Slovenijo dveh političnih bregov lahko očitno združi le popolna populistična konservativna bedarija, s katero se ob mnogo pomembnejših problemih sploh ne bi smeli ukvarjat. Še posebej ne na takšen način. Levica je predlagala ohranitev prepovedi obratovanja trgovin ob nedeljah in predlog je podprl tudi Janez Janša. Zgodovinsko. Levica je, kot kaže, o predlogu razmislila zgolj do meje, do katere seže jugonostalgični patos. Govori o povrnitvi nedeljske družinske idile. To je argument. Spet prepričanje, s kakršnim levica naivno sledi logiki desnice, ki ima mnogo več razlogov za podpiranje zastarele ideje. Desnica se točno zaveda, da zaradi povsem dela prostih nedelj potrošništva ne bo nič manj, kaj šele kakovostnega preživljanja časa z družino, razen da bodo na simbolni ravni mnogo lažje zagnali posvečenost obiska maše na sveti dan. Ateističnim levičarjem se o vrednosti tovrstnih simbolnih pojmov večinoma ne sanja nič. Hkrati se neoliberalna desnica seveda tudi zaveda, da s takšno potezo nikakor ne bo izboljšan socialni položaj delavcev, ki morajo delat tudi ob nedeljah, še najmanj položaj trgovcev in trgovk. Kvečjemu bodo doživljali izpad drobiža za prigarane nadure. Ne samo to! Delodajalci so na obstoječo sramotno socialno varnost in pravico do izbire delavcev že opozorili tudi na možnost odpuščanja. Logično.
Ljudje se bodo šli z otroki pač “zabavat” v nakupovalno središče v soboto. Nič manj ali več ne bodo zaradi tega nakupili. Diktat, kdaj in kako naj nekdo v imenu družinskosti preživlja prosti čas, potrebuje le retardirana družba. Še posebej če ta dan v simbolnem pomenu predstavlja dan, ko se nikjer ne dogaja skoraj nič. Dan, ko gredo dejansko lahko ljudje v imenu umskega, mentalnega in duhovnega razvoja samo na sprehod ali k maši, ne pa tudi na kakšno kulturno prireditev. Bodo družine zaradi proste nedelje kaj bolj kakovostno preživljale svoj idiličen družinski čas, na katerega zdaj v slogu populističnih fantazem pristaja tudi levica? Bodo slovenski državljani bolje vzgajali svoje otroke? Bodo več brali, se povezovali in mentalno razvijali? Ja, pajade! Zaradi prostih nedelj že ne. To smo vendar spoznali ravno v času karantene zavoljo koronavirusa, mar ne? Večina naših družin pade v popolno krizo že zato, ker ne zmore izpolnjevat niti osnovnošolskih izzivov. Učenci se ne znajo sami učit, starši ne znajo vzgajat in poučevat. Čakajo navodila! Učitelji in učiteljice padajo v živčni zlom. Povejte, v kateri evropski državi predstavlja pouk na daljavo dnevni medijski škandal?! Moj pogovor o tej tematiki s prijateljico, ki živi s partnerjem in osnovnošolko na Češkem, je izpadel prav bizaren. Ni Češka ravno predstavnica posebej naprednih zahodnih družb, ampak šolanje na daljavo jim pa res ne predstavlja nikakršnega posebnega problema, tudi z vidika bazičnega usklajevanja z otroki s posebnimi potrebami zaradi staršev z disfunkcionalnimi odkloni. Nič, kar je priplavalo na površje v času karantene, ni nekaj novega, ampak se je samo navidezno prikrita gnojnica pač bolj razkrila. Kaj neki bodo zdaj pametnega počele slovenske družine, ker ne bodo mogle nakupovat? Verjetno bodo več telovadili. Ob nedeljah sicer obratujejo predvsem večja lutkovna gledališča za otroke in cerkve. Ups, nekateri delajo tudi ob nedeljah? Ja, ob nedeljah ne delajo le trgovci in trgovke, ampak tudi zdravstveni delavci, negovalci, natakarji, policaji, novinarji, varnostniki, šoferji …
Levica bi se morala zavzemat predvsem za uzakonjeno pravico do poštenega plačila zaposlenih delavcev ob vikendih, za zagotovljen nadomestni prosti dan in pravico do izbire namesto prisilnega opravljanja nadur! Nekateri namreč raje delajo v nedeljo kot v ponedeljek (ali kakšen drug dan). Osebno ne maram, da me na primer obravnava na smrt utrujen zdravnik, ki opravlja nadure prisilno ali pa večinoma povsem prostovoljno zaradi pehanja za dodaten zaslužek. Trgovke in trgovci so zaradi politike v spregi z izkoriščevalskimi podjetniki pahnjeni v katastrofalen socialen položaj. Levica ni zaenkrat dosegla niti uzakonjene preprečitve, da lahko delodajalec odpusti vodjo sindikata, v kolikor mu pač ne godi sindikalno zavzemanje za pravice delavcev. To se je zgodilo v Lidlu pred kratkim. Trgovci so podvrženi prisiljevanju v nedeljsko delo do dvakrat mesečno in več kot dvajsetkrat letno! Nikjer ne duha ne sluha o nadomestnem prostem dnevu, nikakršnih prednostnih urnih postavk itd. Socialnost in dobrota je prepuščena izbiri delodajalca. Takole si politika predstavlja omejitve zaposlovalcem pri zaposlovanju ob nedeljah in drugih dela prostih dnevih:
http://www.evem.si/kdo-lahko-dela-na-nedeljo-in-na-dela-pr…/
Pristajanje na skupnostna navodila v imenu preživljanja prostega časa so za razvito družbo nedopustna. Pričakujem še navodilo, kdaj naj grem scat. Tako se pač ne rešuje niti problematike potrošništva, niti antisocialne zaposlovalne politike in krčenja pravic delavcev, še manj pa kakovosti preživljanja prostega časa. Tega se neoliberalna desnica zelo dobro zaveda, levica pa … pač malo odbluzi, namesto da bi čim bolj intenzivno opravljala svoje poslanstvo v imenu vrednot, ki jih zastopa – izboljševanje socialnih pravic in statusa delavcev!