Prenekateri državljani izražajo preko Facebooka nerazumno veselje, ker bo Bernard Brščič kot zaposlen v podjetju Eles po zagovoru pri delodajalcu morda tudi ob službo zaradi kršitve pravil etičnega kodeksa podjetja in s tem kršitve zaposlitvene pogodbe. Bernard Brščič je ena izmed prepoznavnih oseb, ki v javnosti serijsko izražajo sovražna in hujskaška mnenja. Zadovoljstvo ob novici, da so vendarle tudi podjetja, še posebej tista, ki so v državni lasti, pozorna na ustreznost osebnosti pri kadrovski politiki, je razumljivo. Osebnost šteje in konec koncev tudi vpliva na obraz in poslovno delovanje sleherne ustanove. Vendar pa je nezaslišana tolikšna lahkotna površnost pri presojah o posameznih zgodbah, da spregledamo ali celo zamahnemo z roko, ko nam je – kot vedno v zgodovini – v paketu z napisom o dobrih namenih podtaknjen hudo škodljiv virus.
Po poročanju na Siolu je podjetje Eles namreč oktobra letos sprejelo etični kodeks, v katerem je zapisano, da je zaposlenim prepovedano:
– posredno ali neposredno diskriminacijo zaradi spola, rase, starosti, zdravstvenega stanja, invalidnosti, verskega, političnega ali drugega prepričanja, članstva v sindikalni organizaciji, narodnostnega in socialnega porekla, družinskega statusa, premoženjskega stanja, spolne usmerjenosti ali drugih osebnih okoliščin.
– med nedopustna ravnanja pa šteje tudi komentiranje družbenopolitičnega dogajanja v Republiki Sloveniji in Evropski uniji kot tudi izražanje neprimernih mnenj o dejavnosti zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti.
S prvim delom etičnega kodeksa je vse v redu, saj tudi sovpada z našo ustavo in temelji spoštovanja človekovih pravic, ki naj bi jih kot civilizirana, demokratična in osnovni enakopravnosti zavezana družba spoštovali. Vendar pa podjetje Eles zaposlenim prepoveduje tudi komentiranje družbenopolitičnega dogajanju v RS in EU, pa tudi izražanje neprimernih mnenj o dejavnosti treh vej oblasti. Menim, da gre za protizakonito in protiustavno potezo podjetja, na kar bi morali ravno tako mediji kritično odreagirat, v kolikor nismo sprijaznjeni, da nam diktatura povsem odkrito trka na vrata. Si podjetje lahko privošči takšno potezo? Kje živim?
Pustimo ob strani, da izraz “neprimerno” ni jasno definiran. Pustimo ob strani, da je ta del kodeksa tudi tragikomično diskriminatoren, saj lahko neumna in škodljiva stališča izražamo tudi na račun ZDA, Afrike ali Azije (a podjetja sranje po tujem pragu pač ne gane). Si predstavljate, da vsa podjetja in institucije naložijo takšno prepoved zaposlenim (razen novinarjem, ki delujejo pod taktirko lastnikov medijev)?! Tudi “svobodni” brezposelni ne bodo več izražali nikakršnih mnenj v strahu, da dela ne bodo nikoli dobili. Tihemu terorju in možni diskriminaciji na podlagi izražanja stališč se že itak ne morem povsem izognit. Obstaja in deluje! Na žalost pretežno ne v primerih, ko gre za dejanske sovražne hujskače ali drugo vrsto škodljive osebnosti, ampak mnogo večkrat ovirajo zelo razsodne, razgledane in kompetentne ljudi na karierni poti. Ovirani so lahko iz političnih, osebnih in drugih ideoloških razlogov. Ne pozabimo, da javno ne komentirajo družbene realnosti le fašisti, tovrstne prepovedi veljajo za vse.
V kakšni sistemski ureditvi države torej živim? Demokratični ali diktatorski, pri čemer si zaenkrat očitno kandidati za izvajanje diktature, ki bijejo vojno, še niso povsem na jasnem, kdo bolj uspešno uveljavlja primat nad našimi glavami?