem podnivoju, le da nekateri bolje odpojejo sranje za razliko od Sester, ki so brez posluha. Tako da je čisto vseeno, na katero mesto koga od teh kdo postavi pravzaprav. Od tu dalje je pa res vse samo stvar okusa, a imaš raje narodnjake ali šlagerače. Brez veze. Do Sester sem najbolj pikra predvsem zato, ker so jih pri nas non stop propagirali in niso sprejeli upravičeno poraznih kritik, še danes jih turijo v ospredje, kot da gre za naš dober Evrovizijski komad. Ostali, ki si jih naštel, te sreče lokalnih posebnosti pač niso imeli in jih vsi še danes pljuvajo. Nepravično. Neupravičeno hvaljenje Sester namreč. Nek blesav akt kvazi pozitivne diskriminacije. Patetično in otročje.
@Simona in David iz Goriške
Ja…in teh presenečenj bo po moje še kar nekaj, ne sicer v tem stilu, ampak bodo pa. Tako kot je že Simona napisala – zgodijo se vsako leto. Jaz se enostavno ne morem sprijaznit z vseenostjo, ki je že onkraj apatičnosti, pri nas. Ne morem verjet, da še nis(m)o ugotovili, da je rdeči alarm že zdavnaj pregorel. In zato še enkrat – pička nam materina.
Bi še dodal:
Močno upam, da bodo komad pustili v albanščini, saj gre za ganljivo močno emotivno izpoved. Bilo bi slabo, če bi jo osušili z angleščino z izgovorom o sporočilnosti. Tukaj te vrste nabiranja točk (ki je vsekakor legitimno) nima pomena. Bi bil greh.
Dvojčici bi vsekakor na Evrosongu dosegli mnogo višjo uvrstitev.
Žal pa so jima namenili zelo slabe komade in Konichiwa je bil še najbolj ok pa čeprav slab.
Eva pa je imela na voljo boljše pesmi.
Run bi bila mnogo boljša izbira od te brezvezne Verjamem, ki sploh ne vem o čem poje.
Tole bi zapisala: Prusnikovi imata slab posluh in to sliši vsak, ki ga ima, drugače sta pa fletni in zabavni.
Tonskega tehnika sta najbrž izčrpali do zadnje kaplje, tako se je nagaral.
@David iz goriške. Mislim da niso otročarije. Na blogosu se v glavnem pojavljam samo jaz pod tem imenom in zagotovo večina misli, da komentiram JAZ, ko se pojavi komentar pod tem imenom. Predvsem zaradi tega, kot sem že omenil, ker sem do sedaj večinoma samo jaz uporabljal ta nick.
@Simona, na rtvju se je treba registrirati, da lahko oddaš komentar. Folk je pa velikokrat komot in se jim to ne da. Vem za solidno rešitev tega problema 😉
p.s. sicer pa glede nicka nisem navezan nanj, tako da, ni problema, predvsem zato, ker se bo zgodil dan, ko me na blogos mogoče sploh ne bo več, ali vsaj pogosto ne … več 🙂
Sam da se ne boš razlezel čez cel Simonin blog.
@David
Jaz sem prvič začel na ta blog in nisem vedel, da si kdo tu lasti to ime. Se opravičujem, da sem povzročil zmedo, vseeno pa je bilo itak jasno, da nisi ti, saj sem vendarle imel povezavo, ki je ti nimaš. Če bi vedel, da je taka fora z imeni, bi se zagotovo ne bi tako podpisal. Vseeno se mi to glede tega osebno zdi otročarija. Upam, da mi dopuščaš vsaj imeti svoje mnenje?
Ker sem se zatipkal, ponavljam s popravkom (začel – zašel):
@David
Jaz sem prvič zašel na ta blog in nisem vedel, da si kdo tu lasti to ime. Se opravičujem, da sem povzročil zmedo, vseeno pa je bilo itak jasno, da nisi ti, saj sem vendarle imel povezavo, ki je ti nimaš. Če bi vedel, da je taka fora z imeni, bi se zagotovo ne bi tako podpisal. Vseeno se mi to glede tega osebno zdi otročarija. Upam, da mi dopuščaš vsaj imeti svoje mnenje?
Stalno primerjaš sestre in duo Jedward. Le zakaj? Sestri prekašajo Jedwarda po spontanosti in po neomejenim naboru mprovizacij. Dvojčka sta le nabildana atleta.
V nedeljo sta dvojčiči bili slabši, ker so jima vsilili koreografijo. Prusnički sta sicer prava bisera.
Evinega komada se pa sploh ne spominjam. In to podveh dneh!
@Predvsem zaradi tega, kot sem že omenil, ker sem do sedaj večinoma samo jaz uporabljal ta nick.@
Res David, a ti? Sem mislila, da je oni drug. Praviš, da si ga lasti? Jaz pa sem mislila, da si ga lastiš ti. Uh, kdo bi vedel?
Ali ti, ali on, isti vrag je. Nobeden ne predstavlja kakšne dodane vrednosti.
@Milica
Tudi Milica ne predstavlja neke dodane vrednosti, ker enostavno nima pojma! Da sestri prekakšata duo Jedward? Mislim… pa ni čudno, da je šlo vse v kurac, ko je pa Milica in ostale Milice,ki so se v zadnjih letih namnožile kot gobe po dežju, brez vrednostnega sistema.
A “kvazi spontanost” oziroma “improvizirani afengunc” je merilo? Vsak nastop mora bit natačno izdelan in spoantiran, da lahko učinkuje na gledalca!
Prosim, prizanesi nam z domačekaraoke filozofijo, ker smo se je nažrli že v mali šoli, ko smo na flumaster peli v polomljeni angleščini…in brez skrbi – tvoji biserčki bodo vedno rezervirani za vrsto sesalcev, kot si sama.
“improvizirani afengunc”
Ha, ha, isti si kot Simona s tem besednjakom. Duo Jedward. Le kaj pa počneta? Sinhrono skačeta v zrak in se sučeta okoli osi. Vmes pa pojeta nekaj brez melodije! Deluje mi kot body building nastop.
Čeprav ne verjamem v sestrici, ker se strinjam s Simono, da sta lahko samo klonesi za rojstnodnevne zabave razvajenih frocov, bi se vseeno lahko najbolje odrezali s komadom Love Hurts. Njuna potreba po simpatičnosti nima tu kaj iskat, pa na samo zato, ker je narejena, ampak ker sugerira napačen kontekst. Komad bi morali izvajat kot čisti fuk, trdo erotiko, ki bi ju postavil v “neprimerne sanjarije” – poetika Black Lolite. V tem stilu bi morala bit koreografija, styling, vse…ne pa neko mahaje s čupo alla jaz sem mali upornik in se mi meša… Udarit bi morali po sprenevedavi rekatolizaciji najstnic, npr. ali pa kaj drugega. Bistveno je, da bi morali imeti stališče.
Ne pa to smejčkanje, pa sončki, pa mežikci, v šoli pa na skrivaj v wc-ju kadita čike!?
@Milica
Glede na zapisano: Butast(a) Milica bi rad(a) provociral(a), pa to ne zna, ker je butast(a) Milica. Jah, kaj… se bo treba bolj potrudit, domet ti je kratek.
@Milica …. kaj pa je to dodana vrednost? Misliš, da mogoče veš? Ali samo predpostavljaš, da veš, ker si to nekje slišala?
@Sašec:
Ne predstavljam si, da ne bi pustili pesmi v albanščini, ker gre za melos, ki ga lahko spremeni vsaka beseda v svojem zvoku. Tako da … ja … če bodo to v angleščino fliknili, ga bodo usrali. V angleščini je nujno izvajat vse modernejše pop in pop rock ritme, ker so ljudje vajeni, da prihajajo pač iz Amerike in Anglije, tako da nekih bonjovijevskih ali rihannastih melodij nihče ne bo pripravljen poslušat v češčini, ker ima tudi jezik svojo melodijo. Zato v tujih jezikih odlično pridejo skozi razni napevi z etno pridihom, ker ima tudi nosilni jezik temu ustrezno melodiko. Enako velja za francoski šanson zaradi vajenosti ali pa latino ritmov v španščini, Laibachi z udarnim metal ritmom bi nas recimo komot in bolje zastopali v nemščini, ki je že v zvenu res robat jezik … hehe … itd.
@maj:
Ja, približno toliko šans za vidoko uvrstitev bi imeli kot Žlindra in Kalamari. Več pa mogoče na Eurosongu za otroke. Imeli sta pa najboljšo pesem za ESC Love Hurts, ki ji nista bili dorasli v izvedbi. Jebi ga.
Mogoče bi pa dvojčici lahko poslali, da zapojeta tebi ljubo dolgočasno balado Run (ki na ESC ne pridejo že leta nikamor, razen če jo napiše renomiran Lloyd Webber)… hehehe … Bi bilo zanimivo opazovat, če se da izzvat precedens izključitve kandidata še pred polfinalnim izborom na Eurosongu.
@Milica:
A ti se poteguješ za titulo naj spletnega komika s temi izjavami? Nosiš klovnovsko lasuljo, ko tipkaš, tako kot dvojčici, mogoče še rdeč nosek?
No, ampak, da izrabim priliko. Takole sta izgledala nabildana atleta (hahahaha …) na avdiciji za x factor:
http://www.youtube.com/watch?v=OWwW_DYmxEw
Toliko o energiji, sproščenosti, samozavesti, motivaciji ljudi in pozerstvu. Naši dvojčici sta tam nekje pri nastopu v telovadnici OŠ. Seveda sta bila za šov sfurana naprej, ampak ne brez jasne trgajoče kritike Simona Cowella, ki si fiaska kot producent pač ne more privoščit, tako kot si ga naši jebeni kvazi profiji mirno privoščijo.
Kakor koli … folk ju je z glasovanjem sfural kar za nekaj krogov. In zdrilala sta se do nastopa, za katerega sta posnela tudi video, ker sta z zajebantskim remiksom, ki ga res nista slabo izpeljala in izvedla, vzbudila veliko pozornosti. Takšnemu nastopu pač naši dvojčici nista niti približno dorasli v nobenem oziru:
http://www.youtube.com/watch?v=_J2_t_9BmAo&feature=related
Ampak, pozor! Še vseeno sta na tem nivoju nadrilanosti upravičeno ostala med amaterji, ker pojma o pojmu nimata. To je bilo dovolj za nekaj zabave in huronskega smeha na x faktorju, nikakor pa ne za finale in pogodbe. In tako sta pristala pač na Eurosongu in z nekaj marginalne slave v žepu. Na Eurosongu bo mnogo raznih zvezd iz različnih držav, za katere sta Jedward samo nadriblana cirkusantska amaterja, ki računata na simpatije iz sarkazma do pop industrije. Tako gre to v Evropi in v svetu. No, naši dvojčici pa se niti s tem ne moreta primerjat.
Saj ni treba, da je milicam from slovenia to jasno. Človek se samo vpraša, kako je mogoče, da pri nas neki ljudje v imenu stroke vlečejo honorarje, čeprav nimajo nič več pojma o čemer koli od milice ali majev. Ali pa so celo res podkupljeni, da se tako debilirajo pred kamerami.
Simona, škoda, ker ne moremo poslati na ESC vse tri.
Dvojici bi se zelo verjetno uvrstili v finale, Eva pa nima šans-razen, če bo angleška verzija res občutno boljša(Kot je bila tudi lani pri Maji), ker slovenska sploh ni za poslušat.
deep forest je super zadeva, isto anggun, seveda v paketu disko eurosong aranžmaja. francozi (oziroma njihovi priseljenci) se znajo igrati s temi hipnotičnimi ritmi, že od nekdaj. + zelo luštna punca.
ti bom dal zauzvrat še kakšen link meni omamno hipnotičnih bejb s hipnotičnimi ritmi, v takšnem ali drugačnem izvirnem paketu:
http://www.youtube.com/watch?v=suNgk7oeQlg&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=vZYbEL06lEU&ob=av2e
http://www.youtube.com/watch?v=fvSQ7OnJMlA
http://www.youtube.com/watch?v=6ZrKAR32WKU
http://www.youtube.com/watch?v=2-aWEYezEMk
seveda ne pričakujem, da se bosta najina okusa ujela:)
kot ponavadi odlična analiza dogajanja s tvoje strani. sam ne bom komentiral, ker nimam šans, niti zaenkrat še nisem začel posvečati svoje pozornosti tem množičnim festivalskim drek fenomen, čeprav so seveda zelo relevantni (‘drek’ pripisujem s pozicije nekoga z, recimo, izbranim okusom).
@Nidurun
Zola Jesus. Poznam zelo dobro, zelo všeč! Mene recimo njena barva glasu spominja na Nico, tudi isti princip ženstvene skrivnostne erotike nosita.
se strinjam, sašec, ampak bi dodal še kate bush 🙂
ZJ 8.4. koncertira v Kinu Šiška, če morda nisi vedel.
sicer pa bi jaz od zgornjih stavil na mario minervo.
lp,
n-1
@Nidurun
Ja, vem, da ima koncert, ampak mi zaradi obveznosti ne bo upelo:-(
Mater ste me razsuli. Najboljš da se vrnem v mišjo luknjo.
@Maj:
Ja, ja, vse tri bi morali poslat. Najbolje bi bilo, da bi Eva pela Verjamem v japonščini, dvojčici pa plesali preoblečeni v klovna.
@Nidurun:
Poznam prvi dve bolj, ostalo slabo in ne bom spoznavala bolje. Osebno sicer nisem ljubiteljica teh hipnotičnih vajbov, ker mi nikakor ne ležejo na dušo. Ločim pa jajc od čilija, ne glede na to, da ni po moji meri. Anggun se od prvih dveh, pri čemer je prva malo boljša, razlikuje predvsem v tem, da s svojim vokalom in izvedbo dela ustvarja kontrast. Zato hipnotično ni samo hipnotično, ampak je pravzaprav podlaga, da pride strastna plat medalje bolj do izraza. Deep Forrest so malo druga zgodba in dejansko so bolj za zvočno kuliso, ampak počnejo isto, kar se dramaturgije komadov tiče. In to je tisto, kar se meni zdi dodana vrednost. Zaradi tega je na primer Heroin Louja Reeda presežek, zaradi dramaturgije komada v izvedbi, ki preseka melanholijo … ne da se požret, čeprav gre na videz za drugo zgodbo, gre točno za to.
Tako nekako … ampak to je druga tema, ki se oddaljuje od teme zapisa.
@mišek Milica:
Saj v luknjici je najbolj varno in toplo, sirčka si pa dobil, po tikvi.
He, he, Simona,
še kar limaš povezave na dvojčka? Ne vem, če to ne meji že malo na obsedenost.
Pa pustimo to.
Bolj me iritira to: “Naši dvojčici bi na Eurosongu izpadli kot amaterska verzija dua Jedward.”
Prepričanje nekoga, da ve kaj bi se zgodilo na Eurosongu, se mi zdi najbolj nora stvar. Nekdo si upa trditi kako bo glasovalo nekaj milijonov evropejcev? Kot da imaš ti recept za uspeh? Ob tem, da vemo kako gredo glasovanja. Da si sosedje izmenjujejo glasove, da se glasuje po politični liniji, da se favorizirajo države z večjo kupno močjo. In da je šele v ozadju tega odločilna kvaliteta nastopa in okus povprečnega poslušalca (recimo mene, ki sem se navduševal na Kalamari).
In ne glede na vse te možne spremenljivke si ti še vedno upaš napovedovati kaj bi se zgodilo z našima dvojčicama (in se hkrati ne bo zgodilo z našo Evo).
🙂
Dokler gre samo za besede, je lahko biti pameten. Me zanima kako bi ravnala, če bi morala staviti lasten denar na svoje trditve?
@Rado:
Imam recept za uspeh. Do zdaj sem ga tudi preko blogov dokazala tako, da sem pravilno napovedala visoke uvrstitve in tudi verjetnega zmagovalca. In to je dokumentirano na mojem blogu, če hočeš. To ti lahko uspe, če preprosto znaš prepoznavat obnašanje glasovalcev, kar pomeni, da veš, kako se sukajo trendi povprečja. Lahko se zmotiš za nekaj mest, ker je odvisno od konkurence, ne moreš se pa zmotit v presoji o vnaprej propadlem projektu ali obetavnem za najvišje stopničke. Ob določenih tekmovalcih sem tudi jasno povedala, zakaj na primer nekdo, ki velja s pesmijo za favorita, na koncu ne bo doživel dobre uvrstitve. To sem presodila po tem, ko sem si ogledala nastop in na primer videla, da je nastopajoči neprimerno oblečen ali ima nevšečno koreografijo itd. Ker mi je dovolj jasna povprečna psiha, mi je bilo jasno, da se bodo glasovalci določeni štanci odpovedali, ker jim bejba na odru ne bo všeč. Povprečni glasovalec namreč odda en glas, tudi če jih odda več, glasuje za favorita, ki je samo en. Mi se torej sprašujemo, koliko je kdo dobil glasov kot najboljši po mnenju posameznika. Da si nekomu sicer všeč, ampak šele na tretjem mestu, pomeni, da ne dobiš glasu. Tako da … recept ni baš jaka muda, če imaš malo smisla za stvari in nekaj sposobnosti opazovanja, kako se sukajo odzivi. Verjamem pa, da se nekomu zdi to noro, če nima kančka smisla za take zadeve. Ni pa nič norega v tem, da na primer veš, da bo cela Amerika glasovala za nov singl Beyonce, ki se bo zato uvrstila najviše na lestvici. Na enak način ni niti najmanj jaka muda, da lahko sklepaš, da bo Lena zmagala ali Rybak in da neke klovnese za otroke s Konichiwa ne bi dosegle niti predszadnjega mesta verjetno. Hkrati pa ni nič težkega sklepat, da bo veliko Slovencev drugačnega mnenja, ampak drugod po svetu niso okuženi z frajtonarskim nivojem in čukomanijo. So pa z latino ritmi, balkanskim melosom in še čem. Sicer se dobro uvrščajo in zmagujejo svetovni trendi. To je povprečje sveta pod vplivom ameriškega hajpa, kar je merljivo. No, Eurosong ima še nekaj posebnosti na zalogi, ki jih je treba upoštevat. Najbolj pomembna je generacijska pisanost udeležencev pri glasovanju. To pomeni, da je na primer dobro, da je nastop seksi, ne sme bit pa preveč vulgaren in hitro je preveč. Nekdo, ki se bo preveč razbacival, tudi če bo imel boljši komad, mu bo kdo, ki je malo bolj osladen pri svojem izvajanju, pobral glasove in dobil še kakšnega od mame ali ateka. Pomeni tudi, da lažje pridejo višje tudi kakšne bolj dolgočasne in pase balade, ker bodo glasovali starejši. Itd.
In ne, ni res. Tako dobro se da sklepat, kaj se lahko uvrsti visoko in kaj ne, ravno zato, ker je Eurosong verjetno najmanj zlobiran in skorumpiran dogodek ali festival. Že leta natolcevanja razočaranih nad seboj in svojimi bednimi, nepragmatičnimi nastopi očitno ne držijo, saj zmagujejo različne države, tudi uvrščajo se visoko različne, izmed velikih pet, ki financirajo ESC, se redko kdaj uvrsti katera visoka, Nemčija je bila po dolgih letih debaklov končno zmagovalka itd. Zato so idiotizmi o državah z veliko kupno močjo nezaslišani, saj terjajo pet minut preverbe uvrstiteh vsaj zadnjih petih let in že ti je lahko nerodno take klamfat.
Kar se diaspore tiče, pa delno drži, in to se tudi upošteva pri predvidevanju, kaj se lahko uvrsti više. Ker pri tem ne sodelujejo predsedniki držav z lobisti, ampak po logiki stvari ljudje sami glasujejo za tisto, kar jim je bližje in večinoma najbolje poznajo izvajalce in glasbo sosedov. Zato tudi Slovenci kdaj dajo največ točk Hrvatom, kdaj Srbom itd., ker jim je dejansko to najbolj všeč, ker celo izvajalce poznajo, ne le pesmi. Torej posamezni glasovalci glasujejo politično in koruptivno … hehe … Vendar diapora ne prinese veliko, zelo malo, kar je tudi dokazljivo skozi uvrstitve. Kako na primer Hrvatom že nekaj let ne pomaga nič. Rusiji kdaj malo pripomore za eno mesto morda, kdaj se čisto izgubijo itd. Odkar pa preprečujejo v dveh polfinalnih večerih, da bi sosednje države lahko glasovale druga za drugo (ker lahko glasuješ le en večer), jih pa sploh lepo število kar izpade že pred finalom, če niso všečni iz vseh koncev Evrope (no, pa malo še izven Evrope). Potem so tu še polovica glasov ljudstva in polovica žirij … Kar pa ne pomaga kaj dosti, ker žirija ni ESC-jeva, ampak posamične po državah, ki se ne razlikujejo kaj dosti od povprečnega glasovalca.
Seveda mi na pamet ne pade, da bo vse to štekal nekdo, ki se je navduševal nad Kalamari … hehe …
Nič ne bi stavila, ker ne stavim. Če bi mi dobro plačali, bi zastavila svoje ime za to, da bi znala izbrat pravi komad, izvajalca in svetovat pri scenskem nastopu za odlično uvrstitev, kar pomeni uvrstitev med prvih pet.
@Rado, pusti ti to, tukaj nisi doma, te zadeve ti ne ležijo. Drži se ti raje debat o obritih in kosmatih (pardon, tudi tam si ga kiksnil), emmm, drži se tem o Zoranu Jankoviču in Borutu Pahorju. Te ti ležijo. Ne znam si predstavljat, da bi še ti bil desničar. To bi ubilo še zadnje upe v meni, da bo pri nas kdaj bolje 🙂
Rado, evo jaz bi pa stavil denar na napovedi, ki bi jih podala Simona. Če mene vprašaš, lahko odpremo tukaj malo privat stavnico. Resno mislim 🙂
simona:
da, da. seveda so občutne razlike v nekaterih segmentih. v to se sploh nisem spuščal. kot ti je verjetno znano, me pač vedno zanima tvoje mnenje o teh stvareh. celo prevečkrat, heh. jaz sem sicer prvič sliša zadevi na tvojih linkih.
naj se tema zapisa raz-vija naprej.
Evo, ni kaj dodati na zapisano!
Joj Simona, kako si ti pametna.
Skladba po tvojem okusu bi bila najmanj peta 😉
Verjetno si že večino poslušala ali gledala pa nam zaupaj katerih pet bo na vrhu in če bo naša med petimi(od konca;)?
Za dvojčici, dam roko v ogenj, da bi bili vsaj deset mest višje, pa čeprav je bila njuna skladba dokaj boga, če bi jima pa namenili kakšno precej boljšo skladbo bi bili pa lahko blizu vrha.
@Maj
Dvojčici bi vedno bili na dnu lestice, karkoli bi peli, saj nimata nekega dobrega vokala, nista niti malo atraktivni, na odru pa se premikata kot dva hloda, da ne niti omenim njunih odrskih nastopov, kjer se gledata ena drugo, kar je popolnoma skregano s koreografskimi trendi, koketirati morata s publiko, ne pa sami s seboj, saj sta vendarle sestri! Torej, nimata niti ene točke, ki bi ju dvignila više od predzadnjega mesta!
@klemenix:
No, viš.
@Maj:
“Skladba po tvojem okusu bi bila najmanj peta.”
Tega pa nikjer nisem zapisala in ni res. Predvidevanje o splošnem okusu in uvrstitvah nima zveze z mojim okusom. Pesmi po mojem okusu se ponavadi ne uvrstijo visoko, ker spadajo med tiste predobre za ESC. Lani je bil na primer moj favorit Lena s produkcijsko najodličnejšim koamdom ESC-ja, ampak sem jasno zapisala, da je pretežek za ESC in ji nisem napovedala uvrstitve pri vrhu. Bila je deseta. Sem pa malo sfalila pri Italijanu na primer, ki mu iz podobnega razloga nisem dosodila uvrstitve ravno pri vrhu, ampak s pomočjo žirij med prvih deset, pa je bil na koncu drugi. Kar pomeni, da je vseeno bolje poslat predober komad kot preslabega z računanjem na slaboumnost evropske publike, ki bi se na primer navdušila nad dvema cenenima klovnoma, tako kot smo radi zaostali v razvoju v Sloveniji.
“Verjetno si že večino poslušala ali gledala pa nam zaupaj katerih pet bo na vrhu in če bo naša med petimi(od konca;)?”
Nisem poslušala in ponavadi poslušam večino takrat, ko so polfinalni izbori. Sicer raje poslušam drugo muziko, ko sem za kompom … hehe … Napovedat tudi ne bi upala ničesar, preden ne vidim nastopov, takšnih, kot bodo tekmovali. Ker nastop pomeni vsaj 50%, če ne več, vplivanja na mnenje večine. Tudi za Evo Boto si na primer ne upam nič reči, preden ne vidim nastopa. Če bi ostal tako gozdno reven, kot je bil na EMI, nima šans za finale. To že lahko rečem. In tudi to je zavajanje ljudi, da ne vidimo nastopa, kakršen je potem na ESC. Da ne omenjam tega, da bodo očitno pesem izvajali v angleščini, mi smo jo pa poslušali na izboru v slovenščini. To je goljufija, ker gre za drugačno melodiko, tudi jezik ima namreč svojo melodijo in prevod lahko pridoda k drugačnemu vtisu.
Rečem lahko še nekaj že zdaj … da Anggun sigurno ne bo šlo slabo in ona itak ne potrebuje nobene scensko koreografske podpore. In da bo letos očitno precej balad (slišala sem Hrvaško, Albanijo, Italijo, Makedonijo – delno balada in verjetno bo kot ponavadi baladno razpoložen tudi Joksimović), kar takoj pomeni večjo konkurenco balkanskih baladnih melosov, ampak odvisno je od nastopov, ker med komadi, ki so že zunaj, ravno slab ni nobeden.
In letos povratniki, ki znajo naskakovat visoka mesta, očitno navaljujejo. Tudi Dima Bilan, zmagovalec ESCja in enkrat drugouvrščen, bo spet na ruskem izboru tekmoval za zmago, in to z Yulio Volkovo v duetu (lepša polovica nekdaj svetovno znanega dueta TATU, ki se je na ESC pred leti uvrstil na 4. mesto), tako da …
Po pomoti sem naletela še na švicarskega kandidata:
http://www.eurosong.hr/eurosong/svicarska-u-baku-salje-grupu-sinplus
Kot lahko vidiš, gre za povsem sodoben pop rock komad z luštnimi fanti. Imajo šanse za visoko uvrstitev, a je pesmica kar malo preveč lahkotna, zato je odvisno od konkurence v tem žanru – kdo bo torej iz tega glasovalnega bazena, ki je bolj naklonjen rock ritmom, pobral največ. Ampak kje sta tukaj dvojčici, ki boljšega pop rock komada od tega švicarskega Love Hurts niti odigrat nista znali na odru, kaj šele odpet in prepričljivo plasirat?
ESC se vedno bolj posužuje trendov, uveljavljenih imen, nastopov na nivoju s tega vidika, celo drznosti, da pošiljajo predobre, mi pa tukaj razpravljamo o nekih maškarcah brez posluha, ki jim je v srednji šoli pač upravičeno dolgcajt. Sramota.
@David iz Goriške:
Točno to me je pri blesarjenju žirije najbolj v obup spravljalo (ob pomisleku, da nam takšni ljudje krojijo glasbeno sceno s svojimi preferencami), ker so kar naprej kot bistven adut pri dvojčicah izpostavljali neko neverjetno sproščenost in energijo na odru. Halo??? Bolj nesproščenega premikanja po odru že leta nisem videla. In vse, kar sta izvajali tako, da je izpadlo, kot da sta se vsaj navadili tako gibat, je bilo tisto stereotipno serijsko ponavljanje obračanja druga proti drugi. Mislim … neprebavljivo, razen če bi šlo za nek šov natečaj za otroke. In to predšolske. Čeprav mojo generacijo je v predšolskem času zabavala Neca Falk, ki je bila na mnogo višjem nivoju. Tiste bolj trapaste otroke pa Andrej Šifrer s svojimi lulčki kot metuljčki. In tukaj nekje vidim dvojčici z “a si, a sa” … haha …
ufff, Neca Falk, zdaj si me spomnila na najbolj podcenjeno umetnico tod naokoli 🙁
Neco Falk primerjati s čimerkoli dandanašnjih dni pri nas je bogokletno.
Sicer pa, Simona, res bi lahko sestavila lestvico favoritov za ESC, glede na to, da si bila izzvana. Seveda, če bi Rado položil kakšen euro na stavo. 🙂
super zapis. pravi užitek je bilo prebrati to siciranje. Čeprav nisem spremljala, se strinjam, hehe. Sem pa gledala nekaj predizborov in se mi je Boto zdela precej nezanimiva, nekarizmatična. Maja K. je veliko bolj seksi. Jonas pa kot fosil. Kako mu lahko plačajo za, kaj že.. bedastoče. Sploh ni imel nič za povedati. Da se je zabaval, pa sploh ne dvomim. Pri sebi se norčuje in prezira te zadeve, a pengi pengi ne boli. Beden do amena.
http://slolyrics.com/eva-in-nika-prusnik/konichiwa/
😀
Ko so se zgodile Sestre sem zivel se v ruralnem okolju (t.j. v enem izmed vecjih slovenskih mest) in sem imel priloznost zelo od blizu opazovati reakcije ob njihovi nepricakocani zmagi nad prsato in razjokano ljubljenko spetdoma obcinstva. Najljubsa mi je bila tista od stare mame, ki ji je bil vsec napev, pa se spodobno so bile oblecene gospe, zato je za njih tudi glasovala. Ko je nekaj dni kasneje v Nedeljskem dnevniku (a to se obstaja?)prebrala, da so gospe v bistvu mladenici, je bilo presenecenje veliko (prisoten je bil celo obcutek prevare!), saj ni nikoli in nikdar slisala, da bi fantje naokrog hodili nalispani, razen za maskare. Uradno pesmi ni vec marala, so pa jo zalotili, kako je veckrat na skrivaj iskala po radiu frekvenco, ki bi lovila Samo Ljubezen. Potem so bili tu se ponosni zaklozetirani najstniki, ki so skrivoma slavili svojo zmago, pa zgrozeni homofobni najstniki, ki so postali malo manj homofobni po obisku koncerta Sester, pa nesteto clankov o razlikah med transvestiti, travestiti in transkarkolizeji. Skratka njihova zmaga je imela predvsem osvescevalni in izobrazevalni ucinek v Sloveniji, ki je presegel krog spremljevalcev Eme. To po moje odtehta neko 13. mesto in razglaseno dretje z Jadranko Juras v ospredju in Marleno v bekvokalih. Lahko bi pa se enkrat poslali sterilno Darjo, prisli na sterilno peto mesto in bili sterilno zadovoljni brez drame, ki bi vsaj malo vzdramila neko zagamano dolino.
@David:
Odlična kantavtorica in izvajalka je bila. In ko smo že pri pesmicah za otroke, takih ne delajo več. Mater, ona je od otrok pravzaprav pričakovala, da že precej razumejo in premorejo nekaj domišljije, kar je tudi prav, ker otroci to radi pokažejo, če jim le pustiš in jih ne poneumljaš. V bistvu je isto na tej “sceni” kot z odraslimi.
Stave pobirat zaenkrat nima smisla, ker sploh še ni vseh komadov zunaj in ker pojma nimamo, kakšni bodo nastopi. Kot sem rekla … 50% je vredno poslušanje, 50% pa gledanje. No, jaz se stav in podobnega ne grem, ker motijo moj prosti pretok misli in lahko izgubim … hehehe … Seveda ne, če bi se šla z Radom in podobnimi, to pa res ne. Bi mi ga bilo kar nerodno tako zlahka izropat.
@anka:
Ja, Evo Boto bi bilo treba dobro zrežirat in izkoristit tisto, kar deluje pri njej kot minus. Zato sem poudarila njeno monalizasto prosojnost kot uporabno prednost in pomen glamurozne estetske kostumografije. Pri Mariji Šerifović so na primer izredno dobro obvladali izkoristek njene pomanjkljivosti. Po njeni zmagi so naši diletanti blejali, kako je njena zmaga dokaz, da ni treba bit seksi in lep na ESC, da lahko visoko prilezeš. V resnici so Marijo odlično zapakirali med pet lepotic, ki so nadomeščale manjko njenega seksapila, in še poudarili njen možačast pojav, ustvarili lezbo šov par ekselons. Brez tega bi se Marija vokalu navkljub lahko poslovila od visoke uvrstitve, od zmage pa sploh. Skratka, nič je niso skušali predrugačit, ampak so ji pustili, da je, kar je, so pa scensko vse, kar bi lahko manjkalo, nadomestili in postavili na oder tako, da je na všečen način ona prišla bolj do izraza v tistem, v čemer je močna.
Največja napaka bo, če bodo želeli iz Eve naredit nekaj, kar ni. V tem so se najbolje izkazali pri Anžeju Dežanu. Verjetno se še spomniš, kako smo se smejali, ko so ga na vso silo hoteli preobrazit v latino loverja. Še mnogo bolj so pa zjebali nastop Omarja Naberja, ki je za razliko od Dežana dejansko imel komad, s katerim bi se lahko odlično uvrstil (v angleščini bi ga moral izvajat). Pa so ga spolirali v frizurco, ga oblekli v neko nagnusno tinejdžersko playbojevsko majčko s svetlečim cenenim napisom Stop, zlikane hlačke itd. Zjebali so mu spirit. Potem je fasal še ceneno koreografijo nekega objemanja s pevko na tlesk. To se je na nastopu zelo poznalo pri njegovi izvedbi. Poleg lepe, zelo primerne balade, je namreč vsem na ogled odpel tudi svoje slabo počutje. Izpadel je kot bejbika, ki se mora prvič v življenju lomit v visokih petkah po granitnih kockah in nekako oddihat parado v pretesnem korzetu.
Velika grožnja Evi je, da bi jo hoteli na silo postavit na oder, kot da je Maja Keuc, in od nje pričakovali, da se bo tako agresivno obnašala. Na primer. To bi bil totalen fail, ker ne bo zmogla, niti ni potrebe, da bi. Treba je njene prednosti potegnit na plano. V njenem primeru špilat na eterično pojavnost. Ravno obratno od Maje Keuc.
@tekst:
Besedilo je izjemno, ja.
@beatnik:
Hmmm … ruralne gospe, ki so ponavadi spremljale EMO, so ponavadi spremljale tudi Evrovizijo. Če ne že od Abbe, Lada Leskovarja in predvsem skupine Pepel in kri z Dan ljubezni, na kar se je šlepala kopija hajpa Lahko ti podarim samo ljubezen, pa vsaj od priljudne in vljudne Darje Švajger naprej. Vse te gospe so od šoka lahko že zdavnaj popadale na rit, ko se je kar nekaj let pred Sestrami pojavil na ESC transeksualec Dana International in tudi zmagal! Če res še nikoli niso slišale za moške, ki se oblačijo v gospe, čeprav jaz osebno ne bi bila tako poniževalna do ljudi, ker menim, da niti slučajno ni problem v tem, da ne bi slišale in vedele za obstoj česa takšnega.
Za tisti čas trendov je bil komad Diva in nastop izraelskega transeksualca, ki je že bil operirana izraelska mladenka, pri čemer je bila in je še homofobija v tej državi precej bolj neposredno trda in neposredno izražana, dober. To je bilo v vseh ozirih izvedeno in odpeto kraljevsko v svetu kiča. Predlani ali lani, ne vem točno, se je spet pojavil na ESC, a ga je očitno totalno povozil čas, zato se ni prebil niti do finala. Tako je tudi prav. Imela je pač komad iz prejšnjega stoletja in temu primerno slab nastop. Sestre so se pa že takrat pojavile, kot da so zgrešile stoletje. Ne samo to … kot da so zgrešile tudi zmagovalni nastop Dane International, ki je to, kar so želeli oni, uspešno izvedla že davno pred njimi, pa bi jim bilo lahko jasno, da to, da si gej (travestit ali transeksualec), pač še ne pomeni podarjenih točk, čeprav pojma o pojmu nimaš o tem, zaradi česar si tam! Oni so prepevali, da nam lahko podarijo samo ljubezen (a res, a samo to?), v resnici so pa hoteli, da bi njim podarili nezaslužno dobro uvrstitev, kar se kronično dogaja v Sloveniji in temu primerno je povprečen Slovenec vajen, da lahko pride do želenega z raznimi triki, forami, fafanjem, dobrikanjem ali igranjem na karte usmiljenja. Vse, samo tisto, kar se pričakuje, ne. Dežela takoimenovane pozitivne diskriminacije (ki funkcionira ne samo na podlagi ljubih manjšin, ampak tudi dragih prijateljev, dragih sorodnikov itd. – vse to spada pod gojenje toplih čustev do všečnih v imenu tega in onega), ki je temu primerno po logiki stvari toliko bolj diskriminatorna in uporno zagrenjena na drugi strani. Ker stvari niso na svojem mestu in se ne plasirajo na pravi način!!! Tako se pač spodbuja vojna. In ne spodbujajo je le nestrpneži, ampak jim dobro asistirajo samozvani strpneži, ki jim vračajo s kontra nestrpnostjo in v imenu strpnosti povzročajo druge krivice, po čemer ni nobene potrebe, razen če, kot sem zapisala, je cilj družbe spodbujanje vojne.
V tem, da nekoga oropaš zmage, kot so takrat s pomočjo žirije preočitno goljufivo oropali zmage Karmen Stavec (nekaj let kasneje pa preočitno goljufivo Saško Lendero), ni nič takšnega, s čimer bi se lahko hvalili v imenu domnevnih višjih ciljev. Pa če nam gre ob Karmen Stavec in Saški Lendero tako na bruhanje kot gre homofobom ob gejih na primer. Zlodejanja z dobrimi nameni in v imenu višjih ciljev poznamo iz zgodovine dovolj, da bi se lahko kaj iz tega že enkrat naučili. Še posebej pomembna je pazljivost pri utemeljevanju svojih domnevno višjih ciljev z navadno nestrpnostjo do nekoga drugega, pri čemer, ironično, s to nestrpnostjo upravičujemo borbo proti nestrpnosti. V tem primeru na primer z nestrpnim pljuvanjem po Karmen Stavec, ker nam pač ni všeč njen stil in že je neka razjokana omembe nevredna budala, ki bojda nima pravice, da se oglaša, ko ji krademo zasluge, da bi bojda povzdignili neke druge žrtve nestrpnosti, ki so nam pa pač v svojem stilu všeč. Uf! Uf! Uf! In Sestre, ki so bile s stilom, izvedbo in komadom mnogo abotnejše od Karmen Stavec takrat, so pač v imenu višjih ciljev bolj všečne, pa naj bi bilo zato vse v redu, Karmen stavec pa razjokana budala. Ogledalo, prosim!!! Pljuvanje po Karmen Stavec v tem kontekstu bi bilo upravičeno le, če bi se znašel na odru gejevski performer ali bend, ki bi zmagal upravičeno in prav tako proti vsem, ki bi pljuvali gejevske performerje zgolj zato, ker so geji. Tako je bila pa nekorektno pridobljena zmaga pač več kot očitna.
Zelo dvomim v teorijo, da so neki homofobni najstniki postali manj homofobni po obisku koncerta Sester!!! Homofobni najstniki zagotovo niso šli na koncert Sester. Brez skrbi. Tisti homofobni najstniki, ki gredo na koncert geja, gredo že vnaprej kvečjemu zato, da iščejo frko in svojo homofobnost še utrjujejo. V tem primeru so postali še bolj homofobni in glasni, ker so dobili dober futer za dodatno razsajanje z negativo, ker pedri ne znajo pet, ker imajo pedri abotne komade, slabše od jebene avšaste Karmen Stavec, pa še kradejo s svojimi pomočniki in druge ropajo za zasluge. Homofobni najstniki in odrasli so v tem videli še dodatne razloge za nestrpnost, češ, poglejte, kako pokvarjeni so ti nesposobni pedri, ki bi naredili vse, da se razlezejo po družbi z nezaslužno protekcijo, krajo itd., nič ne znajo, samo fukali bi se med seboj in razkazovali ter vlekli zasluge za nič. Kako ničen je rezultat takšnih medijsko odmevnih podvigov v imenu borbe proti nestrpnosti (ne pa v imenu borbe proti nestrpnosti do raznih karmen stavec … hehe), se lepo kaže še danes, toliko let po tem, ko več kot očitno na tem področju v naši družbi traja ista vojna, na istem abotnem nivoju, zaradi česar bomo marširali 25. marca na referendum. Očitno podpisniki za referendum niso obiskali koncerta Sester ali pa so ga in v tem videli še večji razlog, da danes neupravičeno ogroženo zganjajo, kar zganjajo.
Imaš prav, da se je takrat skozi medije pretočilo nešteto člankov o razlikah med transvestiti, travestiti in transkarkoližeji. Učinek teh člankov je bil točno takšen, kot si ga pokazal. Transkarkoližeji. Njihova poučna učinkovitost je bila nična, transkarkoliže. Še danes večina, ki je tiste članke dobivala pod nos pač pojma nima, da med travestiti in transvestiti razlike ni in gre za dva načina poimenovanja moškega, ki se oblači v žensko, a pri tem ne zanika svojega spola (večinoma so sicer geji, ni pa niti nujno), medtem ko transeksualec pomeni moškega, ki se počuti kot ženska in se večinoma tudi konkretno operativno preobrazi v žensko.
Toliko o osveščevalnem in izobraževalnem učinku zmage Sester v Sloveniji.
Njihov učinek bi bil lahko premnogo večji, če bi preprosto delali, kar delajo in se ne bi zapletli v neupravičeno protežiranje za zmago. Povsem enako bi lahko vzbujali pozornost in s tem uporabili nešteto prilik za osveščanje in morda celo izobraževanje v Sloveniji. Če bi bili v tem, kar delajo, še res dobri, bi bil učinek še toliko večji. Če so si pa Slovenci predstavljali, da bodo na tako primitiven način osveščali Evropo, zaradi česar so morale Sestre pač zmagat, so pa dobili svoje sporočilo, če so že tako omejeni, da jim ni bilo jasno, da Evropa na splošno očitno s tem nima nam primerljivih problemov v načinu, saj je Dana International že zdavnaj zmagala, gejevska populacija je bila pa že znano močna in številna podpornica ESC – ja. In spodbujanje nestrpnosti do takoimenovanih sterilnih darij, da bi poveličali gejevske amaterske popevkarice marlenne, je sigurno najslabša pot do višjih ciljev v imenu borbe proti nestrpnosti – v tem primeru homofobiji.
@Beatnik, sestre so bile super. Imeli so kar poslušljivo pesem pa še predstava za oči je bila;)
Geji so mi pa sploh všeč, ker čim več kot jih je, več punc ostaja meni na izbiro;)
“Geji so mi pa sploh všeč, ker čim več kot jih je, več punc ostaja meni na izbiro;)”
to je mit zanemarljive vrednosti. nekdo, ki ga “nobena noče”, ne bo imel bejbe, tudi, če bi bili vsi ostali geji.
sestre niso imele nobene predstave. bil je poskus kabarejskega spogledovanja, ampak na način, ki je prenehal biti aktualen leta 1934, čeprav so že leta 1932 vse to veliko bolj profesionalno izvedli v neki beznici v berlinski slepi ulici. pesem je ista že v tem obdobju prebavljena stvar. da bi se šlo na retro foro, ni bilo opaziti, ker ni bilo temu konceptu nobenega dodatka, nobene izpeljave ali česa podobnega. sestre so bile navaden polom, uspel zaradi politične nekorektnosti neke populacije.
zdej pa zađuskaj z mano:
http://www.youtube.com/watch?v=30hr7DyAuAY
da rečem še enkaj nekorektnega. so grdi tansvestiti. ampak, v sloveniji je seveda višek ekstravagance že to, da se moški našminka in da povštrčka na prsi. medtem drugod uspevajo samo lepi transvestiti, ki bi jih vsak povprečen homofob iz prve naskočil, če ne bi vedel, da imajo tiča. pa še potem mogoče.
@Simona
Resnično, pesmice so bile tako dobre in teksti tako dovršeni, da je prav sililo v poslušanje in razmišljanje o tem “kaj tam dogaja”, vsaka pesmica iz mačjega mjuzikla je odkrivala nove sobane otroške domišljije.
Glede stave nisem mislil oziroma predvideval da se bo riba ujela na trnek, bolj sem dražil Rada, ki je itak premalo športnika in hazarderja, da bi si upal.
@Nidurun
To, da drugod uspevajo samo lepi transvestiti, je pa res iz trte izvito, očitno nisi videl še enega pravega transa! Če bi ga, bi tega ne pisal. Velika večina transov je prav takih, kot so bile takrat naše sestre, dovolj je, da pogledaš filme na to temo kot sta recimo The Adventures of Priscilla, Queen of the Desert in To Wong Foo Thanks for Everything, Julie Newmar … Drugače pa si zamudil pustno povorko – Drag queen 2012 – na Kanarskih otokih, ki jo je prenašala španska tv, tam bi šele videl kako izgledajo tipični transi – potem bi pisal, da so Sestre lepotice. Seveda pa je stvar okusa in krogov, kjer se kdo giblje. Gotovo so tudi prečudoviti transi, toda ti so prej redkost, kot večina.
ok, prav imaš. očitno sem se gibal v preveč perverznih transvestitskih sferah.
@David:
Ja, ja … saj sem razumela. Bodo pa res sigurno tudi stave padale, ko bo dogodek v igri. Takrat lahko pa tudi Rado svojo stavnico odpre, da se bomo smejali. Jaz sem do zdaj že večkrat svoje zapisala in bi lahko lepo zaslužila, če bi stavila … hehe …
@David iz Goriške in Nidurun:
Bistvo je v tem, da ja, seveda tudi neokusni tavestiti obstajajo, pač za vsakogar nekaj, kot med ženskami in moškimi sicer … hehe …
Ampak z vidika Eurosonga, ki je parada kiča, enako kot vsa področja, kjer se tržijo trendi, pa pač drži, da občinstvo tudi od travestita pričakuje to, o čemer Nidurun govori. Paket čim bolj seksi performanca. V vsakem oziru. In Dana International je leta 1998 to naredila. Evo:
http://www.youtube.com/watch?v=Fv83u7-mNWQ
Valjda, še vedno komu bejba pač ni všeč. Bistvo je v tem, da je dala vedet, da hoče bit všečna, da razume, kako naj bi to izgledalo in da je iz sebe naredila največ, kar se da in da razume, kaj se pričakuje. Ko je ta nivo dosežen, je pa res naprej vse samo stvar okusa.
samo nekaj me je zmotilo – zakaj tako čislaš Klemna Slakonjo? Imitacije že (vendar po parih imitacijah stvar postane prekleto dolgočasna), kot voditelj je pa recimo mene dokaj nerviral, njegovi “stand-up” vložki so bili pa konstantno čas za odhod na WC. tip mi izven vloge imitatorja niti približno ne deluje kot “na vrhunskem nivoju v svetovnem merilu”. sicer pa ja, ajd, vidim ga v vlogi povezovalca na nekem mediokritetnem nivoju, kjer bo izgledal super čim širši ciljni skupini, zaradi tega “družini in okolju prijaznega” humorja. in ker je (po videnem tu in tam sodeč – nisem nekdo, ki podrobno spremlja sceno) večina prireditev v SLO ravno na tem, mediokritetnem nivoju … no, za Slakonjo se ne bi smeli bati, da bi pristal v kakšnih kvazi zabavljaških vlogah. 🙂 manjka mu še do tistega vrhunskega nivoja, ki ga omenjaš. vsaj meni se zdi, no.
sicer sem se pa moral z ostalim zapisanim strinjat. meni ni šlo v glavo, kako lahko kdo pri zdravi pameti glasuje za dvojčici (proti Evi Boto), predvsem pa iz žirije?! in kakšni gnili argumenti so veljali za jako trdne – energija, spontanost, nastop bla bla bla, vse to pa že na videz in od daleč tako … amatersko.
@Simona
Kar se spomnim je bila Dana prej kot travestit transeksualec … Sestre so se samo preoblačile, ampak Dana je baje šla naprej, tako da nekako ne sodijo v isti koš. Seveda, če se ne motim in me bo kak poznavalec popravil.
@tyschew
Okusi so seveda različni. Slovenski voditelji mi gredo na k***c, toda Slakonja me navdušuje s spontanostjo in humorjem, ki mu ni nikoli konca. Če ne bi vodil on Misije (in EME), gotovo tega ne bi gledal, je bil svetla točka oddaje. Člani žirije so bili moteči faktor – za medijski odstrel.
Evo, včeraj sem dobil rezultate glasovanja gledalcev.
Daleč prva je bila Ema Flora Lotrič, drugi je bil en tip, tretji dvojčici, in šele četrta Eva.
Brez kuhinje žirije bi torej v finalu nastopala Ema in tip.
Ema bi krepko zmagala in bi imeli vsaj eno ok pevko, ne pa to žalost od Eve.
v bistvu ja, ko sem pisal o tem, sem imel nekako v mislih ravno dano internešnl in podpišem simonin komentar v celoti. natanko to sem hotel povedati – kako se stvari gradijo v okviru eurosonga, pa me je zmedla davidova replika in me soočila z mojim nepoznavanjem subkulture v celoti, čeprav sem že imel povratno repliko te vrste v rokavu, pa sem se zadržal.
moja napaka je, da sem govorim preveč posplošeno, čeprav nisem. v bistvu niti ni pomembno, če gre za travestita ali transseksualca, pomembna in ključna je paradigma eurosong estetike.
Maj, gledalci nimajo pojma. Rifelj drugi? Lepo te prosim no. Če to ni dokaz, da je narod zaostal v razvoju, potem pa tudi ne vem. Al ima pa samo veliko prijateljev in znancev.
David iz Goriške – da, okusi so različni, ampak mene je Slakonja pogojno navdušil le z imitacijo ali dvema, s humorjem in spontanostjo nikakor ne. Je pa res, da je med samimi osli tudi konj samorog.
oz. da se popravim: med samimi osli se tudi konj zdi kot samorog.
tyschew:
o klemnu slakonji.
njegovi džouki niso haha smešni. vendar se je treba zavedati, da on ne vodi homuristične oddaje in gledati na njegovo vodenje v primernem kontekstu, kot vodenje oddaje v določenem konceptu in kako to deluje kot celota. kot takšno je v našem okolju presežno. njegova vloga je praktično to, da nosi celo oddajo na svojih plečih. pevci pojejo, žirija ocenjuje (pustimo zdaj kako to počne), on pa mora vse povezati. in v tem pogledu ni praznih prostorov, vse je smiselno postavljeno. eni elementi mu gredo bolje kot drugi, vendar je v tem pogledu njegovo primarno vezivo njegova karizma, v paketu z osebnim stilom. če džouki niso smešni, imajo poanto. morda poanta prevlada nad formo, kar za džouk v klasičnem smislu ni najbolj primerno, vendar v konceptu oddaje, kjer se od njega ne zahtevajo humoristični presežki klapa. zapolni določeno minutažo, ne da bi pokvarilo vtisa. svoj talent pa izkazuje z imitacijami, ja. da se ponavljajo? mislim, da je tu kljub vrhunski izvedbi njegova največja napaka telesna govorica – ne mimika obraza, ne glas, ne geste. v čisto primarnem smislu je vedno opaziti, da iz svojega telesa pač težko gre in vedno poskakuje na svoj način, se premika v skladu s svojo konstitucijo itd. mogoče bi moral več delati na tem, čeprav je ostalo vrhunsko. edino tu je po mojem mogoče videti določeno ponavljanje. vendar ima v ozadju spet vedno močno poanto. vedno pričakuješ, kako bo izpeljal zgodbo posamezne zvezde, kakšen bo tekst, kako bo oblečen, kako bo zadel stil in obnašanje na odru. on nastopa prvenstveno v vlogi showmana v celoti, ne v specializiranih tematskih sklopih. nenazadnje je slakonja tudi seksi.
http://www.youtube.com/watch?v=oT4c0XWKg8o
o slednjem pričajo tudi komentatorke pod posnetkom:
“mater je lep..od kdaj je ratal tako leeeeeeeep….??!!!”
“Jao Klemen, “I only want to be some kind of friend”… you know… kinda… sorta… friend… 😉 Mmmmmmmm… svetovno zapeto!”
mamicu mu njegovu 😀
Jao!
eh, Nidurun, men je Slakonja tudi tako očitno pretenciozen in narejen (sploh če gledam ta Purple Rain, lepo te prosim, zdi se mi, da trohice čustev ni not, vse naštudirano… in dokler se mi zdi, da je vse naštudirano, to pomeni, da slabo igra. ta zasanjan pogled v neznano in to… blazno nenaravno mi deluje, no) … morda ga v končni fazi ne morem tudi zaradi tega. in kot sem rekel – morda lahko v našem okolju deluje presežno, ker imamo razne Lorelle Flego in podobne krembile, ampak nikakor pa se mi ne zdi objektivno vrhunski. čisto povprečen, kar se voditeljstva tiče. in tudi ko govorimo o oddaji kot celoti, bi lahko parkrat očitali Slakonji, da je razbil tekoči tok oddaje, predvsem s svojimi stand-up “nastopi”, ko je tudi ogromno ljudi na Twitterju recimo govorilo, da je čas za pavzo. ravno tako mi Slakonja nima neke karizme, osebni stil na varianto Reservoir Dogs mi je pa všeč, ne bom pa vznak padel zaradi tega.
skratka, mene nikakor ne prepriča in ne zdi se mi naraven. morda v tem okolju samo zahtevam preveč?
tyschew:
ne vem, no. ravno s tem delom o narejenosti in pretencioznosti se lahko najmanj strinjam. vsak šovman mora v neki meri glumiti in biti malo “izprsen.” tudi veliki stadionski muzičarji, recimo. si izbrati neko pozo, ujeti obrtniško linijo. šele potem lahko pride do izraza neka iskrenost, njegov ‘resnični’ karakter. in tu se mi kaže slakonja kot naravno energičen, samozavesten, komunikativen, z neko svojo avro. tudi purple rain je bolj šov komad, skeč kot dejanska priredba. tu je predvsem hotel pokazati svoje petje in nastopaštvo in video ima pač svoj koncept (to je bil del neke pilotne oddaje, če se ne motim). podobno kot je zrnec večkrat zapel v svoji oddaji z bizovičarjem. čustev verjetno res ni notri.
s tem, da presega domačo grudo, pa sem mislil reči tudi, da je na nivoju z dobrimi tujimi šovmani. po teh kriterijih, ki sem jih v prejšnjem komentarju zapisal.
najbolj se še lahko strinjam z džouki. sem pa na twitterju opazil parkrat kritike s strani fanta z dredloki, ki so se mi zdele glede slakonje večinoma neupravičene, čeprav je skozi oddaje tudi kdaj uspešno pljunil to the point. v bistvu se še najbolj strinjava glede džoukov.
@Tyscew, Ema Flora Lotrič je vsaj desetkrat boljša od Eve.
Boljši glas ima, pa še zgleda mnogo boljše.
Kuhinja žirije nam še nikoli ni prinesla uspeha.
@tyschew:
Hehe … Neverjetno. Najprej se oglasi komentator, ki pohvali zapis, ampak se pritoži, ker sem po njegovem mnenju namenila premalo prostora za pohvalo Klemnu. Nakar se pojaviš ti z obratno grajo.
Absolutno čislam Klemna kot voditelja takšnega tipa oddaje. Zakaj poudarjam tip oddaje … Ker je zelo pomembno. Ko je namreč vodil NLP s Tjašo Železnik, je bil po mojem mnenju zgolj v redu. Skeči, imitacije že štimajo, ampak od voditelja, ki mora vodit tudi pogovore, pričakujem mnogo več, da bi ga čislala na primer. In kadar je posredi talk show, je ta vedno in povsod v prednosti, zavzame prvi plan oddaje.
Kar se imitacij tiče, mislim, da je vrhunski. To mislim tudi na podlagi tega, da poznam imitatorski pristop tudi po ameriško itd. Pri tem pristopu seveda ne gre za to, da bi imitator zgolj želel izpast stoodstotni izrezan lik (kot kritiziraš pri Purple rain), ki ga imitira, ampak se zraven tudi norčuje, tako da poudarja določene gege, slog, hibe lika itd. In pri njem vse to štima. Imaš pa prav, da se lahko zadeve kmalu preprosto naveličaš, ker se naveličaš rednega spremljanja imitiranja kot takšnega. Absolutno. Ampak to nima zveze z vprašanjem, ali oseba še vedno dobro izpeljuje imitacije. Če se naveličaš Pink Floydov, jih pač ne poslušaš nekaj časa, dokler te spet ne prime. Enako je z vsem drugim. Problem pri tedenski oddaji je le v tem, da je vsak teden na sporedu in si ne moreš vzet pavzo, ker potem vse zamudiš … hehe …
Kar se tiče stand up vložkov, ki pravzaprav niso bili stand up, ampak bolj vmesni povezovalski štosi, se prav tako ne strinjam, da ni bil dober. Bil je zelo dober in povsem primerljiv s svetovnim merilom. Treba je pa razumet, da gre za oddajo v vročem terminu, ki cilja na vso povprečno publiko. Tako da če primerjaš s kakšnim stand up komikom iz neke jazz beznice za sladokusce, ki se sicer najraje zabavajo ob prebiranju Platona, je primerjava neprimerna. Kar se dovtipov tiče, se lahko primerja kvečjemu z Galuničem pri nas s svojimi “heci”. In upam, da se strinjamo, da je razlaga, kaj in zakaj Klemen obvlada bolje, odveč. Osebno sem na primer, kar se dovtipov tiče, fen Rickyja Gervaisa in zaradi mene se lahko vsi po spisku, z Billyjem Crystalom prvim v vrsti, kar skipajo z ekranov, odkar se je ta gospod pojavil. Ampak to, kar vodi Klemen, ni ta tip oddaje. Bolj primerljivi bi bili na primer Viktorji pri nas, če že. In lahko da bi tam zdrsnil. Za tak tip bolj družinske “nedeljske” oddaje se pa drugod voditelji na takšen način na primer sploh ne potijo (na primer voditelj ena najbolj gledanih zabavnih oddaj The Voice je v primerjavi s Klemnom prav dolgočasen, čeprav profesionalen itd). Klemen tudi brez skečev obvlada tak tip povezovanja (ker v bistvu gre bolj za povezovanje kot vodenje), kar je dokazal lani z vodenjem EME. Povsem elegantno, duhovito, živahno … skratka … voditelj od The Voice se lahko skrije pred njim, ker je zgolj elegantno profesionalen. Ali drugače povedano … s trotl bobna zna vsak brat, če pri tem ni lesen, odvratno nevšečen in mrtev, pa ni ravno presežek.
Skratka, ne vem, s kom ali čim ga sploh primerjaš, da se ti ne zdi presežek oziroma niti dosežek. Mislim seveda na svetovno sceno, ker te je zbodlo to merilo, ki sem ga zastavila in stojim za njim. Valjda, da primerjave z Lorelo Flego nimajo smisla, že zaradi žanra oddaje in na kilometer opaznega antikarizmatičnega trotlbobnarskega mrtvila, ki ga servira ta tipična voditeljica po slovensko, ki bi v Italiji lahko samo asistirala kot strežnica kakšnemu voditelju.
Da se razumeva. Mislim, da te popolnoma razumem, da tebi to ni dovolj. Tudi jaz sem si v celoti z vmesnim pospravljanjem stanovanja ogledala v celoti le tri oddaje Misija Evrovizija, ostalo pa v arhivu s preskakovanjem delov, ki mene ne zabavajo dovolj, da bi žrtvovala prosti čas. Ampak jaz osebno nisem merilo za merjenje uspeha takšnega tipa oddaje. Se pa zanimam za razvedrilni program na naši tleh in čez mejo enako, kot se zanimam za politiko. Ker gre za med seboj zelo povezano stvar. Če približno vem, kaj se je dogajalo na Oprah Show z vsemi direktnimi ali sublimnimi sporočili za rajo – torej za večino, z vsemi cukrčki pri kovanju mentalitete v paketu, sem tudi obnašanje in izjave za javnost s strani Obame lahko precej bolje v detajl razumela … hehe … Itd. Nič drugače ni pri nas. In na tem terenu z vso odgovornostjo trdim, da bi bilo slabo za našo družbo pljuvanje po Klemnu, glede na to, da mu na tem terenu konkurirajo Romihi, Kuljajce, kronično simpatični škodljivi neškodljivci tipa Poles / Valič in večni Mario. Podprimo raje Klemna, da se sploh vzpostavi nek višji standard. Pljuvanje po Klemnu, češ, mi hočemo več, samo zato, ker bolj izstopa od vseh drugih omenjenih, bo standar fliknilo nazaj na nivo omenjenih. Teh pa ne bomo posebej pljuvali, ker smo jih že čisto navajeni in nas tako dolgočasijo, da jih sploh opazimo ne več v smislu posebne pozornosti. Klemen pa je na svetovnem nivoju. Naj mi kdo pokaže, kdo ga neki ga tako šiša na področju takšnih vrst oddaj, da bi lahko zajokali od nizkega nivoja, kot vsako leto upravičeno jokamo na Eurosongu na primer.
@David iz Goriške:
Da je Dana International transeksualec sem omenila že večkrat v prejšnjih komentarjih in se mi res ni treba ponavljat v tej razliki.
Ta razlika pa v kontekstu presoje o kvaliteti nastopa na Eurosongu ne igra nobene vloge, ker na odru pač ne kažejo kurcev, da bi to posebej vplivalo na morebitne odločitve o nastopajočih s strani občinstva. Ker se fuk med nastopajočimi in občinstvom odvija skozi pogled in sluh, ne pa konkretno, ta razlika nima nobene zveze, ko govorimo o tem, kakšen nastop so imeli moški, ki se oblačijo v ženske. In Dana International je bila diva, kot se za ESC pričakuje, Sestre pa babice brez posluha, ki so štiri leta prepozno popevale isti šlager. Pri tem nočem niti izpast trapasta, da žalim babice, ker prenekatere današnje babice izgledajo fatalno super in do bolj poželenja vredne dive od prenekatere smrklje brez okusa. Mislim pač na stereotip podobe babic iz prejšnjega stoletja.
@Maj:
Ne bluzi, ne laži in ne zavajaj. Rezultati glasovanja vseh oddaj pričajo samo o preferiranju dvojčic s strani žirije, zaradi česar, poleg konstantnih pritožb že tokom Misije, že kapljajo takile člančiči:
http://www.siol.net/scena/glasba/novice/2012/03/sodniske_spletke_misije_ema.aspx
Kar se tiče uvrstitev s strani televotinga, si pa posredoval samo rezultate 5. oddaje, ker je očitno pač tebi najbolj po godu, sicer se kasneje Eva Boto uvršča po televotingu najviše, pred dvojčicama. V tej oddaji so kandidate tematsko silili, da izvajajo različne žanre in enkrat je tudi Eva Boto najebala, ker je morala skakat z nekimi disko komadi naokrog, kar ji pač ne leži. Na primer.
Naša publika je sicer daleč od nečesa, kar bi lahko cenili, ker so zaostali in poneumljeni večinoma, zato smo morali prenašat razne Kalamare in podobno na Eurosongih. problem je samo v tem, da z našimi žirijami ni nič bolje ali celo še mnogo huje, kar je logično, saj ravno ti najbolj neposredno vplivajo na okus ljudstva s svojimi produkti!
Da je bila Flora priljubljena, je bilo razvidno že preko tuljenja občinstva. In res je bila simpatična, z zanimivo barvo glaso in energijo. Odlično bi se jo dalo zapakirat, brez dvoma. Ampak naši ji ne bi znali niti komada napisat, ker ta punca je potreboovala poseben tip komadov. Podobno bi se lahko odlično odrezala tamala Irgoličeva, če bi znali prodat paket tipa Miley Cyrus (oziroma v tem primeru mlado Imbruglio), skratka, dekliško verzijo Bieberja, ampak na žalost naši verjetno ne bi znali, niti komada spackat, kaj šele postavit ustrezen scensko kostumski nastop. Zato je za naše diletante, ki tem mladim talentom pri koritu uničujejo kariero, namesto da bi jim jo pomagali gradit na pravi način, najbolj enostavno, da se pošlje balado in bejbo postavi na oder v čim lepši obleki. Pa še pri tem bodo skoraj gotovo brcnili v meglo, kot so že na EMI z nekimi kmetavzlarskimi gozdnimi opravami. Za balado je bila pa Flora vokalno prešibka, čeprav je njena barva glasu, se absolutno strinjam, pred vsemi. Z vidika, da je vsaj nekaj posebnega. In luštna je tudi, ja. Zelo. Samo močne prezence pa nima. Te ima pa še Eva Boto premalo.
Gašper Rifelj je pa ljudska sramota. Tip je imel že od prej močno bazo glasovalnega stroja (pri nas je dovolj le nekaj tisoč) s Štajerske, če me spomin ne vara. Ampak mulc pojma o pojmu nima. Bojda se zdi smrkljam lep, kar je pa mnogo premalo za ESC, ker tam so še lepši večinoma, ampak znajo še kaj več od tega, tudi kaj zapet in zaplesat, pa koketirat s kamero in podobno. Ampak naša dekleta in fantje, jebi ga, so skrahirana podobic lepih na naši sceni, pa se jim zmeša, čim eden izstopa od podobe Harryja Potterja.
@simona brez skrbi ne ponujam ti fuka, si pa optimistka;))
@Maj Flora Ema Lotrič poje desetkrat boljše kot Eva?? Priporočam kak pregled ušes pri dotičnem specialistu;))
“s Štajerske, če me spomin ne vara. Ampak mulc pojma o pojmu nima.”
dulenske, dulenske. pomembno.
pardon, moral sem pokuriti bonus.
Simona, hehe, sčasoma se je enostavno moral pojaviti nekdo, ki mu Klemen ni tako všeč 😛
meni se niti ne zdi tako važno vedeti, s kom Klemna primerjam (čeprav zaradi tega morda trpi argument, da se mi ne zdi vrhunski), pač reciva da (mislim da) imam nek občutek za “dobre” stvari. Tako vem, da sta mi npr. Sandler in Stiller odvratna, pa na začetku sploh ne vem, v primerjavi s kom točno (ok, če potem pomislim, bi rekel da npr. s Seth Rogenom in celotno Apatow sceno). Ampak na splošno – slaba sta mi.
to z NLP oz. talk showom se strinjam, seveda, čisto jasno.
štekam tudi, da point imitacij ni, da 100% skopiraš človeka, ki ga imitiraš. ampak recimo če vzameva ta Purple Rain, jaz ne vidim nekega imitatorja, ki poskuša recimo poudarjat določene hibe in slog, jaz tu vidim nekega vase zagledanega tipa, ki ve, kakšen efekt bo imela njegova imitacija in se naslaja nad tem, kok je hud (kao). ajd, mal zretja v daljavo al neki, štekam, ampak to kar on počne v tem posnetku … ne vem, ne daje mi občutka, da gre za te fore imitacije, ki jih omenjaš, tud njegova govorica telesa recimo se zdi v skladu s tistim, kar sem napisal. ostale imitacije so mi bile seveda kul nekatere, nekatere so me pa mogoče zarad pretiravanja pustile hladnega. sname ljudi, glasovno, slogovno in vse, tu mu nimam česa oporekat. ampak pri meni se ne more šlepat samo na to. ajd, če bi se enkrat na oddajo pojavil s tem, bi ga verjetno lažje prenesel. mi smo pa govorili o EMI, jebiga, vsak teden je bil tu, celo oddajo.
na vmesnih povezovalskih štosih, kot sem rekel, nisem videl nekih presežkov. dopuščam možnost, da sem ga preveč površno spremljal. ko me je enkrat ali dvakrat pustil hladnega, sem ga ob takih priložnostih poslušal z enim ušesom, drugo pa namenil kramljanju ali kaj podobnega. pa se zavedam, za kakšen termin in za kakšno ciljno publiko gre. vseeno mi ne štima.
del o Viktorjih, The Voice … te razumem. a sam seveda ostajam pri svojem. Zrnec bi ga npr. verjetno posekal v tej vlogi povezovalca, tako se mi zdi.
da, slabo bi bilo, če povozimo nekoga, ki je malo nad povprečjem raznih Romihov, Kuljajc, Polesov in Valičev, ampak to še ne pomeni, da ga moramo zato, ker je povprečje slabo, hvaliti bolj, kot si realno gledano zasluži. mislim, zdaj zveni v stilu “ni najboljši, je pa boljši od povprečja, zato je nekako najboljši”. tako zveni tudi tisti zaključek “Naj mi kdo pokaže, kdo ga neki ga tako šiša na področju takšnih vrst oddaj, da bi lahko zajokali od nizkega nivoja, kot vsako leto upravičeno jokamo na Eurosongu na primer”. ni važno, če ga v Sloveniji npr. nihče očitno ne šiša na tem področju. to še ne pomeni, da je na svetovnem nivoju v tem, kar počne (v tem primeru povezovanje pa to). vsaj meni ne, no. (pa ponavljam, sam glede tega operiram pač glede na lastne občutke in zaznavanja, nek ekspert na področju ipak nisem)
sam ga ne kritiziram zato, ker izstopa v primerjavi z omenjenimi, ne preferiram nekaj, opazim jih, ko se kje pojavijo in potem oz. po tem si nekako ustvarim oceno. pač ko bo X factor na sporedu, bom verjetno spet pripomnil, kao sta mi Valič in Poles bolj meh kot ne ali kaj podobnega. in v bistvu ne vem, če lahko rečeva, da Klemna kritiziram, pač ne zdi se mi tako dober kot ga hvalijo nekateri.
in če moram že pokazat na nekoga, ki ga šiša oz. bi ga po mojem mnenju lahko šišal na področju takšnih vrst oddaj – verjetno lahko uganeš, da bom rekel Zrnec. meni je nesporno boljši od Slakonje, razen pri imitaciji. ima ta nek občutek, smisel, karizmo, ki je Slakonja zame nima.
na koncu je pač tako, da imava različni mnenji, to Klemna ne spremeni nikakor. sem pa dobil to, kar me je zanimalo – bolj si razložila svoj pogled glede Slakonje, zato tudi če ne govoriva več o Slakonji v tej debati, mi je čisto ok.
@Nana:
Dvomim, da bi kdo, ki me bere, označil, da sem optimistka. Prej se mi očita obratno, če že. Zato si verjetno prej ti optimistka, ker misliš, da je moje vprašanje, če mi ponujaš fuk, akt optimizma … hehe …
@Nidurun:
Aha … okej.
@tyschew:
No, saj marsikomu Slakonja tudi Pač ni všeč. In enako Zrnec, ki tebi je, na primer. Ampak ta Pač nekomu nekaj je všeč ali ni všeč mene nikoli ne briga, ko pišem in ocenjujem stvari. Še celo to, kaj je meni osebno všeč ali ne, me ne briga in kvečjemu omenim posebej kot osebno.
Zato je to, s kom ali čim in zakaj nekaj ali nekoga primerjaš, najbolj pomembno od vsega. Ker to, kar že obstaja, je edina primerljivost, ki je na voljo in le po tem lahko sodiš na kakšnem nivoju je nekaj. Siceer pač, pač, pač le klepetamo, kaj je komu všeč ali ne. Saj tudi lahko, ni problema, samo pravim, da to ni pogovor o tem, kaj je dobro ali ni. V kolikor želiš pa razpravljat, da nekaj ni dovolj dobro, ker imaš predstavo, kako bolje bi moralo bit, pa ne moreš kar brez kakršnih koli primerjav nasprotovat, da bi nekoga označili za dobrega v svetovnem merilu, ampak lahko kvečjemu rečeš, da omenjeno dobro v svetovnem merilu po tvojem ni dovolj dobro. Zato je tudi tvoja kasnejša zbadljivka o tem, kako je bojda nesmiselno, da se nekoga označi za dobrega samo zato, ker je boljši od Romihov, Kuljajc itd. v mojem primeru za rep privlečena. Oziroma za (ne)sramno kocino. Ker se s tem strinjam, da ne bi bilo smiselno in utemeljeno, če bi tako zapisala, pa nisem. Osebno trdim, da je boljši od vseh naštetih in odličen v svetovnem merilu. Podala sem tudi primer. Zelo pomembno je tudi, da ko nekoga obravnavaš, da ga spraviš v pravi okvir, ne da primerjaš kar počez s popolnoma drugačnimi žanri itd. Zato sem za vsak slučaj še posebej omenila na primer Rickyja Gervaisa kot primer iz popolnoma drugega štosa in zavrnila primerljivost s stand up komiko v primeru Klemna. Vse to, kar naštevam, je zelo pomembno, da nekoga skušaš obravnavat čim bolj objektivno.
Kar se Zrneca tiče … Vedno sem ga hvalila in je dober. Vendar Zrnec, kar se imitacij zvezdnikov tiče ni tako kompleksen in ni tako dober kot je Klemen Slakonja. Torej, če nočeš bit pristranski, lahko to že sam ugotoviš in tudi si. Pa če ti je Klemen še tako zoprn na osebni občutek. Poleg tega Klemen prireja tudi besedila. Seveda včasih naredi imitacijo s prirejenim besedilom vred bolje, včasih slabše. To je normalno. Zato posebej o imitaciji Purple Rain ne bom razpravljala, ker jo je Nidurun navrgel kot nekaj presežnega, pa naj to on zagovarja. Zame so bili presežki kakšne druge … na primer James Blunt je bil izvrsten, Alya itd. Jurij Zrnec je dober imitator pri skečih bolj na splošno … na primer ljubljanksi klošar itd. Ampak!!! Tudi Jurij Zrnec je imel faile (živalice so postale neskončno dolgočasne z enim in istim trikom v pohoti) in tudi oddaja As ti tud not padu se je noro izpela, v rubriki, ko je imitiral dnevnik na primer, se je začel absolutno pretirano spakovat in nič ni bilo nevemkako duhovito. Pa zaradi tega še vseeno trdim, da je Jurij Zrnec zelo dober v svojem drajvu in to v svetovnem merilu … hehehe … da se nekaj izpoje, ali da je potrebna pavza, je nekaj normalnega. Nikoli se ne izpoje le odličen voditelj talk showov, ker je vedno vezano na drugačnega drugega in na drugačno temo ali pa oddaje tipa Oprah Show, ki imajo neskončno manevrskega prostora za spreminjanje in dodajanje rubrik, kar komedijanstvo nikoli ne more imet. In ko sem hvalila Zrneca, so se tudi našli patroni, ki jim je bil preprosto zoprn in so trdili, da je precenjen. Jaz pa trdim, da je na svetovnem nivoju, ker Saturday Night Live in podobno ni na nič višjem (razen da imajo več denarja in lahko sama scena bolj glamurozno izgleda). Ampak spet!!! Tudi Zrnec ni za vse in ima svojo mejo, ki je ni prepoznal, ko se je odličil, da si bo nafilal žepe z režijo in scenarijem državne proslave. Tisto je bil pa big epic fail!! Štosi za tiste okoliščine so izpadli abotni, otročji in mestoma še posrani v previdnem odnosu do politike. Skratka, poraz, ki si ga lahko ne bi privoščil, če bi poznal svojo mejo!!!
Nič ne rečem, da je Zrnec absolutno primernejši za vodenje Viktorjev od Slakonje. Zelo verjetno res. Čeprav mogoče tudi ni res. Koliko smisla ima za razvoj provokacij na političnem in meinstrimovskem terenu, še ni uspel pač pokazat v nobeni takšni oddaji, je pa pokazal, da osnovnega ima … da ga zanima. Sem pa absolutno prepričana, da je Slakonja veliko primernejši za vodenje EME od Zrneca … hehe … Ker je Slakonja že kot pojava in zaradi smisla za klasično elegantno vodenje v prednosti. In seveda v prednosti je v tem primeru, ker obvlada imitacijo pevcev v nulo.
Zato v bistvu ne razumem, kako lahko kot boljšega poimenuješ Zrneca, ker nikoli nista vodila enakih tipov oddaj. Jaz pravim, da sta oba nadpovprečna in dostojna v svojem delu v svetovnem merilu. In oba sta se tudi že osmolila. Slakonja malo v TLP, Zrnec pa hudo na državni proslavi. In obeh se lahko za nekaj časa tudi naveličamo. In vsem lahko eden ali drug pač ni všeč osebno ali je všeč, ampak še vedno sta pa oba primerljiva s kalibri v svetovnem merilu in nikakor nista precenjevana. O karizmi raje ne bi. Ker mi ponavadi postane slabo ob tem, komu vse in kako zlahka raja kar lima etikete, da ima nekdo karizmo, ali zato, ker je bojda lep, ali pa zato, ker se hrupno spakuje. Mah, ne, ne, ne … Karizmo je imela Greta Garbo in Laurence Olivier, dandanes pa karizma skoraj izumira … Redki jo imajo. V Sloveniji, od teh, ki so na sceni, pa skoraj nihče. Karizma je v popolnem deficitu, ker se ljudje samo ven mečejo in vreščijo, pa malo pustijo, da bi kaj začutili sploh, kar prihaja od znotraj. Oseba s karizmo izpade med to kričavo rajo kot okupirana dežela, čigar lepote se ne vidijo, ker pač padajo bombe in frčijo rakete naokrog. Ena sam hrup in praznina. Tako da sem na ta izraz posebej občutljiva.
Ampak ja, sva si povedala, čeprav se mi zdi tole v komentarju še pomembno za dodat.