Vesna Vuk Godina, ki trdi, da raje misli kot verjame, še vedno verjame, da z njenim prispevkom o poanti ravnanja žensk, ki so obelodanile seksualno nadlegovanje Harveya Weinsteina, ni nič narobe. Da je samo nekateri bralci in bralke niso razumeli, ker raje verjamejo kot mislijo. Osebno verjamem, da v večini pritožb, ki jih je Godina prejela, razen logičnega zgražanja nad mentaliteto, ki jo prodaja, ni ustrezno pojasnjeno, kaj konkretno je narobe z njenim prispevkom. Zakaj je prekršila osnovni pričakovan profesionalni standard, ki bi ga moral vsak resen medij zagotavljat, v kolikor ne objavlja blodenj vernikov namesto vsaj mislečih avtorjev, če že ne globoko in široko mislečih.
1. Vesna Vuk Godina je svojo teorijo gradila na neresnični predpostavki, da naj bi pritožnice medijem obelodanile svojo zgodbo po dolgih letih, pri čemer naj bi do takrat molčale, da so pridobile korist (karierni dosežek ali uspeh). Po dolgih letih naj bi javno spregovorile in imele v vlogi žrtve spet korist. To je izmišljotina, ki se je v prispevku znašla, ker avtorica ni ustrezno natančno preverila informacij, preden se je lotila pridige, ali pa je neresnico objavila namenoma, da bi lahko vsilila bralcem mišljenje, ki je del njene patriarhalno motivirane ideologije, kakršno propagira že vrsto let in želi očitno na vse kriplje verjet vanjo. Javno so se namreč oglasile predvsem ženske, ki so Weinsteina zavrnile, seksualno nadlegovanje prijavile višjim instancam in/ali policiji (prva Rose McGovan). Ženske, ki bi hipotetično imele koristi od seksualnih doživetij z omenjenim odvratnim tipom v vseh ozirih, se niso ravno z veseljem oglašale. Veliko zlorabljenih oseb ostane tiho tudi zato, ker se počutijo ponižane in nemočne. Bojijo se izpostavljanja in nenaklonjenosti pri vzvodih moči, znotraj potuhnjene družbe in sistemske obravnave. Na žalost je strah utemeljen. Javno je v primeru Weinstein sporno odzvenela le zgodba Asie Argento, ki ga je Weinsteinu pofafala, ker jo je izsiljeval, pa ga očitno ni nikoli prijavila nikomur. Italijanski berlusconizirani konservativni mediji so jo označili za prostitutko, namesto da bi obsojali napeljevalca v prostitucijo, kakršni z izkoriščanjem šibkosti, izsiljevanjem in grožnjami prostitucijo že celo zgodovino sploh vzpostavljajo.
Weinstein je imel več izvensodnih poravnav zaradi seksualnega nadlegovanja. Zakaj izvensodne poravnave? Ker je dokazovanje seksualnega nadlegovanja zelo težko dokazljivo. Še težje v primeru boja s t. i. odličnimi in dragimi odvetniki. Po navadi gre za besedo proti besedi. Prič ni. Celo v primeru konkretnega posilstva, ki se zgodi s kondomom, so stvarni dokazi samega odnosa lahko neobstoječi, kaj šele dokazovanje, ali je šlo za sporazumen seks ali ne. Žrtev napada lahko hitro odkoraka s sodišča še dodatno poražena, kaj šele brez odškodnine. Ko so se pojavile v javnosti serijske pritožbe žensk, ki delujejo v evropskem parlamentu, da jih nadleguje armada ostarelih politikantskih fukfehtarjev, je sam predsednik parlamenta napovedal, da bodo zadevo obravnavali in sankcionirali znotraj institucije. Nobenega zgroženega članka nikjer, kako je mogoče, da policija že ne koraka na mesto zločina. Ali nam bodo EU še vedno vodili takšni ostareli človeški izrodki? Molk. Namesto da bi se torej pogovarjali o seksualni zlorabi, ki je vkomponirana v sistem delovanja in pomembno določa pri ženskah in homoseksualcih celo eksistenčni obstoj (ali dobiš delo ali ga ne dobiš ali izgubiš), se zdi Vesni Vuk Godina omembe vredno čvekat o domnevnih kurbah, ki imajo veliko koristi od kurbanja in se predstavljajo kot žrtve. Odvratno! Ni pa nelogično. Dogajanje namreč korenini ravno v patriarhalni mentaliteti, ki se ji je Godina očitno zaprisegla in fantazira o babicah, ki naj bi bolje živele od sodobne ženske. Konservativni, zakompleksani, seksualno frustrirani in posledično seksistični moški se ji klanjajo in zahvaljujejo. Tako se dela, če želiš kot ženska v mentalitetno patriarhalni družbi, kar Slovenija je, ponižno služit. V primerjavi s servilnostjo ženske v svetu, kjer vlada moški zdesetkan ego, nasilje, korupcija in erotična skrahiranost, je ponujanje fuka precej slabo profitabilno početje. Ponujat je treba rojevanje potomcev, potico, neupravičeno zvestobo, uslužnost na delovnem mestu in pomoč pri družbenem ustoličevanju najnižjega skupnega imenovalca moškega primitivizma.
2. Godina je v prispevku objavila še eno neresnico. Trdila je, da so igralke Kate Winslet, Meryl Streep in Judy Dench spisale pismo podpore Harveyu Weinsteinu. Nobeno tovrstno pismo se ni pojavilo. Vse omenjene igralke so javno izrazile zgroženost in podporo seksualno nadlegovanim pritožnicam. Kate Winslet še posebej žolčno, saj je imela tudi sama tako neprijetno izkušnjo z Weinsteinom, ki je bil tudi sicer znan “bully”, da se mu ob prejemu oskarja kot producentu filma ni zahvalila za zasluge. Kako se je torej Godina, ki trdi, da predvsem misli kot verjame, lahko tako zmotila, da je spustila v javno objavo takšno izmišljotino? Saj vendar zna vsaj guglat? Odgovora ne poznam, mi je pa jasno, da njena zmota povsem sovpada z neznosno nizkotno preprostostjo miselnih procesov povprečnega patriarhalnega vernika. Vse tri omenjene gospe se zdijo prestare, da bi se fukotožneži obregnili vanje, ali pa premalo eksponirane v izražanju (ali celo prodajanju) seksapilnosti. Spodobne gospe brez globokega dekolteja ali izžarevanja poželenja. Gospe za poročit (gledano z vidika patriarhalne mentalitete). Če ste ženske erotično živa bitja, pa same sebi pripišite, če boste pahnjene v bordel. Po kmetavzlarski patriarhalni logiki muze pristanejo v bordelu, surogati mame pa v zakonu. Naj vsak sam presodi, katera je večja kurba.
Niti ni toliko pomembno, kaj se dogaja z Vesno Vuk Godina, da si rada verjame, medtem ko prodaja tako zastarele in prežvečene ideološke floskule in konstrukte. Mnogo večji problem je, da živimo v družbi, v kateri se medijsko eksponirano udarno prezentirajo raznorazni verniki sumljivo neverodostojnih in nekakovostnih miselnih procesov. Reviji OnaPlus dirigira uredništvo, ki je odgovorno vsaj za verodostojne vsebine, če že kakovostnih, prepričljivih, bistroumnih, zanimivih in relevantnih ne zmore ponujat. O profesionalni objektivni distanci in ideološki nepristranskosti medijev dandanes sploh nima smisla več razpravljat. Ne obstaja kot vsaj hipotetična norma. Tako globoko smo padli.
Čestitke! Sijajno napisano.