No, evo! In kaj torej pričakujemo?! Janez Pipan – eminenca slovenskega gledališča, tudi profesor na AGRFT, je objavil v svoji kolumni javni odziv na aktualne obtožbe za spolno nadlegovanje na AGRFT. Se Pipan morda ne zaveda (ali pač?!), da je pravzaprav spisal grožnjo vsem študentkam, ki pripravljajo prijave za spolno nadlegovanje in niso (še) izstopile iz anonimnosti?
Če se skušam s pomočjo ščepca empatije prestavit v kožo osebe, ki je doživela seksualno nadlegovanje ali/in čustveno zlorabo – celo v okolju samih v javnosti cenjenih mož – bi Pipanovo kolumno doživela kot vsaj žuganje, če ne celo grožnjo. Soljenje pameti, kaj je prav, da žrtev stori, in kaj ni prav! Gospod Pipan poleg poetičnih stavkov zgroženosti in domnevne sočuti, kot se spodobi, naniza čisto vse simptome oviranja zlorabljenih oseb, da bi izpostavile svojo zgodbo in pričakovale ustrezno oporo. Prenaivno, da bi mu verjela, se globoko prikloni strokovnosti policije, ki je po njegovem mnenju edina dovolj podkovana, da razčisti tovrstne konfliktne situacije. Še globlje se prikloni sodstvu, ki edini na podlagi dokazov, v kolikor sploh obstajajo, lahko presoja o krivdi domnevnega storilca. To je to. Ob silnem sočutju do žrtev seveda ni pozabil namigovat na politično motiviran medijski linč akademije. In seveda neverjetna zaskrbljenost zaradi medijske obravnave, ki po njegovem mnenju povzroča, da ni več jasno, kaj je zgolj obrekovanje, kaj škodoželjnost in kaj resnica. Trdi, da je prepričan, da vse žrtve, ki zdaj v še večjem številu prijavljajo spolne zlorabe na akademijo, od medijskega vtikanja v zadeve ne bodo imele nič. Kdo je on ali kdor koli, da si drzne presojat, od česa bodo žrtve kaj imele ali ne? Kdo bi vedel. Torej! Nikar ne sledite zgledu Mie! Pipan že ve! Pomaga jim lahko le strokovno nenadomestljiva policija in nezmotljivo sodstvo … če obstaja seveda dovolj dokazov (hihihi … jebi ga!). Če dokazov ni, Pipanu očitno dol visi, ker ga skrbi precej bolj nekaj povsem drugega.
Medijski linč storilca. Seveda! Zapiše, da je igralec doživel Strel v čelo! Zelo dramatično, mar ne?! Konec je s profesorsko kariero obtoženca, ki je po njegovem mnenju malo slabo presodil ustreznost svojega odnosa do mladih ljudi, ki so po njegovem mnenju še skoraj otroci. Nesporazumček. Jah, z otroki je res hudič. Radi nagajajo, ker ne štekajo zadev. Kot da bi bil sicer obtoženčev odnos ustrezen, ker odrasli dojemajo (seksualno) zlorabo čisto drugače! Študenti seveda niso niti otroci niti niso Pipan v visoki starosti, ki nas hoče prepričat, da je prikupno zmeden! Ob branju sem resno pomislila, da se je kot duh naselil v mojo sobo, prebral moj prispevek in se odločil zadostit čisto vsem klišejskim manevrom, ki jih opisujem kot folkloro izgovorov tega naroda. Cvek profesorju za neizvirnost! Ni pozabil niti na družino obtoženega. Koliko ljudi bo trpelo. Jebeš trpljenje zlorabljenih mladenk, ki bi jim bili storilci lahko celo fotri. Družinski člani kot talci in ščit za uboge razposajence, ki malo slabo presojajo. Klasika! Tipičen poziv nadlegovanim in zlorabljevanim, naj bodo čim bolj tiho, ker se sicer obetajo bolj grozne posledice od njihovih muk – na primer uničena kariera storilca (v tem primeru zgolj profesorska, saj bo s pomočjo prijateljev lahko igral še v mnogih predstavah ali filmih) in še huje! Drage ženske, ki se pritožujete celo javno, uničile boste družine, če boste glasno pojamrale zaradi naših dragih kolegov in medijskih ljubljencev!
V naši družbi je namreč nekaj povsem običajnega, da sodelavci in “prijatelji” skrbno varujejo neprijetne skrivnosti dragega kolega pred ženami. Tresejo jim roko ob pozdravu na raznih srečanjih, smehljajo se jim, jih trepljajo in kramljajo. Kako se takšni hinavščini reče?! Mi ščitimo družino! A res? A ne me jebat?! Mogoče bi bil res čas, da se vse ženske in predvsem žene tega sveta izjasnijo, ali se strinjajo s temi patriarhalnimi podcenjevalnimi mantrami o ženskah tam na drugi strani brega ali pač ne?!Zelo neprijetno branje eminence z AGRFT! Upam, da se bo mlajšim generacijam fučkalo za navodila občutkov in ravnanja, ki so podana v Pipanovi kolumni. Kaj torej pričakujemo? Kaj? Baje bi se lahko v miru pogovorili, pa bi bilo vse v redu. A res? Super! Kako pa?
“Ej, Matjaž, smo se pogovarjali s študenti pa je Mia rekla, da ji ne paše tisto tvoje grabljenje. Dvomim, da se bo hotela dol dat s tabo. Daj si najdi kakšno malo starejšo, no, saj je tamala še otrok.”
“Aja, okej, stari, ni problema, bom najdu kakšno bolj skulirano. Tale je res mal otročja. Nč ne šteka. Jo bom povabu na sadno kupo, da mal poklepetava o Harryju Potterju, pa bo mir.”
“Okej, stari! Zmenjeno!” (trepljanje, smeh, vse zrihtano, super, kul, mi se mamo fajn).