Zaščitni znak podelitve oskarjev vključno s slavljenci za domnevno najbolj vrhunske dosežke leta sestavljajo: dolgčas, neizvirnost, mlačnost, površinskost, stereotipnost, predvidljivost in klišejsko neprebavljiva politična korektnost, s čimer se pomete pod preprogo vse zanimive in odstopajoče, a pretirano vznemirljive in nepredvidljive razmisleke ali pojave v sodobnem času. Povsem v skladu z aktualnim duhom zahodne družbe.
Po dveh urah omlednega gobezdanja voditelja sem obupala nad buljenjem v do absurda razvlečeno prireditev. Lahko noč! Če predstavlja Jimmy Kimmel sprejemljiv izbor za ohranjanje interesa občinstva, predvidevam, da bo Ricky Gervais (in podobni provokativci) kmalu brezposeln, če brezposeln še ni. Nasploh je zanimiv trend neverjetno razvlečenih zabavnih oddaj in prireditev (od resničnostnih šovov, preko razvedrilnih oddaj do ekskluzivnih prireditev), pri katerih so ljudje pripravljeni bolščat v prazno čvekanje, neduhovito spakovanje in razne idiotske igrice oglaševalcev do nezavesti. Naj traja in traja, da je le dolgočasno, plitko in neizzivalno. Ko je duhamorni Jimmy napovedal idiotsko oglaševalsko igrico, da prejme vodni skuter tisti nagrajenec, ki nas bo počastil z najkrajšim govorom, nisem uspela bit niti za silo presenečena nad prizorom neokusnega duhovičenja. Bohnedaj, da bi kdo še kaj povedal ob posebni priložnosti. Saj nima nihče več nič za povedat. Kdo si sploh upa še kaj povedat? Kdo si želi, da bi kdo premogel še kaj omembe vrednega povedat? Razen zahvaljevanja za podporo na poti do osebnega profita. Ni panike. Če kar koli vznemiri možgane in čute, se takoj prebudi zdresirana in otopela večinska javnost, ki gromko zahteva kratka in jedrnata sporočila, enako literaturo, enake pesmice, enake predstave, enake novinarske prispevke … Vse naj bo kratko in jedrnato enako enakemu. “Kratko in jedrnato” je metafora za željo po puhlih, predvidljivih in površinskih učinkih, impotentno in razvlečeno nabijanje v prazno pa posebej zaželeno obredje, ki naj traaaja dooooolgo ure in ure in ure. Nobene minute vržene v tri krasne nam ni žal. Baje sprošča! Hipnotizirani od ekonomsko propagandnih sporočil v vseh oblikah in razsežnostih. Podelitev oskarjev zgolj ni izjema, ampak vključno s propagiranimi filmi kvečjemu vzgojno izobraževalni program te ničeve mentalitete, ki ljudi potiska za stoletja po evolucijski premici navzdol.
Nominirani filmi, ki sem si jih uspela ogledat (polovica), so me osupnili kvečjemu s pomanjkanjem vsebinskega dometa, z moralistično prozornim flirtanjem na prvo žogo, z nizanjem stereotipov in infantilnim poenostavljanjem (Lady Bird poka po šivih od že stokrat uporabljenih klišejev o odraščanju nerodne in frustrirane najstnice, ki bi bila rada bogata in “kul”, film Trije plakati pred mestom z odličnim pripovednim in tematskim izhodiščem poka po šivih od relativiziranja narave konfliktov in poenostavljanja psiholoških katarz). Zmagovalni film Oblika vode, ki naj bi predstavljal letošnji vrhunec te tehnološko dovršene, a vsebinsko neizvirne, predvidljive in otročje moralistično plitke industrije sedme umetnosti je res vreden posebne nagrade. Obrtno dovršen izdelek kot stol, avto ali jahta, sicer pa pravljični motiv, ki je tako zlizan in že tolikokrat obdelan v različicah zgodb, da predstavlja neverjetno drznost zgolj dejstvo, da se je hollywoodski ljubljenec Guillermo del Toro podstopil drago prodat ukradeno različico zgodbe! Čestitke, da se nekaterim za oskarja ni treba niti toliko potrudit, da bi plagiat plagiata, ki je plagiat plagiata … poskusil zapakirat v celoto vsaj z izvirnimi liki in prizori dogajanja. Niti mu ni treba ukradenega plagiata vsaj rahlo poglobit v dialogih, sporočilnosti ali likom pridodat nekaj več kompleksnosti od enodimenzionalnih zlih in dobrih kreatur (okej, uboga in zlorabljana morska pošast vam lahko pohrusta hišnega ljubljenčka, ampak se zelo kesa in vas takoj nagradi za razumevanje s pričaranjem nove frizure na pleši).
Saj je meni tudi všeč ideja, da med različnimi skupinami ljudi in drugimi bitji, ki imajo bore malo skupnega, ljubezen zmaga in združi na videz nezdružljivo, ampak še bolj bi mi bile všeč ideje, ki bi odražale rahlo višji in bolj kompleksen nivo odraslosti in s tem razumevanja, za kaj in zakaj sploh gre. To so poenostavljeni in moralistično zlagani filmi za otroke, ki nikakor ne prispevajo k čemur koli, kar bi spodbujalo razmislek k ustreznim odgovorom ali rešitvam aktualnih in prihodnjih izzivov za živeče na tem planetu. Še dobro, da hollywoodska industrija ne predstavlja celotne še opazne filmske produkcije. Zaskrbljujoče pa je, da predstavlja najbolj opazno in konzumirano!