Da politiki ne premorejo sramu, ni presenečenje za tiste, ki sledijo in dojemajo družbeno politične smernice na globalnem in lokalnem nivoju. Da predstavnice medicinske stroke ni sram posredovat izjave za javnost, v kateri pozove ljudstvo k cepljenju, kar predstavi kot edino rešitev za kolaps zdravstva, je pač svinjarija brez primerjave. Razumemo, da ima dr. Bojana Beović, enako kot dr. Aleš Rozman, sklenjene posebej dobičkonosne pogodbe z vlado, da govori in počne le tisto, kar je dovoljeno. Ampak to je njen problem. Problem stroke je, če so njihova profesionalna in etična načela na razprodaji. Problem ljudstva pa je, če različne stroke in celotne univerze ne ščitijo interesov in potreb državljanov!
Zdaj se že veselim z neumnostjo nadrogiranega “covid gestapa”, ki brusi kremplje, da bi se začelo butalovanje z diskreditacijskimi etiketami o prekleti antivaxerki, morilki ranljivega prebivalstva in podobna podtikanja.
Logično, da ni nič narobe s pozivi k cepljenju. Je pa neprebavljivo narobe v aktualni situaciji označevat cepljenje za edino rešitev pred pogrebom javne zdravstvene oskrbe, kar predstavlja direktno grožnjo državljanom, da bodo ostali brez zdravljenja (ne le za covid-19), ko bo predvidena kapaciteta pač presežena. Kaj se dogaja?
Imamo skorumpirano in izropano javno zdravstvo s temu primernimi dolgimi čakalnimi vrstami že od prej. V času covid agonije, ki bi lahko predstavljala tudi resno priložnost za širjenje bolnišničnih kapacitet in predvsem opolnomočenja kadra, se ni zgodila nobena resna investicija v zdravstvo niti za sedanjost niti za bodočnost. Ne le to, da medicinske sestre še vedno ne prejemajo višjih plač in da ni zaposlenih dodatnih kadrov, ampak so številne medicinske sestre v danih razmerah celo podale odpoved. Upravičeno! Niti teh niso privabili nazaj. Ne! Nekolegialne sodelavke bijejo tlako, zdravniki so tiho. Pozivajo k cepljenju, če prejmejo dodatke za uspešno laično dejavnost na področju marketinga za cepljenje. Več kot 100 000 državljanov je sicer že zdavnaj ostalo brez osebnega zdravnika. Vlada medtem poziva k pomoči v bolnišnicah cenejše študente in prostovoljce. Toliko, da vam bo jasno, koliko je vredno delo. Ni vojne sredi neoliberalne diktature na svetu, ki bi bila dovolj prepričljiva, da bi delo postalo cenjeno. Ni bolnih ali smrtnih žrtev, ki bi odtehtale interes kapitala! Boste že končno dojeli?
V dveh letih, odkar traja covid norišnica, seveda niso zgradili nobenega dodatnega izoliranega prostora ob obstoječi infekcijski kliniki, da bi ostale medicinske dejavnosti potekale čim manj ovirano. Potrebovali bi ga v vsakem primeru. Zakaj pa bi? Saj ni zaposlenega kadra. Imamo pač državne bolnice, ki niso funkcionalne niti za oskrbo ljudi ob malo hujšem rušilnem potresu. Naj pri tem ostane in postane še slabše, da se bo še bolj razcvetel zasebni kapital. Kdor plača za zdravje, naj preživi, ostali lahko zasedejo krsto in financirajo pogrebno dejavnost.
Kaj to pomeni za prihodnost? Še daljše čakalne vrste za zdravljenje in prisiljevanje ljudi k plačevanju zasebnih zdravstvenih storitev. Cilj bo dosežen, sklicevanje na covid priročno za pobebavljeno ljudstvo, prelaganje krivde na necepljene barabe pa še bolj. Medtem se bodo pridni in odgovorni cepljeni državljani verjetno cepili vsaj vsako leto brez odškodninske odgovornosti korporacij in držav. Ali naj raje zadevo postavim v ednino najuspešnejšega farmacevtskega monopolista? Čestitamo korporaciji Pfeizer!
Neokusna burka je toliko večja, ko naletimo na prizor neznosnega drena sredi ulice. Porkaduš, prava parada za širjenje virusa. Nekje v bližini stoji zdravstveni dom, pa sklepam, da sem priča mučilnici za necepljene, ki morajo pogosto bogato preplačevat vojne dobičkarje s hitrimi testi. Vlada jih seveda muči tudi z dolgimi čakalnimi vrstami, da bi se naveličali torture in cepili. Cepljenim se namreč ni treba testirat, pa če so stokrat kužni. Rajska svoboda. Bistveno je, da cepljeni prispevajo k nižji zasedenosti bolnišnic in dobičku farmacevtske industrije. Cepljeni zase ne zahtevajo nič in nihče jih ne zastopa. Ne zahtevajo niti odškodninske sheme. Naj bodo veseli, da kot vzorni davkoplačevalci prejemajo cepivo. Ker zdaj, o, zdaj, tista neznosna gneča na ulici sploh ni rezervirana za testirance, ampak se ljudje drenjajo in čakajo celo več ur, da bi prisopihali do cepiva.
No, to pa je promocija cepljenja, da dol padeš od grenkega smeha. Zdravniki ob tej farsi izražajo zaskrbljenost, ker je med drenjajočimi bore malo tistih, ki cepljeni sploh še niso bili. Tam se drenjajo predvsem vzorni državljani, ki prihajajo po drugi ali tretji poživitveni odmerek. Državljani brez slabe izkušnje s cepivom. In vrla stroka se bojda čudi, ker ne uspejo prepričat necepljenih, da bi se postavili v kilometrsko vrsto zavoljo groze, da jim bodo v primeru hude bolezni v bolnici zaloputnili vrata pred nosom. Fuj!
Zakaj cepljenje ni organizirano človeku dostojno in prijazno? Ker tega vzorni državljani itak ne zahtevajo. Zakaj pa bi? Mar bodo financirali dodaten kader in prostore za vaše udobje? Malo morgen. Cepijo ambulantni delavci, kolikor jih je pač možno pojahat. Postavite se v vrsto in se hvalite, kako ste pridni in odgovorni, pa boste še veliko dobili po buči. In potomci za vami. Zdravniki pa nič! Njim se zdi vse okej. Plače bi bile lahko še višje, če bi se končno uspeli izločit iz skupnega plačnega sistema in če bi v bodočnosti razširili priložnosti za bolj dobičkonosno zasebno prakso. Kaj pa etika in odgovornost do pacientov? Ah, nič. Samo več ljudi bi se lahko cepilo.