Komu ali čemu na ljubo se je tokrat razdivjala vojna na ozemlju Ukrajine?

Lepo pozdravljeni v svetu, v katerem čez noč nihče več ni posebej motiviran za narcistično odmetavanje subjektivnih mnenj po javnem prostoru, hujskanje in pričkanje o ukrepih proti strašnemu virusu, ki pomembno ogroža naša življenja. Nova doza ideološke hipnoze in zlorabe ljudskih gorečih čustev že na polno deluje na povsem enak primitiven način.

Da bo covid eri podrejanja in krepitve monopola korporacij ter najpremožnejših Zahodnjakov sledila huda ekonomska kriza, ki bo ljudi še bolj prestrašila in podjarmila, ni genialno predvidevanje. Niti ni presenetljivo, da so vzpostavljeni idealni pogoji za izbruh vojne. Presenetljiva je kvečjemu hitrost prehoda na vojno, ki smrdi po razdejanju svetovnih razsežnosti. Pavšalno slaboumno razdelitev na procepilce in anticepilce sta zamenjala bregova podpornikov in nasprotnikov imperialistke ZDA s podjarmljeno in kulturno razvrednoteno EU ob boku.

Vsaka kritika delovanja poenotene agende je tokrat namesto prekletih anticepilcev označena za nezaslišano podporo ruskemu agresorju in pomanjkanje sočutja do vojnih žrtev v Ukrajini. Naj povem kar direktno, da me ne ganete s svojo lažno moralo. Logično, da ne podpiram vojne in da me ganejo vojne žrtve. Si pa za razliko od prenekaterih ne domišljam, da imam moralno pravico bolj sočustvovat z žrtvami na evropski grudi kot z žrtvami vojn, ki jih je zakuhala Amerika v nam oddaljenih krajih. Nikoli se nisem zatekala k naivni ideji, da živim na varnem in zelo civiliziranem območju, zaradi česar ne protestiram proti kršenju vseh možnih mednarodnih sporazumov s strani ZDA, ki so ekonomsko nasilje uvedle kot modus operandi globalnega sistema, izjemne propagandne vzvode pa tudi.

V hibridni vojni živimo pravzaprav ves čas. Amerika nikoli ni sankcionirana za nobeno zlo, še najmanj ekonomsko sankcionirana, ker velika imperialistka bojda pustoši le po brezveznih državah zato, da mi lahko uživamo v miru in fantaziramo o nedotakljivem “naprednem” svetu. Ne želim se izražat tako pokvarjeno ob zlorabi puhlega moraliziranja in hlinjenih solza. Hvala za razumevanje, ki ga ob tako intenzivnem poneumljanju ljudi pod cvetočim neoliberalnim režimom niti ne pričakujem! 

Mirno življenje suverenih in svobodnih držav sredi Zahodne civilizacije

Nikoli nismo in ne živimo v miru. Vojna divja non stop. Navidezni mir na določenih območjih pomeni le pomanjkanje trenutnega interesa za napad na določeno območje ali vzdrževanje enakovredne moči pred možnim napadalcem, ki preži in čaka na primeren trenutek za prvi korak na pot plenilskega pohoda. Z ljudmi, ki dejansko verjamejo, da so Zahodne države povsem suverene in samostojne, se nima smisla pogovarjat o čemer koli in njihovo mnenje, zgrajeno na izmišljeni predpostavki brez osnovnega znanja o geopolitiki, šteje manj od mojega mnenja o varnosti Zemlje pred kometi in asteroidi iz vesolja. O tem področju res ne vem dovolj in raje tiho prisluhnem vednejšim od sebe.

Obstajajo tri velesile: Amerika, Kitajska in Rusija. Nato ni nikakršna mirovna organizacija, ampak vojaška organizacija pod popolnim nadzorom Amerike, ki služi predvsem plenilskim interesom Amerike in je bila ustanovljena kot obrambni mehanizem proti Sovjetski zvezi. Rusiji predstavlja Nato ogrožanje ruske varnosti in interesov. Vse omenjene velesile posedujejo preveč jedrskega orožja. Spopad velesil predstavlja hudo grožnjo varnosti celega sveta, zato obstajajo temu primerni dogovori v imenu varnosti.

Monroejeva doktrina nikoli ni prenehala veljat v praksi, ker niso ustvarjeni nikakršni realni pogoji, da bi jo bilo pametno ignorirat. To pomeni, da se vojska tuje ali celo sovražne velesile ne naseljuje ob mejah sosednjih držav, kar ogroža drugo velesilo in avtomatsko sproža visoko možnost za jedrski obračun. Leta 1962 je SZ na skrivaj postavila rakete na Kubo. In ne. Kennedy ni le razkrinkal dejanja, opazoval in ploskal, ampak je zagnal halo in prišlo je do resnega konflikta, ki je bil poimenovan kot nuklearna grožnja spopada dveh velesil. SZ je po nekaj dnevih diplomatskega pregovarjanja pobrala šila in kopita. Javnosti je bilo do devetdesetih let uspešno prikrito, da je bila ruska namestitev raket na Kubi pravzaprav reakcija na namestitev raket s strani ZDA v Turčiji!

ZDA se popolnoma zavedajo, kaj predstavlja geostrateško nedopustno ravnanje, kakršnega same na račun lastne varnosti ne bi nikoli dopustile. Finska ni članica Nata. Pa ne zato, ker so malomarno pozabili na tako izjemno priložnost za ohranjanje varnosti in miru. Finska se je zavedala, da v njenem primeru nevtralni položaj pomeni najvišjo stopnjo varnosti. Tako kot nimajo vse države izjemnih naravnih bogastev pod zemljo, ki si jih lahko kar prisvajajo in bogatijo ali pa postanejo zaradi ekonomske nezmožnosti črpanja surovin tarče “investitorskih” plenilk, imajo nekatere države bolj ali manj ugoden geostrateški položaj in zgodovino bratenja z drugimi narodi.

Zgodovina nikoli ni in ne bo zanemarljiv sklop podatkov z vsemi občutki prikrajšanosti ali profita, pa če se na glavo postavimo z recitiranjem disfunkcionalnih krilatic o težnji po pozabljeni preteklosti. Nihče na ravni posameznika, skupnosti ali naroda ne more pozabit preteklosti, saj je preteklost vse, kar formira identiteto in določa odločitve za prihodnost.

Spoštovanje mednarodnih sporazumov in pravica do kršenja vseh pravil na svetu

Razumem, da ogromno ljudi med vami ni imelo pojma, da obstaja nekakšen mednarodni sporazum o ohranjanju celovitosti in suverenosti ozemlja, pa zato niste nikoli tako burno odreagirali, ko so ZDA brez kakršnih koli sankcij mirno serijsko kršile vse mrtve črke na papirju. Zato so Srbi izgubili Kosovo, kjer je med drugim po vmešavanju ZDA začela cvetet preprodaja z notranjimi organi na črnem trgu, vse do kosovskih oblasti in pod milo rečeno sumljivim očesom Amerike. Medijsko povsem ignorirana tematika. Svoboda govora je zatirana na način, da dokumentirana pričevanja pomembnih dogajanj obstajajo, a so pokopana pod plazovi nepomembnih novic.

Enako, kot večinoma ničesar ne veste o dogajanju v Ukrajini zadnjih osem let in ste prepričevani, da vaša neinformiranost ni pomembna, ker bojda za vojno agresijo itak ni nobenega opravičila, tako da ste lahko blazno pametni in moralni, ne da bi vedeli, v kakšno prihodnost vaša stališča v resnici vodijo. Malo morgen. Za naročeno blejanje ene in ista lajne res ne potrebujemo lastnega novinarstva, pa naj bo podnaslovljeno predvajanje BBC programa kar dovolj. Prisluhnimo, kaj nam lapa novo geopolitično zavezništvo, ki je nastalo sredi covid norišnice – ZDA, Avstralija in Velika Britanija – in pojdimo spat.

ZDA so brez sankcij z lažnimi razlogi zakuhale vojno v Iraku, vzdrževale vojno v Vietnamu, razdejale Libijo, povzročile popoln kaos, razcvet trgovanja z opijem in brutalno diktaturo v Afganistanu ter skupaj z afganistansko vlado pobegnile. ZDA že osem let provocirajo vojno na še enem tujem ozemlju. V Ukrajini. Zakaj bi se ZDA posebej žrle, če bo Evropa ekonomsko ali celo vojno razsuta? Super. Nam bo potem Amerika še bolj priskočila na “pomoč”, ker res rada pomaga ter širi demokracijo in mir? Zahodni Evropi je že do zdaj pomagala dovolj, zato so evropske države kulturno uničene, povsem neoliberalizirane in osiromašene, glavna mesta pa služijo le še turistični kulisi, izgonu avtohtonih prebivalcev in nepremičninski investicijski bazi.

Ljudje postajamo tehnološko orodje. Družbena omrežja, ki služijo zbiranju podatkov in popolnemu nadzoru, niso svetovni splet, ampak orodje ameriške spletne organizacije. Ekonomski sistem ni globalen, ampak je globaliziran ameriški sistem. Korporacijski monopol uničuje mala podjetja kot po tekočem traku, delovno silo pa siromaši in si jo vedno bolj podreja. Ekonomski pritiski in sankcije, ki so del hibridne vojne, je sistematska praksa krepitve ameriškega režima s svojimi tajkuni, ki so se med covid krizo spet večkratno obogateli.

ZDA bo tokrat morda uspel še posebej veliki imperialistični met. Popolna podreditev Evrope s širjenjem na Vzhod, kar pomeni ignoranco do sporazuma že pod Gorbačovom, da Amerika Rusije s širjenjem Nata na vzhod ne bo ogrožala. Uresničenje zgodovinskih mokrih “hollywoodskih” sanj Amerike, da uničijo Rusijo, so na dosegu roke oziroma rakete ali bombe.

Kaj pomeni za naš narod, da smo s pošiljanjem orožja postali sodelavci pri podaljševanju agonije vojne v Ukrajini in vstopili v vojno z Rusijo na strani ZDA, pri čemer je ukrajinska oblast dobesedno ugrabila moške državljane in jih prisilila v boj na ukrajinskem ozemlju, brez pravice do lastnega odločanja, ali se bojevat želijo ali iz določenih razlogov pač ne! Morda pa določeni Ukrajinci ne podpirajo ravnanja njihove aktualne oblasti in tudi sami želijo nevtralen položaj države. Ukrajina, do grla zapletena v spletke ZDA, na ultimate ne pristaja. Rusija je ekonomskih sankcij vajena in vprašanje, če jo aktualen ekonomski udar zelo boli, v kolikor ji je grozil v vsakem primeru.

Zahodna Evropa je Rusiji povsem obrnila hrbet in se razprodala Ameriki in Natu, namesto da bi gradila dobre odnose z Rusijo in prispevala k demokratizaciji, krepitvi socialnega sistema ter ohranjanja evropske kulture. V smeri A ali B ni več nikakršnih sanj o suverenosti in svobodi, o enakopravnosti in zreli demokraciji pa tudi ne! Kitajska je neoliberaliziran komunizem, ki deluje na obe strani v skladu z lastnimi interesi. Prihodnost z uničenjem Rusije, pri čemer na nebu zavladata le Kitajska in ZDA, ni pravljica o demokraciji, svobodi in kulturi. Dostojevskega ne bo treba brisat s programa psevdoizobraževanja, niti ne bo treba uničit fotografij Bolšoj teatra, saj nihče ne bo več bral ničesar razen tvitov. Izobraževanje bo pa še naprej vodil hollywoodski propagandni program s Tik Tok interakcijo.

Ukrajina, demokratična, miroljubna in suverena država

Dejansko sem morala na nacionalni televiziji spremljat “pogovor” o situaciji v Ukrajini, v katerem so skrbno izbrani gostje označevali Putinovo govorjenje o nacizmu v Ukrajini za blodnje brez realne osnove, ki očitno temeljijo na zamerah iz II. svetovne vojne in gnevu zaradi razpada SZ leta 1991.

Kdo bo zahteval odgovornost medijskih hiš, ker je bilo osem let povsem blokirano poročanje in resne politične analize dogajanja v Ukrajini? Samo vprašam v skrbi za bodočnost naših potomcev, ki se lastne nevednosti ne morejo zavedat, s tem pa tudi posledic ne? Treba je razumet, da neoliberalni režim spretno izrablja za svoje interese fašizme, nacizme in komunistične sentimente ter jih obrača v svoj prid. Enako intenzivno pa tudi poskrbi, da vsi aktivizmi, od feminizma preko LGBTQ aktivnosti pa do protirasističnih bojev ipd., ostajajo na ravni mentalno podhranjenega otroškega vrtca in se zlahka preobražajo z raznimi idiotskimi interpretacijami in cancel kulture mehanizmi v lastno patriarhalizirano nasprotje.

V Ukrajini je ta sistem funkcioniral v tako radikalni različici, da je vojna le zadnji akt srhljivke. Nočna mora za resne raziskovalne novinarje, ki bi radi neodvisno razkrili dogajanje v svoji realni kompleksni naravi in se izognili kritikam, da širijo slabo prepričljive teorije zarote, v katerih šepa osnovna logika. Logika, ki temelji na določenih samoumevnih vrednotah, pa ni logika mafijske borbe za en in edini cilj, ki domuje le v plenjenju kapitala kot edini religiji. Osebna identiteta, narodna ali ideološka, vrednote, osebni status, priznanja ipd. postanejo le možni vzvodi za manipulacijo pri doseganju cilja. Zato tudi Jud, ki financira neonacistično vojsko, ne predstavlja posebne kontradiktornosti. 

Ukrajina se je šibila pod enormno stopnjo korupcije. Po oranžni revoluciji in nastopu Viktorja Juščenka se je začel krepit drastičen nacionalizem. V Ukrajini so postavili spomenik nacistu Stepanu Banderi kot narodnemu heroju. Korupcija je odnesla Juščenka s prestola in enako se je godilo vsem naslednjim predsednikom. Viktor Janukovič je sprva paktiral z EU in obljubljal Ukrajincem združitev, kasneje pa se je spet pobratil z Rusijo in frčal s prestola z glasnimi obtožbami o korupciji enormnih razsežnosti. Petro Porošenko je v svoji dolgi politični karieri večkrat zamenjal strani med prorusko in prozahodno politiko.

Po sporazumu v Minsku (2014, 2015) se je namesto sanj o miru razdivjalo nasilje. Nacionalizem in zelo konkreten neonacizem sta se krepila turbulentno, pri čemer v ukrajinskem primeru nikakor ne gre le za klasičen pojav, ki je lasten v vsaki državi s svojimi neonacističnimi tolpami, še posebej v državah, ki so se odcepljale od velikih držav v zgodovini. Češ, tudi v Sloveniji jih imamo in tudi v Sloveniji se je zgodila kot posledica nacionalistične politike protiustavna in protičloveška akcija Izbrisani. Ja, drži! In poprava krivic je nujna. Vendar pa so se v Ukrajini formirale velike paravojaške neonacistične enote, v katerih so sodelovali tudi tuji vojaki. In ne vem, kje na Zahodu poznate primer, da bi neonacistično vojsko (Azov) vključili v narodno gardo, pri čemer je paravojsko že prej obilno oboroževala država.

Določil sporazuma v Minsku Ukrajina nikoli ni upoštevala in izvajala. Ukrajinske militantne skupine so napadale “ljudski republiki” Lugansk in Doneck konstantno, s polno podporo policije. Število smrtnih žrtev je ocenjeno na približno 14.000. Do podatka, koliko žrtev je bilo na strani Rusov in koliko na strani ukrajinskih nacionalistov, se je pa zelo težko prebit! No, ocena OVSE sovpada z logiko, da je bila velika večina žrtev seveda na strani ruske manjšine. Vrhunec zločina, o katerem vas večina ne ve nič, ker vas mediji ne obveščajo niti o dogajanju v Evropi, se je zgodil v Odessi, ko so ukrajinski vojščaki zažgali državno stavbo, kamor so se pred napadi skrili Rusi. Ocena žrtev okrog 50 zažganih ljudi. Število žrtev ni nujno točno. Za ta zločin v Ukrajini ni bilo nobene obsodbe. Pravo ne deluje, če ni treba. Seveda so divjali tudi ruski vojaki, ampak nikakor pa ne držijo flance o demokratični in miroljubni Ukrajini, ki se je zgolj borila proti napadom ruskega agresorja. 

Politična kariera Volodimirja Zelenskega v boju proti korupciji

Neonacistično vojsko Azov je med drugim obilno financiral tudi ukrajinski oligarh Igor Kolomojskij. Milijarder, ki se je sicer ukvarjal s trgovanjem z nafto. Bil je lastnik kasneje nacionalizirane zasebne banke (po odcepitvi Krima) in obtožen za krajo več milijard preko bančnih tokov. Igor Kolomojskij je, kot je za vsakega sodobnega kapitalista v spregi s politiko nujno, tudi lastnik televizijskega medija z osmimi tv kanali. Na njegovem televizijskem programu je nastopal tudi Volodimir Zelenski z zelo popularno serijo, komedijo o skorumpirani politiki v Ukrajini. Razvedrilni program je prosto po ameriški taktiki najbolj učinkovit ideološki pralec možganov ljudstva.

Zelenski, zelo popularen komedijant, je brez enega dneva političnega delovanja postal predsedniški kandidat proti skorumpiranemu Porošenku. Zelenskega se je predstavljalo kot kandidata s čisto preteklostjo, predstavnika mlajše generacije, novega upa. Kampanjo Zelenskega, ki je temeljila na obljubah o boju proti korupciji v državi, je seveda financiral oligarh in financer neonacistične vojske Igor Kolomojskij, ki je bil v preteklosti tudi guverner regije Dnepropetrovsk, kjer se je rodil in odraščal tudi Zelenski. Tako Zelenski kot Kolomojskij sta oba židovskega porekla. Kolomojskij ima trojno državljanstvo, v Ukrajini, na Cipru in v Izraelu. Na ravni korupcije v Ukrajini in biznisiranja nasploh ne obstaja nič takšnega, kot je povezanost srca z identiteto ali vrednotami.

Kolomojskij je ob financiranju neonacistične vojske ustanovil celo organizacijo za zaščito judovske kulture, ki je kmalu razpadla ravno zato, ker so člani spregledali dvojno igro. Ker je imel kasneje Kolomojskij težave s tožbami v ZDA, Veliki Britaniji in Rusiji, je težko sledit toku njegovih finančnih interesov (živi sicer v Švici) in razumet, zakaj se je v zadnjem času pred izbruhom vojne drastično obrnil proti ameriški politiki v Ukrajini in nacionalistom ter začel propagirat sporazumne dogovore z Rusijo, ker naj bi bili Američani in EU politiki izdajalci, ki bodo Ukrajino pustili na cedilu. 

Tudi Zelenskega so doletele obtožbe o korupciji. Pandorini dokumenti so razkrivali, da skriva premoženje v več slamnatih podjetjih, od Cipra do Belizeja, sledi vodijo tudi do dragih nepremičnin v Londonu. Podatki se ne dovolj dokazljivo križajo s slamnatimi podjetji Kolomojskija. Navedenih je več deset milijonov dolarjev, sicer pa je Zelenski zgolj preko milijona zaslužil s svojo produkcijsko hišo. Vsi ožji sodelavci v produkcijski hiši so postali po izvolitvi Zelenskega njegovi najtesnejši sodelavci na političnih položajih. 

ZDA, NATO, CIA in veljaki EU aparata pomagajo ubogim državam v stiski

V obdobju osmih let, ki jo zlahka označimo za državljansko vojno v Ukrajini, so ZDA financirale Ukrajino in tesno sodelovale v politiki z obljubami o pripravi na vstop v Nato. Formalno Ukrajina v Natu ni bila, v praksi pa definitivno. V projektu je sodelovala tudi EU, še posebej pomembno vlogo je imela Nemčija. Nemčijo vsi v EU dojemamo kot voditeljico, kanclerja ali kanclerko pa kot našega kralja ali kraljico. Nemčija je gospodarsko superiorna država, ki lahko z enim zamahom uniči državo, ki noče ubogat, na primer Grčijo, ustvari krizo z varčevalnimi ukrepi, ustvari begunsko krizo, ko potrebuje točno določeno število delovne sile itd.

Države drugega reda smo odvisne od podvigov Nemčije. Težko si je razložit tezo, da je Nemčija izgubila II. svetovno vojno, naši partizani pa naj bi bili na strani zmagovalcev. Ampak ja, razumemo. Nemčija je tudi država, ki resnih ekonomskih sankcij po II. svetovni vojni ni utrpela z izgovorom, da ne želimo države v tako slabem stanju stisnit v kot in podpihovat njenega obupa in agresije. Zanimiva interpretacija, še posebej v današnjih težkih časih, ko začuda nikogar ne skrbi, da bi ruska oblast v popolnem obupu zaradi radikalnega ekonomskega napada marsikaj vrgla v zrak. Verjamem, da je bil po izbruhu vojne v Ukrajini pogovor med Putinom in kanclerjem Olafom Scholzem sila neprijeten in Scholz po njem zelo razburjen, kar je rezultiralo v okrepitvi nemške vojske in pretrganju poslovanja z uvažanjem plina. Reforma politike trgovanja z energenti pa se je preočitno pripravljala že prej. Vprašanje je, kakšna! Žal ne vem, kakšna je bila medijska propaganda v Nemčiji, ki je pognala na ulice na tisoče nemških državljanov v razumljivo ganljivem zoperstavljanju vojni, kar se ni zgodilo v nobeni državi v Evropi, a verjamem, da je bila promocija obrambe Nemčije pred ruskim agresorjem učinkovita. Sneli so rokavice v trenutku, ko so lahko pozabili na previdnost v odnosu do Rusije, glede na rezultate II. svetovne vojne.

Ključno vprašanje Ameriki, Nemčiji in celotni EU pa je, kaj so storili in zakaj nič, da bi preprečevali razrast neonacizma v Ukrajini in krepili boljše odnose z Rusijo po sporazumu v Minsku? Vodja neonacistične vojske, ki je bila legalizirana in vključena v državno vojsko, je namreč postal celo vodja stranke in pristal v ukrajinskem parlamentu. Oleg Tyahnybok, vodja ultranacionalistične stranke Svoboda v parlamentu od leta 2012, pa je odigral tudi najbolj pomembno vlogo pri maidanski vstaji naroda leta 2014. Obstajajo dokumentirani prispevki o polnem sodelovanju ameriške politike in predstavnika CIE, ki je imel pomembno vlogo tudi v Afganistanu, z zavedanjem o obstoju neonacističnega problema vse do struktur politike. Oleg Tyahnybok je kot pomembna figura ukrajinske revolucije sestankoval s senatorjem Johnom McCainom in takratnim podpredsednikom ZDA Josephom Bidenom. Ti prizori so še posebej vznemirjujoči, saj je Bidenov sin Hunter Biden sedel na vrhu nadzornega sveta plinskega podjetja Burisma v Ukrajini, kar je ob Bidenovi kandidaturi za aktualnega predsednika ZDA sprožilo škandal, ki je bil hitro pometen pod preprogo. Vse je bilo baje pravno dopustno. Danes, ko vihra vojna nad ukrajinskim ljudstvom, pa je očitno pravno dovoljeno tudi plenjenje zasebne lastnine ruskih bogatašev in celo plenjenje bank (Sberbank) preko poceni odkupov z vsemi varovanci v paketu! Čudna so pota gospodova prava in pravic! 

Revna država Ukrajina, ki ne more do svojega bogastva

Za razumevanje, kaj je v interesu državljanov po Evropi, in ne kapitalističnih žonglerjev z našimi usodami pri koritu kapitala, me seveda zanima poglobljeno novinarsko raziskovalno delo, kakšni so tako goreči interesi v Ukrajini, da jo je Amerika z Natom pod pazduho zalagala z obiljem finančne podpore in pozornosti, čeprav je s tem zaradi precej predvidljivega odziva ruske politike ogrožala varnost v Evropi. EU pa bi Ukrajino zdaj s prikladnim izgovorom o zaščiti pred rusko agresijo najraje preko vrste (Srbija, Severna Makedonija …) sprejela pod streho? Zakaj EU pošilja orožje Ukrajincem in podaljšuje agonijo vojne brez odgovornosti do življenj Ukrajincev, predvsem ugrabljenih moških državljanov? Zakaj se EU oblast ni takoj odpeljala v Moskvo na radikalne dogovore s Kremljem o usklajevanju ekonomskih interesov, saj drugi v resnici ne obstajajo? Interesi Putina in slabo prikriti interesi ZDA v Ukrajini so precej jasni, megla pa visi nad interesi EU, ki niso nujno interesi ljudstev. Nadzor nad posedovanjem orožja je ukrajinska vlada že izgubila, v kolikor je sploh obstajal kakšen interes po nadzoru. Ali tako izgleda varno ukrepanje? 

Sprašujem tudi, kdaj bodo novinarji poročali o naravnih virih v Ukrajini, ki so jih odkrivali kot pozabljeno bogastvo še zadnja leta? Ukrajina je bogata s plinom, vsebuje zaloge nafte in baje tudi litija. Založena je s premogom in drugimi rudninami. Vendar pa Ukrajina ni bila finančno sposobna za črpanje plina niti toliko, da bi v celoti oskrbovala svojo državo, torej je potrebovala investicije za gradnjo infrastrukture in orodja za črpanje od zemlje poklonjenega bogastva. Z vrnitvijo Krima Rusiji, ki je strateškega pomena za dostop do Črnega morja, je Ukrajina izgubila nekaj naravnih virov, vendar ne prav veliko. Tudi Donbas obema državama ne pomeni le prostora za naseljene prebivalce. Obstaja več prispevkov o možni preobrazbi politike oskrbovanja s plinom, kar bi zelo verjetno Rusijo ekonomsko izčrpalo. Najbolj strnjeno si lahko preberete prispevek o tem v angleščini iz leta 2020 The Forgotten Potential of Ukrainie’s Energy Reserves (vir) v spletni reviji Harvard International Review.

Evropa na tleh, ZDA pa na nebu

Poseben komentar pod zgornjim naslovom ni potreben.

Objavljeno v spletnem mediju Portal Plus, dne: 6. 3. 2022