Komaj se še spomnimo občutkov, ko je izbruhnila novica o povsem na novo odkritem, zelo nalezljivem in nevarnem koronavirusu, ki množično ogroža življenja ljudi na Kitajskem. Nevarno naj bi mutiral ob prenosu z živali na človeka zaradi ostudnih in nepotebnih tržnic z divjimi in eksotičnimi živalmi. Takrat sem ob novici vzkliknila, da zdaj je pa kitajski narod povsem na kolenih. Ko jih bo oblast odrešila smrtonosnega mikroorganizma, bodo vsi veseli, da so sploh živi in zdravi. V upanju, da obdržijo službo ali sredstva za najbolj nedostojanstveno siromašno eksistenco, bodo še bolj pokorna zasužnjena cenena delovna sila izkoriščevalski in brezdušni manjšini, ki jo imenujemo kapitalistična »elita«. Ne pozabite! Med zadnjo finančno krizo po borznem zlomu je sledil skorajšnji izbris srednjega razreda, revščina se je s časom poglabljala, a turbokapitalisti so večali bogastvo, v letu 2016 že za več kot 40%. Pozitivni učinki gospodarske rasti namreč služijo le premožni manjšini na vrhu piramide. Na Kitajskem so zdaj v fazi, ko so delavci sprejeli, da bodo garali še bolj, tudi ob nedeljah, da bodo le popravili gospodarski škodo. V izjavi nekega anonimusa z ulice, ki jo je najbolj popularen televizijski medij izbral za relevantno, smo slišali, da se možak veseli, ker spet postaja vse normalno. Normalno?! Kako abnormalen mora bit človek, da sprejme kot normalnost ekonomski in družbeni sistem, zaradi kakršnega so se nekateri v kitajski izolacijski norišnici celo prvič lahko zazrli v višave in namesto goste koprene smoga ugledali jasno nebo? No, saj, zdaj, ko zaenkrat kaže, da bi lahko postalo vse spet »normalno«, zelo zaposleno in utrujeno ljudstvo z maskami na obrazu in možgani na off itak ne bo imelo časa in volje, da bi bolščali v nebo, se namakali v čistih vodah in začeli mogoče celo brat kakovostno literaturo, razvijat osebne potenciale in mislit s svojo glavo. Pozabite na delavske upore.
Prikladnost dobičkonosnega množičnega turizma je poskrbela za to, da sem se že čez nekaj tednov tudi jaz znašla v domači karanteni. Množični turizem je ustvaril iz nekdaj avtentičnih prestolnic – tudi Ljubljane – poenotene brezdušne potrošniške instalacije brez pisane kulturne ponudbe v ospredju, karakterja in domačinov, ki so se primorani množično izseljevat. Kapital brez (za)vesti nas bo skušal s pomočjo najbolj okuženih s konservativno ideologijo tekmovalnega zakona divjine še bolj nadvladat in po potrebi ubit. Najprej nam bodo ponudili nekaj drobtin usmiljenja, da si opomoremo po težki kolektivni bolezni, nekateri bodo prejeli celo kakšen bonbonček, da bi se malo umirili v težkih časih, potem pa bo nastopilo nadaljevanje brutalno nesoacialne neokapitalistične prihodnosti. Storjeno bo pač vse, da se ne bi sistemsko spremenilo nič.
V desetletjih znanstvene kariere še nikoli nisem videla takšnega virusa in poteka bolezni, je bila ena izmed prvih izjav za medije naše ugledne infektologinje. Sproti se učimo, je še dodala. Še vedno se učijo, razvoj novih zdravil in cepiva je v polnem zagonu. Znašli smo se v znanstvenofantastičnem filmu, pri kakršnem se nam po možganih premetava mnogo več vprašanj kot odgovorov. Preštevamo luknje v scenariju in napeto čakamo, kakšnemu epilogu naproti nas bo kolobocija pripeljala. Poslušajmo nasvete strokovnjakov in sledimo navodilom! To je stavek, ki se rola po medijih iz dneva v dan in ki se zdi najbolj zdravorazumski nasvet prestrašenemu in zmedenemu ljudstvu. Žal pa nimamo občutka, da nas vodi dovolj poenotena stroka z visokimi neodvisnimi etičnimi načeli in zavezanostjo odgovornemu poslanstvu na področju, ki je za razliko od družboslovnih ved precej bolj eksaktne narave. Tudi dejstva je žal možno interpretirat na več načinov, v skladu s prioritetnimi interesi interpretov. Več kot jasno je, da nas usmerja politika. Posamezne države so se odzivale z mnenji in strategijami precej različno in vsaka oblast je imela ob boku svojo izbrano stroko, na katero se je sklicevala. Na koncu so se vsi zedinili le v eni sveto preprosti misli, da si pač nihče izmed nas ne želi zbolet ali pahnit v bolezen bolj imunsko ogroženih sotrpinov. Vendar pa se stroka vseeno ni zedinila niti v najbolj preprosti logiki in informacijah. Po mnenju ene stroke zaščitne maske nič ne pomagajo, a po mnenju druge stroke pomembno prispevajo k zmanjšanju kapljičnega širjenja virusa. Logično. Kar naenkrat ni jasno, ali čim več testiranja pomembno pripomore k nadzoru ter kasnejši definiciji narave in posledic obolenja ali se s takimi malenkostmi nima smisla ukvarjat. Potem smo dojeli, da zaščitnih mask in razkužil ne moremo niti kupit, ker ni zalog in ker se prodajajo po trikratni ceni ali več. Da so se testi tako podražili, da v kapitalistični velesili ZDA skoraj niso dostopni bolnišnicam. Dojeli smo, da bi naše bolnišnice prostorsko, kadrovsko in v opremljenosti kolapsirale že v primeru enega malo bolj konkretnega potresa. Zlahka smo ugotovili, da so intepretacije, ki se jim prilagaja tudi stroka, povezane z interesi politikov, ki se na vse kriplje skušajo prilagodit situaciji, v kateri je neoliberalnemu kapitalizmu padla maska z obraza. Nujne potrebščine v boju z infekcijami so postale dostopne le kapitalističnim prijateljem, ki obrnejo en telefonček, pa že prileti 300 000 tisoč zasčitnih mask zastonj! Humanitarno darilo! Ker milijarderji lahko vse zrihtajo, če hočejo pač. Lahko pa tudi nočejo. Večinoma nočejo nič. So nad državami. Trgujejo z vsem, še posebej z uslugami. Politika je njihov zakonodajni in bančni servis dobičkonosne bodočnosti. Zato zdaj za razliko od nekdanjih flanc o krizi, ki bojda predstavlja uspešnemu podjetniku le izziv in nove priložnosti, takih bedarij za naivne ne slišimo več pogosto. Poslušamo pa cviljenje, da mora država ukrepat z regulacijo na prostem trgu. Ne le to! Nič več ne slišite flanc, kako naj se država umakne iz gospodarstva. Zdaj mora država z ustreznimi finančnimi spodbudami rešit gospodarstvo. Kdo bi si mislil! Kapital nam zdaj grozi, da če ne bomo rešili neoliberalne antisocialne politike s pravljico o prostem trgu, ki ga najbolje regulira nevidna roka, bomo vsi pogubljeni, ne le tisti, ki so bili pahnjeni v eksistencialno pogubo že prej. Pa saj nismo bili izmučeni, oslabljeni in izropani sredi svetovne vojne kot v času razmaha veleslavne španske gripe. Ali pač?
Bolezen, ki jo lahko povzroči ta virus, so poimenovali covid-19 in se je najprej pojavila v Wuhanu, kjer se poleg druge razvite industrije ponašajo tudi z močno farmacevtsko industrijo, predvsem z biotehnologijo. Kitajska vsako leto vlaga v raziskave in razvoj težke milijarde. Hkrati je ljudi ravno vznemirjal tudi razvoj povsem nepotrebnega 5G omrežja. Zato ni čudno, da so se takoj pojavile teorije raznoraznih možnih političnih zarot. Dvomov o izvoru virusa in realnem smrtonosnem učinku v primerjavi z običajno gripo, ki prav tako vsako leto terja precej smrtnih žrtev, pa ne razširjajo zgolj spletno aktivni zdolgočaseni posamezniki z bujno domišljijo, ampak so se začeli pojavljat tudi opozicijski strokovnjaki, opremljeni z vsemi ustreznimi formalnimi nazivi. Ampak večina strokovnjakov na tej ali oni strani brega je na tak ali drugačen način povezana z določeno politično opcijo ali podjetjem. Vsi so del nekih institucij in kariernih ambicij.
Nič čudnega, da so pri nas ravno zdravniki prvotno razširili virus po bolnišnicah. Čakali so pač na navodila »od zgoraj«. Niso sami zahtevali predhodnega testiranja za vse osebje. Logično, da ne. Morda bi kdo celo izgubil službo, če bi težil proti interesom vodstva. Tudi sanje o zasebni kliniki lahko splavajo po vodi, če preveč čvekaš v neskladju s predstavniki vzvodov moči. Znanost in kultura – vse, kar spominja na odstopanje od politike potrošniškega poneumljanja in silne ljubezni do lahko vodljivih preprostih ljudi – sta marginalizirani in zasužnjeni. Ali trdim, da ne obstaja neodvisen, širše razgledan in pošten strokovnjak za kar koli, ki ni v službi kapitala in/ali politike? Ne, nikakor ne. Zagotovo obstajajo, a imajo v skladu z negativno selekcijo zelo verjetno precejšnje težave na karierni poti in niso ravno ljubljenci medijev, ki so prav tako v lasti kapitalskih interesov. Zato je moje mnenje precej preprosto. Nima se smisla pretirano ukvarjat z razločevanjem, kaj je v resnici teorija zarote in kaj stvarnost. V vsakem primeru je rezultat takšen, da ni pametno tvegat ničesar, še najmanj zdravja ali celo življenja sebe in bližnjih. Itak smo že pahnjeni v domačo izolacijo, ki je v primeru kršitve lahko sankcionirana. Iz domače zaporne celice opazujemo, kaj z nami počne oblast! Razmišljajmo raje o prihodnosti. Zdaj že smo, kjer smo, ker se prej nismo dovolj intenzivno odzivali na abnormalno nesocialen in neenakopraven ekonomski sistem, primitivno mentaliteto in način življenja. Ne pozabite, da se za prenekatere v tej karantenski krizi ni spremenilo prav veliko. Že prej so se dušili v bolj ali manj prekarni »karanteni«. Zdaj jih lahko samo veseli, da je nekaj več ljudi pomislilo, da morda uživajo socialno varnost predvsem zato, ker imajo več sreče kot pameti. Ali pa so sila uspešni predvsem zato, ker so dovolj pokvarjeni, da se zlahka vklopijo v ta weinsteinovski razosebljen koncept igre z življenji.
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine čisto preveč uživajo v apokaliptičnih razmerah, kot bi vihrala druga osamosvojitvena vojna. Najprej so povsem pozabili na varnostne razmere delavcev v proizvodnji in trgovinah, ki so bili kljub zapovedani samoizolaciji prisiljeni nadaljevat z delom. Potem so si povsem nesolidarno povišali plače in pokazali izrazito nerazumevanje, kaj neki bi bilo s tem narobe, ko pa tako trdo garajo. Ker je cela Slovenija začela kričat, so si dohodke spet znižali, a s pojasnilom, da spremembe veljajo za čas epidemije. Začeli so se intenzivno ukvarjat z rehabilitacijo vojske, kot da se pripravljajo na državljansko vojno. Ali pa nameravajo postrelit viruse? Novinarjem so prepovedali obiskovanje novinarskih konferenc. Ustvarili so okoliščine, v katerih bodo nemoteno nakladali, kar bodo hoteli, brez pripomb in podvprašanj. Ukinili so transparentno objavo javnih naročil, zaradi česar nima dostopa do uvida v razpolaganje z državnim kapitalom niti Komisija za preprečevanje korupcije. Spoštovani sodržavljani! To spominja na pripravo pogojev za novo obliko neoliberalno nacionalistične diktature! Saj veste, kako gre ta zgodba. »Virusi« pač mutirajo in spreminjajo obliko. Najbolj učinkovito pa se širijo, če ste povsem nezaščiteni in vam okuženi neovirano »kašljajo« direkt v glavo.
Objavljeno v spletnem mediju Portal Plus, dne: 22. 3. 2020