Kadar se politiki trudijo, da bi izpadli izvirni, medtem ko recitirajo suhoparna in brezosebna besedičenja, povedo o realnem stanju stvari običajno mnogo več, kot bi želeli. Sredi septembra je Ursula von der Leyen popestrila zlajnano oglaševalsko kampanjo za cepljenje z besedno zvezo, ki ji noben še tako ciničen vic ne seže do gležnjev, nakazuje pa smernico razvoja aktualne kolektivne norosti. Mnogi politiki in spolitizirana stroka v Evropskem parlamentu ponavljajo bedarijo kot nevrotične papige. Svarijo pred grozo v prihodnosti, ki naj bi se imenovala “pandemija necepljenih”! Jebeš virus! Saj vendar prodajamo cepivo! Jebeš pandemijo neoliberalne diktature! Preganjajmo raje necepljene, te preklete neuporabne potrošnike.
Aktualna kampanja vsiljevanja cepiv s čim več poživitvenih odmerkov je v zagonu. V Izraelu in na Danskem že tržijo tretji odmerek. Izraelski protestniki so se zgroženi zgrnili na ulice in ustavili promet, a nič ne pomaga. Brez zelenega potrdila o prejemu vsakega novega odmerka skoraj na lastno stranišče ne morejo več. V prihodnosti nas morda čaka celo sezonsko cepljenje proti covid-19 in gripi. Osredotočenost na biznis je postala tako udarna, da tudi zdravniki in pravniki v miru dremajo ob popolnem razvrednotenju njihovega poslanstva v imenu etike. Prostovoljno se “cepijo” v možgane. V znak hvaležnosti za sodelovanje so tudi stroki ponujeni izgovori v uporabo. Polno puhlic.
Ko se zdravniki trudijo, da bi čim manj negativnih stranskih učinkov cepljenja dejansko povezali s cepljenjem, si zagotovo v glavi rolajo idiotsko mantro: “Hude posledice cepljenja predstavljajo manjšo škodo od hudih posledic bolezni!” Mantra presega mejo zločina proti človeštvu do naslednje logike: Če priznamo preveč neželenih stranskih učinkov cepljenja, blatimo proizvod cepiva! Fokusirani na cilj pa ne izbiramo sredstev.
Kolateralna škoda, pogreb zdravniške etike in umor temeljev človekovih pravic se zdijo tako zelo upravičeni, da zdravstveno osebje cepi celo tiste, ki sami izpovedo, da so po vsej verjetnosti alergiki ali kako drugače sporni kandidati za prejem cepiva. Mah, jebi ga! Pomembno je, da čim več ljudi cepimo. Stroka se požvižga celo na dokazano smrt iz malomarnosti. Noben predstavnik medicinske stroke, ki sodeluje z vlado, ni bučno posvaril državljanov pred uporabo cepiva Janssen pri mlajših osebah, opozoril na fašistoiden prisilni ukrep in na popoln škandal, ker je bilo prejemnikom cepiva Janssen vsaj dva tedna dovoljeno s potrdilom za cepljenje neovirano razširjat virus, saj se protitelesa prej sploh ne tvorijo. Važno, da smo cepljeni! Noben predstavnik stroke ni odstopil s položaja! Kaj šele da bi kdo od politikov sodno odgovarjal zaradi ogrožanja življenj! Da se je nekaj takšnega zgodilo v Sloveniji, ni nič nenavadnega.
Problem niso le neke blodnje osovražene janšistične ideologije. Smernica je enaka po vseh državah in od vseh vlad se pričakuje enako kooperativno sodelovanje za cilj. Lestvica porabe cepiv je postavljena visoko. Prebolevniki predstavljajo le nadlogo, ki jo je težje prepričat v upravičenost cepljenja. Najbolj se mi smilijo tisti prebolevniki, ki se niso evidentirali pri zdravniku in zdaj obupano mahajo s testi, ki dokazujejo prisotnost protiteles. Bizarna komedija. Cepit se morajo bojda zato, ker neoliberalne elite s pomočjo stroke ne znajo določit ustrezne meje za zadostno količino tvorjenja protiteles. Povsem jasno so lahko določili precej natančne odstotke, kolikšno zaščito naj bi uporabnikom nudilo posamezno cepivo, nikakor pa ne znajo niti približno vzpostavit meje za prebolevnike. Res obstajajo določeni zapleti zaradi različnih ponudnikov testov, ki so bolj ali manj natančni in delujejo z različnimi parametri, pa vendar je preočitno, da v takšno smer ne obstaja niti najmanjša volja! Dr. Bojana Beović je le zamahnila z roko. Ah, do konca leta zagotovo ne bo nič, je izjavila. Zagotovo je pravilno povedala. Do konca leta je namen, da se razproda že tretji poživitveni odmerek. Dela za cilj je še veliko, pot pa ni kratka, a je s pomočjo diktatorskih prisilnih ukrepov optimalno skrajšana.
EMA ali WHO. Nikogar ne brigajo podrobnosti v zvezi s kakovostjo in učinkovitostjo cepiv. Naj se prodajajo vsa cepiva, dokler potrošniki ne pojamrajo preglasno. Šele takrat začne stroka lapat o priporočilih v zvezi z bolj ali manj primernim cepivom. Opazovanje učinkov novih cepiv bo trajalo približno do leta 2023 (navedba za Pfizer). Do takrat naj bi bili pa vsi, ki si finančno ne morejo privoščit izključitve iz sistema, pocepljeni. V digitalizirani bodočnosti z drastično povišano stopnjo razslojenosti in brezposelnosti boste lahko zato brez odgovornosti korporacij ali držav prisiljeni še v marsikaj, z mnogo hujšimi posegi v vaše telo, zasebnost in življenje nasploh, kot ste že vajeni do zdaj.
Čim manj stresa ob aktualnem opazovanju podražitev energentov, stanovanj, hrane in drugih osnovnih civilizacijskih potreb vam želim! Biznismeni vodijo Divji zahod in zasedajo tudi najvišje politične položaje. Italija, ki je v Evropi predstavljala središče izbruha covid-19, je ustoličila celo Maria Draghija na prestol predsednika vlade. In gospod vlada kot monarh! Bivšega predsednika Evropske centralne banke in nekdanjega guvernerja Banke Italija ves čas promovirajo celo kot levičarja, včasih seže predrznost tako globoko, da ga promovirajo celo kot socialista, kar je seveda idiotizem brez primerjave, saj med neoliberalci levičarjev ni. Razlikujejo se le v identitetnih politikah, kar pa znotraj ekonomskih modelov, ki vladajo vsem procesom v družbi, izgublja sleherni smisel.
Kako globoko so smernice na področju socialnih pravic, enakih možnosti in svoboščin izbrisane že zgolj s krovnimi manipulativnimi manevri vedno bolj dereguliranega neoliberalnega fašizma, se je odlično pokazalo tudi v Sloveniji preko zgodbe o levičarskih protestnikih na kolesih. Zgodbo bi lahko okrasili z naslovom: “Levičarski protestniki proti neoliberalnemu fašizmu podprli državni udar neoliberalnega fašizma.” Levičarji preprosto ne znajo razmišljat kapitalistično, še manj fašistično, zato slabo prepoznavajo vzvode za delovanje enega in drugega. Vzvodi se vedno uresničujejo v imenu dobrih namenov! Nobena grozota v zgodovini se ni razvila le zaradi zlobnih ljudi, ampak predvsem s široko podporo molčečih in naivnih ljudi, ki gojijo dobre namene, a so bore malo pozorni na širše kontekste.
Petkovi kolesarji so agendi o cepljenju kot znaku solidarnosti in varovanja zdravja nasedli preko meja razumnosti. Popolnoma so zatajili pri prepoznavanju metod poglabljanja razslojevanja, normaliziranja brisanja temeljnih človekovih pravic in slabljenja vzvodov moči na strani v suženjstvo zakletega ljudstva. Niso se uprli vzvodom prisilnega cepljenja celo brez odškodninske odgovornosti korporacij in držav, kar predstavlja v kapitalizmu tudi pomemben regulator na trgu za izločanje slabših produktov. Cepivo je pod neoliberalnim sistemom le produkt in nikakor zgolj izjemen izum dobrosrčnih, moralnih in genialnih znanstvenikov, ki nam poklanjajo odrešilno snov v grozi pred smrtjo.
Ampak tudi levičarski aktivisti so točno tako enoumno čustvovali. Da so lažje zabredli v kolektivno norost, so prejeli darilo. Ustno izročilo, po katerem se lahko deklarirajo kot pametni ljudje, ki zaupajo v znanost. Darila so se najbolj razveselili najbolj zabiti ljudje, ki se še nikoli v življenju niso prebili skozi omembe vreden znanstven članek in ga tudi razumeli. Kdo si ne želi oznake pametnjakoviča, mar ne? Ustni certifikat za pamet se je delil zastonj in bil pograbljen v trenutku. Provax fanatiki so v kolektivni norosti presegli antivax fanatike, vključno s teorijami zarot, ki so jih redno širili z abotno pristranskimi prispevki tudi provax fanatično slepi mediji.
Bolj odpornim na frustracije v zvezi z lastno pametjo se je ponudil v izgovor pamflet o solidarnosti. Ta je še posebej udarno nagovarjal tiste levičarje, ki so po duši komunisti in jih popolnoma osmešil. Pamflet o solidarnosti do določene skupine je po logiki stvari povsem ničvreden, če povsem zataji solidarnost do vseh, ki utrpijo hude ali smrtne negativne učinke cepljenja. Do koga sploh so bili provax aktivisti solidarni? Saj se vendar vsak lahko cepi. Ko so od stroke odobrena cepiva prispela na trg, se je vsak lahko cepil in se sočutno smehljal necepljenim, ki jih lahko ogrožajo zavoljo hujšega poteka bolezni tudi cepljeni. Ker puhlica o solidarnosti ni imela smisla, so si izmislili solidarnost do tistih, ki se ne morejo cepit.
Kolikšna je peščica tistih, ki jim medicina odsvetuje cepljenje, ne vemo. Ne vemo, ali je takšnih redkih primerov več od oseb, ki so žrtve hudih stranskih učinkov cepljenja. Nekaj pa vemo zagotovo. Razglašena epidemija je bila že zdavnaj ukinjena! Ste opazili?! Mislite, da bi si katera koli država na Zahodu zlahka privoščila ukinitev epidemije, če bi nam grozil primerljiv virus s kugo ali črnimi kozami? Seveda ne! In seveda bi v takšnem primeru večina ljudi dirkala na cepljenje, ker bi navkljub dvomom v varnost novih cepiv pretehtala odločitev za tveganje na stran cepljenja. No, novi koronavirus sicer ni le gripica, ni pa tudi tako zelo hud virus, da ljudje ne bi pretehtavali svojo odločitev in da vlade ne bi sozvočno z mnenjem oklevajočih ukinile razglasitev epidemije. Vlade pod globaliziranim neoliberalnim terorjem niso ukinile predvsem maksimalnega angažmaja v interese kapitala!
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih medicinska stroka in zavarovalnice puščajo na cedilu. V prihodnosti lahko pričakujete veliko hujskanja proti upravičenosti do pomoči javnega zdravstva za razne skupine, ki naj ne bi živele dovolj zdravo, ker predstavljajo nepotreben strošek. Ljudje s prekomerno težo, kadilci, alkoholiki, premalo športno aktivni, ekstremni športniki … Živeli boste kot naspidirani roboti in paranoično pazili na zdravje, medtem ko vam bodo onesnaževali zrak, vodo, hrano, zemljo, psiho in telo, kolikor bo pač treba za interese nemotenega delovanja proizvodnje, kjer si legalizirani faloti sami prirejajo rezultate o stopnji onesnaževanja okolja s svojo kooperativno “stroko” ob boku. Zelo mi je žal za vse prebivalce na svetu, kakršni bivajo tudi v Anhovem, ker se vsem strokam in politikom sveta fučka za njihovo zdravje. Vsem se tudi fučka za vaše duševno zdravje. Odkar so na trgu antidepresivi, se vsem fučka za vaše probleme.
Tabletke lahko ob osupljivem porastu anksioznih motenj in depresije malicate leta in leta na recept, ki ga lahko po ekspresnem postopku prejmete celo kar pri splošnem zdravniku, tudi če medikamentov sploh ne potrebujete, ampak potrebujete morda le dopust, sprostitev ali psihoterapevtsko oporo. Če si svobode ne zmorete kupit, ste ga pač najebali. Kapitalistično elito zanima vaše zdravje le v primeru, da zdravljenje omogoča tudi profit in da ne predstavljate odvečnega stroška, ker poležavate na bolniški. Podjetniki vas potrebujejo zdrave, dokler zmorete delovat magari v katastrofičnih delovnih pogojih za mizerno plačilo. Ko zbolite na smrt, nikogar več ne briga vaše zdravje. Odšljakali ste svoje. Neuporabni ste. Jebite se! Od kod nekaterim torej ideja, da si lahko privoščijo bolniško ali celo hospitalizacijo, če farmacevtske korporacije proizvajajo cepiva? Potrošniki in potrošna roba ste. Nič več od tega.
Kmalu boste zasijali od sreče ob napovedi novih investicij v zdravstvo. Zagotovo se bo zgradil kakšen oddelek več ali celo dom za starostnike. Gradbena mafija si že mane roke, preprodajalci z medicinsko opremo tudi. Prostora za korupcijo tudi ne bo zmanjkalo, za kar bodo poskrbeli politiki. Zelo pa dvomim, da bodo medicinske sestre in bolničarji prejemali boljše plačilo in da bo kadra na oddelkih dovolj. Še manj verjamem, da se bo dostopnost do javnega zdravstva in oskrbe okrepila. V bolnišnice in domove za ostarele bomo bolščali podobno kot bolščimo v nove gradnje stanovanj, ki si jih lahko privoščijo le premožni in premnoga ostajajo celo prazna, ker služijo le za investicijo in pranje denarja premožnih “svetovljanov”.
Nisem se uspela dovolj načudit, kako je mogoče, da je kolesarjem dol viselo za izvajanje prisilnega cepljenja v okviru PCT pogojev. Da cepljenih državljanov ni motilo, da so korporacije in države odškodninsko brez odgovornosti. Ko sem objavila prispevek z naslovom Hvala za spoštljiv in odgovoren odnos do državljanov ob uvajanju neformalnega obveznega cepljenja (vir), so prenekateri provax fanatični promotorji povsem soglašali, da gre za nedopustno prakso, a jih problem ni brigal v primerjavi z užitki kolektivne norosti – bullyng nad antivaxerji. Bojda bi bilo vse okej, če bi se, zaboga, vsi čim prej cepili in bi spet zaživeli kot prej. Uh, ja. Nobena pravna stroka nas ni zavarovala pred zlomom osnovnih pojmov človekovih pravic. To ni okej!
Levičarji so postali celo tako smešni, da javno izrekajo mišljenje, kako bi oni na oblasti izpeljali prisilno cepljenje veliko bolje, ker bi komunicirali z ljudstvom na bolj mehak in spoštljiv način. To je tisti moment, ko se levica nedvomno izkaže za neoliberalno pošast, ker enake svinjarije izvaja in podpira pač na bolj mehak način! Ali menim, da bi jim uspelo z bistveno boljšimi rezultati kot Janševi oblasti? Ne. To ne uspeva Hrvaški in ne uspeva pravi mojstrici pozitivne komunikacije z državljani Jacindi Ardern na Novi Zelandiji, ki je zdaj taktično razglasila obvezno cepljenje za zaposlene v zdravstvu, kjer tudi vlada “pandemija necepljenih”.
Kakšno čudo, mar ne? Uspeva predvsem militantno naravnanim družbam. Mediji so vam radi zamolčali, da je akcijo cepljenja na Portugalskem izvajala vojska s slavnim generalom na čelu. Uspeva tudi premožnejšim družbam, v katerih se državljanom zdi, da se jim bo zaupanje obrestovalo in bodo sredi ekonomske vojne lahko relativno udobno živeli še naprej. Po vseh državah vlada psihoza oziranja po drugih. Koliko ljudi v krogu lastne skupnosti se cepi in kakšne so posledice. Ali bom izpadel izobčen bebec, če se cepim ali ne cepim? Najpogostejši odgovor na Danskem: “Vsi okrog mene so se cepili, pa sem se še jaz.” Zato me ne čudi, da tudi Pravna mreža za demokracijo, ki se je formirala ob kolesarskih protestih v zaščito protestnikom, ni problematizirala PCT udara nad državljani. To je seveda polom. Ampak zakaj bi? Ali še kdo na Zahodu opozarja na problem? Pod diktaturo EU že ne. Oh, bomo počakali še malo, da ne bomo prvi.
Kolesarji so v tem, kar naj bi predstavljali, povsem odpovedali. Levičarji so po pojavu sredinih protestov začeli udarno oglaševat celo mirne in nemoteče proteste, kot bi se opravičevali oblasti, ker obstajajo. Čeprav leta 2012 in leta 2013, ko je po milo rečeno nemirnih mariborskih in vseslovenskih vstajah odstopil Franc Kangler in kasneje Janševa vlada, niso imeli nič proti nemirom in niso preštevali granitnih kock, ki so prifrčale v parlament. Logično, da so se formirali sredini protesti. Seveda je Zoran Stevanović uporabil proteste tudi za promocijo svoje stranke, vendar pa je mnogo bolj pomembno dejstvo, da so protestniki morali izrabit njegovo pobudo in organizacijo, ker so jih kolesarji pustili na cedilu. Tudi slavni Zlatko se je pridružil, čeprav je bil prej razgrajaški obraz kolesarjev.
Zatiranje pravice do protestov z vsiljevanjem ideje o povsem nemotečih protestih in hinavsko problematiziranje neprijavljenih protestov se odvija po vseh državah Zahoda. Nemoteči protesti so seveda enako benigni kot delavske stavke, ob kakršnih se vsi ključni procesi dela odvijajo nemoteno. Obstajalo bo namreč še veliko razlogov za množične proteste. Zaenkrat protesti usihajo. Ste zadovoljni? Vedno več izigranih ljudi je postalo še bolj utrujenih in demoraliziranih. Postajamo še lažje in še bolj ranljive tarče plenilcev.
Ste zdaj res zadovoljni?
Objavljeno v spletnem mediju Portal Plus, dne: 17.10.2021
“Nobena grozota v zgodovini se ni razvila le zaradi zlobnih ljudi, ampak predvsem s široko podporo molčečih in naivnih ljudi, ki gojijo dobre namene, a so bore malo pozorni na širše kontekste.”
Uf udarna misel! Bravo.