Vojna v Ukrajini ali III. svetovna vojna?

Prispevek, ki ga trenutno berete, je pravzaprav del trilogije, nadaljevanje predhodnih dveh prispevkov z naslovom Največja grožnja za prihodnost človeštva je zatiranje svobode govora! in Komu ali čemu na ljubo se je tokrat razdivjala vojna na ozemlju Ukrajine?.

Končno je postalo tudi slabotno prikrivanje predvsem propagandnih interesov medijev povsem nepotrebno in že itak preperele maske so popadale s prenekaterih novinarskih obrazov. Propagandna vojna se je dovolj razdivjala, da ni več potrebe niti po skrajno neprepričljivem pretvarjanju, da ne obstaja težnja po razpečevanju laži in zavajajočih interpretacijah. Zahodne oblasti so nam posredovale navodila, kaj lahko mislimo in česa ne, koga lahko sovražimo in koga ne. Ekonomsko sito in nasilje, ki sta sistemski modus operandi največje imperialistične plenilke z Natovo vojsko ob boku, je postalo globalno pravilo igre in divja s polno paro. Pokazano nam je bilo, da lahko oblasti kadar koli oropajo kogar koli, pa naj bo protestnik v kamionu, Jaša Jenull ali pa legitimno osovražen ruski civilist. Svoboda govora je postala prepovedana, sovražni govor pa dovoljen in celo zaželen! Zdaj lahko izražate sovraštvo do Rusov in slavite nacistično skupino Azov, je sporočilo ameriško družbeno omrežje nadzora in usmerjanja informacij in komunikacij. Kdo bo na vrsti jutri?! Barbarizirane kulturne institucije po kavbojski Ameriki in državah EU, ki kulturno itak izumirajo pod žezlom ameriške komercializacije in banalizacije uma in duha, odpuščajo in blatijo ruske vrhunske umetnike, nekultivirane športne organizacije prepovedujejo sodelovanje na tekmovanjih ruskim športnikom, celo paraolimpijcem ni prizanešeno. Nekateri pod pritiski javno obsodijo vojno agresijo svoje rodne države, a večini to nič ne pomaga, da jih ne bi izbrisali. Ruse moramo pač sovražit! Rusom odvzemajo nagrade, priznanja in odlikovanja, če se ne želijo politično izjavljat. Nič hudega. Zdaj je le dokončno jasno, kako ničvredno spolitizirana so priznanja, nagrade in odlikovanja. Politika podkupi in pohvali, politika vzame in popljuva. Ampak najbolj pomembna je opredelitev namena ameriškega in evropskega kremlja.

Malokdo se ne bi zgrozil nad vojno invazijo in jo obsodil. Le psihopati, ki se zlahka povzpnejo na prestol vodenja držav ali imperijev, hrepenijo po vojni, jo podpirajo, povzročajo vojne žrtve in terorizirajo civiliste z vsiljevanjem osebnih stališč. Za to namreč gre. Zahodni agresor ne izsiljuje Rusov, novinarjev in vsega življa po spisku, da bebčki ne bi podpirali vojne. Ne! Ameriški kremelj in podružnice kremlja v državah EU zastrašujejo, kaznujejo in terorizirajo javne osebe, da bi odgovornost za vojno v Ukrajini pod prisilo pripisovali le Kremlju v Rusiji. Da si ne bi drznili opozarjat na soodgovornost NATA-a, EU in ukrajinskih oblasti v spregi z ameriško plenilsko politiko. Podaljševanje vojne v Ukrajini z ugrabitvijo ukrajinskih moških do 60 let na bojno polje in nenadzorovano oboroževanje Ukrajincev, nacističnih bataljonov in borcev iz tujine služi tudi pometanju grehov najmočnejše in najbolj surove imperialistke na svetu, ki nikoli ne odgovarja za kršenje mednarodnih sporazumov, kaj šele za množične vojne zločine, ampak celo sama odloča, kdo bo za vojne zločine odgovarjal v Haagu. Na primer samo srbski in ruski politiki. Ne, to ni zgolj črni humor. Vsi moramo kot slepi bebci, ki prostovoljno korakajo v taborišče, s prstom kazat in tulit le na ruski Kremelj, sicer nam trda prede. Tudi slovenski Kremelj zapoveduje enako. Verjet morate vse le Zahodni propagandi, pa če je še tako prozorno očitna v pristranskem hujskanju. Sprejet morate, da obstaja na svetu le propaganda ruskih medijev, čeprav se prej večina izmed vas sploh ni spomnila, da obstajajo. No, zdaj so pa v svobodni in sila demokratični EU in ZDA cenzurirani. Zato je ruska propaganda že dobila vojno. Še nikoli po covid obdobju medijskega burkaštva niste imeli tako očitne priložnosti prepoznavat abotnih razsežnosti izumrtja profesionalnega novinarstva, ki je že zdavnaj postalo le izvajalec propagandnega stroja zunanje in notranje neoliberizirane politike. Tudi razvedrilni program služi od nekdaj enakemu namenu sproščujočega posredovanja subliminalnih sporočil, zato se lahko vsaj malo vendarle nasmejemo ob informaciji, da je Rusija izključena tudi z Eurosonga, Ukrajina pa je postala že zmagovalka na vseh stavnicah.

Zakaj bi vas sploh morala brigat kompleksna situacija vojne v Ukrajini, kjer se spopadajo vzhodni in zahodni Ukrajinci, Rusi, Evropejci različnih narodnosti, nacisti, fašisti, psihopati in islamisti? Če ne razumete, kaj in zakaj se v resnici dogaja, se ne zavedate, kam smo vodeni in kakšna prihodnost nas čaka, o pravičniškem moraliziranju pa ne morete niti sanjat, ker je pot v pekel resnično tlakovana predvsem z dobrimi nameni, predvsem s tisto zlorabo dobrih namenov, ki vam jih strukture moči podtikajo v samomorilno uporabo.

Zahodno propagandno trobilo in črne liste v trdi komunistični maniri

V uradnem listu Evropske Unije pod naslovom Izvedbena uredba sveta (EU) 2022/336 z dne 28. februarja 2022 je poleg nekaj odstavkov stališč, ki so zapisana na nivoju osnovnošolskega prostega spisa in vsebujejo zgolj grožnje s sankcijami Rusiji, brez omembe kakršne koli odgovornosti Ukrajine za osem let masakrov nad Rusi v Donbasu, objavljena tudi zgolj začetna lista posameznikov, ki jih EU obsoja na linč v skladu z imperialistično ameriško sistemsko doktrino izvajanja ekonomskega nasilja nad življem. Kdaj bo kdo razlastil ameriške oligarhe, ki nam krojijo centralizirano, digitalizirano in robotizirano transhumanoidno prihodnost? Kdaj bodo ukinjene zločinske davčne oaze? Pozabite. Poleg raznih oligarhov in direktorjev podjetij so vključeni na črno listo po vzoru trde komunistične partije tudi novinarji in pisatelji. Med njimi pričakovano nagrajevani pisatelj Jevgenij Nikolajevič Prilepin (Zahar Prilepin).

V Sloveniji smo Prilepina gostili na knjižnem sejmu ob izidu njegovega razvpitega romana Samostan. »Izrazil je javno podporo ruskim separatistom na Krimu in v Donbasu,« so zapisali birokrati kot razlog za umestitev na črno listo. Ker EU pod Natovo diktaturo podpira osemletno ubijanje (na tisoče žrtev), napadanje, mučenje in bombardiranje ruske manjšine v Donbasu v skoraj popolni medijski tišini, pomeni izražanje podpore ruskim separatistom razlog za pregon. »V Doneck je poslal pomoč in svetoval separatističnim voditeljem. Sodeloval je v konfliktu v Donbasu na strani separatistov kot namestnik poveljnika enega od separatističnih bataljonov in je svojo udeležbo tudi podrobno popisal.« Huh, svojo udeležbo je celo podrobno popisal! In? »Poleg tega je kot slavni pisatelj svojo slavo in ugled uporabil za širjenje protiukrajinske propagande ter za promoviranje pozitivne naravnanosti do priključitve Krima in dejavnosti separatistov v Donbasu. Prilepin je ukrajinske oblasti prikazoval kot korumpirane in jih okrivil za eskalacijo konflikta, pri čemer je Kijev označil za rusko mesto in izjavil, da bi moral biti najvišji ruski cilj zajetje Kijeva…« In? Veliko resnice je izpovedal, medtem ko je mnenje o Kijevu zelo sporno. Je kdo nabil na kakšno črno listo Viktorja Orbana, ki ni civilist, ampak vrhovni politik, pa je prekmursko ozemlje malo priključeval Madžarski in za hobi risal zemljevide? Nobene kazni EU diktature?

V Kanadi so bili pod žezlom Justina Trudeauja ukinjeni tekoči računi protestnih kamionarjev, pod žezlom Janeza Janše v Sloveniji je protestnik Jaša Jenull fasal ekonomski teror s položnico za več kot 34 000 evrov, ker po mnenju predsednika vlade baje neprijavljeni protesti niso več dovoljeni! Ali veste, kaj to pomeni? Da lahko proteste organizirajo le premožni kapitalisti in s strani kapitalistov financirane stranke ali Cerkev. Strukture oblasti in kapitala lahko protestirajo (Proti sebi?), ostali so pa prerevni, da bi si takšen luksuz lahko privoščili. Živela demokracija slovenskega kremlja! Opevana pravna država očitno ne ščiti ljudstva, ampak strukture moči pred ljudstvom, kar vas večina že dobro ve.

Svetovni ekonomski forum za uničevanje prihodnosti v suženjstvo zakletih

Tudi če ste do zdaj že sumili, kje živite in kam gremo, ste težko verjeli, da je realnost res tako znanstveno fantastično bizarna in pokvarjena. In če zdaj, ko režimski aparat melje na poti v novi svetovni red s polno paro, še vedno ne razumete, kakšna vojna se pravzaprav odvija, pomeni, da se preobremenjeni in vpreženi že ne zavedate več, kdo sploh ste in kaj bi lahko postali, v kolikor bi živeli v opevani demokraciji, pravni državi, kulturni in kultivirani družbi, deželi svobode govora in socialni državi enakih možnosti. Torej ste skozi nekaj desetletij poneumljanja, politike ekonomskega zastraševanja in nasilja dobro pripravljeni sužnji za vstop v takoimenovano 4. industrijsko revolucijo po izjemni znanstveno fantastični predlogi Klausa Schwaba, ob kakršni neka scientologija izpade zgolj zastarela psihoterapevtska zarota za otroke. Ameriški oligarhi Elon Musk, Bill Gates, Jeff Bezos, Mark Zuckerberg ipd. si manejo roke in sanjajo o digitalizirani transhumanoidni prihodnosti, medtem ko ruski oligarhi jočejo za svojimi jahtami. Če ne veste, o čem je govora, je zdaj skrajni čas, da se preguglate vsaj do osnovnih informacij. Čez deset let bo prepozno, kot je danes prepozno za marsikaj, kar je bilo tlakovano že zdavnaj. Razumeli boste, zakaj se je tudi Volodimir Zelenski – ta aktualni vojni heroj, ki redno poziva k ukrepom Nata za razbesnenje v III. svetovno vojno – vključil v Svetovni ekonomski forum s sedežem v Davosu, kjer je brezdušnim pohlepnim pticam roparicam, ki sebe ljubkovalno imenujejo investitorji, ponujal Ukrajince kot poceni delovno silo v imenu najpomembnejše prednosti dežele, ki ji predseduje.

Volodimir Zelenski prav gotovo ni eden izmed sonarodnjakov v eksistenčni stiski, ki hrepeni po boljšem svetu, še najmanj je Sluga naroda, kot se zavajajoče imenuje njegova stranka. Sluga zagotovo je, a ne narodu, na katerega zdaj padajo bombe. Sluga je predvsem tistim, ki so mu podelili vlogo predsednika države, sluga navodilom ZDA z Natom na ukrajinskem ozemlju, sluga oligarhu Igorju Kolomojskiju – sicer tudi financerju neonacističnih vojsk, sluga izvoru profita v milijonih dolarjev v slamnatih podjetjih, kot razkrivajo Pandorini dokumenti. Še preden bi zajel sapo, je postal sluga neonacistični vojski Azov in poveljniku podelil v parlamentu državno priznanje za herojske dosežke. Zavajajoč vtis ponuja njegova formalna židovska identiteta po rodu, enako kot v primeru Igorja Kolomojskija s trojnim državljanstvom. Nobena referenca, prirojena, kaj šele pridobljena, sama po sebi v svetu vojne kapitala in ideoloških fasad ne šteje nič! Sprijaznit se bo treba! Zelenski si morda ni predstavljal na začetku, ko se je biznis zdel obetaven, kaj vse bo moral prenašat za vlogo, ki jo bo moral odigrat. Prav gotovo ne more zapustit Ukrajine. Že Azovci ne bi nikoli pozabili na njegov obstoj.

V Ukrajini so potekali povsem odkriti kampi za vojaško urjenje otrok v organizaciji pripadnikov bataljona Azov. To so taborniki na nacističen način, kjer se otroci urijo v vojskovanju, streljanju in ponotranjanju nacistične ideologije. Ne, to ni zlobna ruska propaganda, saj se Azovci z veseljem javno razkazujejo in podajajo intervjuje.

Menite, da je Volodimir Zelenski končno politična oseba, ki bi si zaslužila Nobelovo nagrado za mir, kot predlagajo nekateri evropski poslanci? Z vidika zlorabe priznanj v propagandne politične namene vsekakor, sicer pa predstavlja ideja po Baracku Obami zgolj stopnjevanje norčevanja iz javnosti. Kaj ko bi gospoda Zelenskega raje pozvali, naj prekine vojni zločin in spusti ukrajinske moške iz države, ki niso prisiljeni le v vojno z Rusi, saj v Ukrajini divja tudi državljanska vojna! Ukrajina namreč ni ideološko poenotena skupnost, še posebej na vzhodu Ukrajine ne.

Boj ruskih oporečnikov za demokracijo proti žezlu avtoritarnega Kremlja in trenutek resnice

Medijski program za Evropo je že desetletja zveden le na ameriško »popkulturo« in infotainment, zaradi česar je večina zahodnjakov postala bralno polpismena ter nesposobna dojemanja kompleksnih pojavov in vsebin. Začelo se je z najbolj učinkovito drago propagandno industrijo, ki se imenuje Hollywood. V Hollywoodu se je v petdesetih letih odvijala še posebej udarna preganjavica proti komunistom in socialistom. Izvensodna hujskaška zaslišanja in preganjanja v trdi partijski maniri so uničila kariere in življenja številnim nedolžnim ljudem. V povezavi z rumenimi mediji so Američani ustvarili svet bebavih zvezdnikov. Nadaljevalo se je z MTV udarom, ki je uničil družbeno kritično popularno glasbo. Potem smo dobili resničnostne šove, dokončni udarec osnovni inteligenci. Občinstvo je prejelo potrditev, da so kul in da njihovo mnenje šteje, četudi nimajo pojma o pojmu o ničemer in jih tudi ne zanima, kaj jim kroji življenje, in da ne potrebujejo realno razgledanih in mislečih pametovalcev, ki pravzaprav žalijo vsak napihnjen narcističen ego. Dobili smo twitter, instagram in facebook za širjenje propagande, pamfletov in sličic. Naš prvi jezik itak postaja angleščina, kultura evropskih narodov pa je že s pomočjo ameriške globalizirane komercializacije, terorja navideznega prostega trga in rapidnega poneumljanja ljudi uničena. Prestolnice so samo še tržnica za turiste in nepremičninska investicija za kapitaliste. Vedno bolj smo siromašni v vseh ozirih in izgubljamo celo pravico do strehe nad glavo, kar v Ameriki ni nič posebnega.

Smo to pričakovali po razpadu Jugoslavije ob glasovanju o vstopu v EU in NATO na referendumu? Koliko nas bi danes glasovalo na referendumu, da smo bili ogabno nategnjeni le zato, ker smo želeli več svobode govora, manj nepotizma in klientelizma, več izbire o načinu življenja, izbiri dela, več enakopravnih možnosti in boljši ekonomski standard. Vse slabo se je le okrepilo! A za to sranje od praznega materializma, uničenja kulture in duha narodov, izgube delavskih pravic, prisilnega dela od jutra do mraka, prikrivane revščine na obnovljenih pločnikih in lažne demokracije menimo, da bi se morala tudi Rusija, ki je del Evrope, dokončno uklonit in ameriški globalizirani imperialistični politiki odpret vrata na stežaj? Zgolj polemično sprašujem, ali obstaja kakšna druga možnost v imenu suverenosti države.

Če ste v ameriški maniri neznosno rusofobni, potemtakem Rusom kot postsocialistična kolonija Nemčije še posebej privoščite vse zlo, ki smo se mu tudi nategnjeni Slovenci naivno prodali. Razumem. Vzeli so nam desetkrat več kot so hinavsko investirali v nas. Verjetno bi najraje zakričali, naj Kremlju že zaprejo tiste pipe s plinom za ves planet in za vekomaj. Ruskim državljanom privoščite, da bodo zaradi ekonomskega nasilja kar sami obupano stekli v naročje tirana na drugi strani luže, ki mu mi že pokorno služimo. Razumem. Verjetno ste že prej upali, da bo Aleksej Navalni – najbolj uspešen aktivistični politični oporečnik Putinu in kremeljskemu režimu nasploh – učinkovito prepričal dovolj Rusov v pomen boja za demokracijo, da bodo lastnoročno množično napadli Kremelj. To upanje se s pomočjo izvajanja ekonomskega nasilja in legaliziranega sovražnega govora nad Rusi zdaj močno stopnjuje. Vsi, ki me približno redno berete, veste, kako visoko stopnjo pomembnosti dosojam svobodi govora, kot feministka pa gotovo ne bi bila najljubša avtorica prispevkov po okusu Vladimirja Putina. Zakaj torej ne vreščim proti Kremlju, kot bi se strgala s ketne? Ker poznam in živim lažno demokracijo in enakopravnost neoliberalizirane Zahodne tiranije. Ker sem petnajst let vendarle preživela v Jugoslaviji in vem, kaj pomeni socialna država v primerjavi z antisocialno družbo. Ker sem prezirala partijski model nadzora in verjela, da po zaželeni osamosvojitvi slabše ne more bit. Skratka, bila sem mlada naivna nategnjena trapa med odraslimi naivnimi in dvojno nategnjenimi patrioti ter zasanjanimi amerikanofili, ki o realnem življenju na divjem Zahodu v resnici niso vedeli nič.

Poleg osebnih pričevanj o življenju in ustvarjanju v Moskvi, kar ni nujno zadovoljivo za razumevanje povprečne realnosti, sem skozi leta spremljala številne dokumentarne vsebine, ki so bile ustvarjene z izredno nenaklonjenostjo in demoniziranjem Rusije, še posebej Putinovega režima, da bi dojela najslabše, kar je možno dojet o tej evropski deželi s kulturnim kapitalom, o kakršnem bi lahko skomercializirana kavbojska Amerika le sanjala, če bi obstajala kakšna mentalna podlaga za sanje. Seveda privoščim Rusom demokracijo, enakopravnost in svobodno politično oporečništvo. Ampak! Aleksej Navalni je popolno amerikanizirano teslo. Burkač brez vsebine. Radikalen nacionalist, ki maršira s fašisti po ruskih ulicah in se enako navdušeno ovija v ameriško zastavo. Ves ponosen je, ker hči študira na Stanfordu, in nato blazno začuden zaradi očitkov, da je ameriški agent. Oseba, ki demokracijo razume le skozi prizmo amerikanizirane lažne demokratizacije Rusije, pravzaprav osmišlja funkcijo Kremlja kot edinstvenega branika pred uničenjem socialne in kulturne identitete. Bedna ironija, mar ne? Obstaja nepresenetljiva zanimivost. Življenje v urbanem delu Rusije je relativno udobno, bolj udobno kot v Sloveniji, medtem ko revščina kosi bolj po ruralnih predelih. Uganite, kje se zbira največ oporečnikov? V prestolnici najvišjega standarda seveda. Največ preglavic s težnjo po rušenju režima ima Putin z urbano mladino. Pa močno prisluhnem najbolj pogumnim in izpostavljenim mladim ruskim aktivistom, ki z dvignjenimi pestmi pokončno mahajo iz policijske kible po aretaciji, na kakršne bi bila z veseljem ponosna. In kaj slišim iz njihovih ust? Nič. Blejanje enih in istih pamfletov, da se pač borijo za demokracijo in proti Kremlju. Okej, vemo. Naprej? Nobene vsebine, kakšna življenja si želijo živet. Želijo ohranit ali okrepit socialno državo, želijo v neoliberalizirano divjino … Kaj? Nič. Tako kot mi v Jugoslaviji v prejšnjem stoletju nismo vedeli nič. Morda si današnja mladina v Rusiji narcistično domišlja, da bi bili brez Kremlja vsi ekonomsko zelo uspešni podjetniki in hkrati iz neznanega razloga osmišljeni.

Najbolj vehementen izobražen mladenič mi je z malega ekrana plozal napiflane neoliberalne floskule kot robot, da bi morala Rusija postat bolj gospodarsko konkurenčna. Revež ubogi, nima pojma, kaj pomeni za živelj ta velecenjena konkurenčnost, ta psihopatološki tek privezanega hrčka na kolo. Naj se mladenič veseli, da Rusija lahko plačuje standard življenja, dobre razmere in odnose na delovnem mestu ter human delovni čas tudi zato, ker čepijo na donosnem plinu, dokler jih plenilska imperialistka s pribočniki ne bo uspela izločit s trga. Ker za to namreč gre! Mi je zelo žal, ampak aktivistična mladina je neumna, ne le v Rusiji, in družbi tako škodljiva, da se je nemogoče odločat med konservativnim Kremljem in tem naivnim sodobnim življem mračne prihodnosti. Ta mladina nima niti pojma, zakaj je Edward Snowden v Rusiji, Julian Assange, ki je Rusijo raje zapustil, pa pristal v čuzi. Kremelj je za razliko od Severne Koreje, kamor ne vstopi nič in nič iz nje ne odide, zgolj mehka avtoritarna tvorba. In glede na vojno z ZDA, ki jo bije dolgo zgodovino, si lahko le predstavljam, da bo zdaj diktaturo kvečjemu krepila, ker mehkost očitno povzroča le več amerikanizacije v vseh ozirih, ob čemer se Kremlju bliska pred očmi. Pat pozicija.

Debate o osvobajanju in suverenosti Ukrajine, kar naj bi pomenilo, da se prodaja Natu in EU, je skrajno tragična zgodba. Kot bi Ukrajino s svojimi naravnimi zemeljskimi viri spreminjali v taborišče globalistov, da bi se narod ubranil nadvlade Rusov. Z dežja pod giljotino. Ampak če Putin tudi obsojenim oporečnikom mirno pusti, da zapustijo deželo in se ne vrnejo nikoli več, kar se obravnava kot beg možganov, pa Ukrajinci ta trenutek pod bombami takšne sreče nimajo, ker jih je oblast zaprla v državo na prisilno klanje.

Ko so ruski oporečni kulturniki v enem izmed dokumentarcev govorili o problemu diktature Kremlja, so povedali šalo o pomembnosti biografij, ki me je vrnila po spominu v čas Jugoslavije. Umetnik, ki ni vsaj nekaj časa preživel v ruskem zaporu zaradi oporečništva, nima herojske biografije in ni dovolj zanimiv, me je obvestila gospa. Tudi v Jugoslaviji so umetniki, ki so preždeli v zaporu vsaj nekaj časa, kasneje želi pravi karierni razcvet. No, v neoliberalnem režimu so resni intelektualci ali umetniki zgolj ignorirani, revni in odvrženi na rob margine. Srhljivo.

Grehe ZDA in EU politike, ki se skrivajo za vojno v Ukrajini, bomo Evropejci drago plačali

Medijev, ki bi bili zavezani neodvisnosti in novinarski profesionalnosti, vsaj v ospredju že zdavnaj ni več. Noben kader, ki objektivno presoja o vsem, ne more postat zaposlen kot novinar, ker ni »zaupanja« vreden. In ne more pridobit sponzorskih sredstev za lastni spletni medij v imenu neodvisnosti. Od koga neki? Čistke, ki so se pred leti izvajale bolj bučno na Delu, a v resnici konstantno povsod, niso bile le stvar notranje politike, ampak tudi zunanje. Odslovljena je bila med drugim tudi Polona Frelih, edina resna dopisnica iz Donbasa, od koder preko televizijskih ekranov niste prejemali nobenih posnetkov in ganljivih fotografij pokolov ruske manjšine, da bi začeli pretreseni kričat o vojnem zločinu. Otroci ruske manjšine so bili za vas nepomemben podatek, ki ga ne poznate, in še zdaj vam je ukazano, da mora ostat nepomemben podatek. Na tisoče žrtev nacističnih vojsk (Azov, Dnipro, Aidar …) se je zvrstilo, pri čemer je vojska Azov z vedno bolj razširjeno mrežo po Evropi predstavljala v Ukrajini legaliziran del nacionalne garde. Unikum. Ukrajinci neonacističnih strank niso množično volili, kar pa ugrabljenemu ljudstvu ni čisto nič pomagalo. Spomenik Stepanu Banderi in legalizacija nacizma je potekala preko ukrajinske politike pod budnim očesom EU in Nata! Nikjer v Evropi ni nacizem legalen del državnih institucij! Zaenkrat. Bosta EU in Amerika odgovarjali? Komu? V Ukrajini je projekt uspel, v Grčiji ni povsem. Šele Putinov zagon vojne v Ukrajini je povzročil, da so ta dejstva privekala na plano, kar je zelo žalostno. Žalostno, da šele vojna sproži pozornost na določene informacije, ki so bile vsaj osem let učinkovito pometane pod preprogo. EU, predvsem Nemčija, in Amerika se zdaj na drugi strani trudita izrabljat spin v nasprotno smer. S pomočjo rusofobnega sovražnega govora, cenzure in zatiranja ter celo kriminaliziranja svobode govora skušajo invazijo Vladimirja Putina demonizirat do tiste točke, ki bi zabrisala sledi finančno in politično motiviranih zločinov imperialistične Amerike, ukrajinskih oblasti in EU. Razpad temeljev ideje o pravni državi in demokracije v Ukrajini.

Več let se pod okriljem ZN glasuje o prepovedi promoviranja in delovanja nacizma! Vedno znova glasujeta proti predlogu le ZDA in Ukrajina, enkrat tudi Trudeaujeva Kanada, države članice EU pa se redno vzdržijo glasovanja. ZDA v zagovor svojemu zločinskemu glasovanju podaja za argument dejstvo, da predlog za glasovanje redno vlaga Rusija z namenom nasprotovanja Ukrajini. Žalostno, da na problem opozarja le Rusija s svojimi političnimi interesi, kar pa nikakor ni razlog za podporo moči in širjenju nacizma po Evropi. Dogajalo se je tudi v Grčiji. Ko je v Grčijo vstopil duh Angele Merkel ob boku z bančnim gurujem Mariom Draghijem, kar je Grčijo dokončno spravilo ekonomsko na kolena, se je razbohotila nacistična stranka Zlata zora in se prebila v grški parlament. Sprva kot prikrita nacistična formacija, ki se je predstavljala zgolj za nacionalistično in domoljubno. Grčijo je hkrati zalil tudi val beguncev in ekonomskih migrantov. Temu procesu vedno asistira tudi levica, ki v maniri salonskih levičarjev, ki jim osebno nič ne manjka, ne ponujajo revnejšim domačinom nikakršne utehe in organizacije odnosa do priseljencev, ampak samo širijo propagando pristranskega moraliziranja. Enako je počela Siriza v Grčiji in vedno več Grkov se je v boju za drobtine naslanjalo na nacistično stranko, ki so kmalu pogumno ustrahovali priseljence po ulicah, napadali geje, kloftali poslanke, ker babe, ki so samo za pofukat (njihova retorika), pa njim že ne bodo ugovarjale itd. Prava srhljivka primitivizma in nasilja. Ko je postajala stranka Zlata Zora vedno bolj nedvoumno prepoznana za nacistično, vključno z razkrinkanim kriminalom in celo umori, so v Grčiji vendarle pristali na sodišču! Zdaj po šestletnem sojenju vegetirajo v zaporu! V Ukrajini pa je projekt povsem uspel! Do kriminalizacije nacističnih dejavnosti nikoli ni prišlo in legalizacijo je podpiral tudi Volodimir Zelenski. ZDA in EU nista Ukrajini nikoli pomagali do nevtralnega statusa brez Nata in z osnovno varnostjo. O tem razmišljajo šele zdaj, ko za plenilce ni več druge možnosti.

Najbolj zahtevna vloga nekdanjega komika Volodimirja Zelenskega

V Ukrajini ne potekajo le boji Ukrajincev proti Rusom, ampak tudi državljanska vojna med vzhodno Ukrajino ter proevropskim in pronatovim zahodom. Želja Zahodne politike je seveda v tem, da bi se zdaj pod bombardiranjem Rusov tudi vzhodni Ukrajinci čim bolj poenoteno obrnili proti Rusom in bi postala Ukrajina končno še ena velika homogena prozahodna amerikanizirana dežela, po možnosti v objemu postsocialističnih neoliberalnih konservativcev na čelu Slovenije, Poljske in Češke. Prava ljubavna idila. Azov ima postojanko v mestu Mariupol, zato ni nenapovedano presenečenje, da je ruska vojska to mesto že porušila do tal, saj so ravno tam predvideno potekali najbolj srditi boji z neonacističnimi formacijami. Nacistične vojske se že znano poslužujejo tudi podobne taktike kot islamski skrajneži na Bližnjem vzhodu, da uporabljajo civiliste za živi ščit in se po potrebi skrivajo v stavbah, ki jih vojska zavoljo ogrožanja civilistov ne bi smela napadat, kot so vrtci, šole, bolnišnice ipd. Malo izvemo o podrobnih vojnih aktivnostih v Ukrajini, ne pa ravno ničesar.

V Ukrajini je obveljal za narodnega izdajalca vsak, ki ni soglašal z vstopom v Nato. Ustreljen je bil celo eden izmed vladnih pogajalcev v Minsku nekaj dni po začetku vojne. Prepoznan za domnevnega dvojnega agenta, ker je soglašal z idejo, da Ukrajina ne vstopi v Nato. Informacije, kako in zakaj je pogajalec umrl, so se z vladne strani spreminjale. Neodvisni novinarji so poročali o umoru sredi mestnega trga. Da EU pod Natom poleg zalaganja Ukrajine z orožjem v podaljševanje vojne agonije podpira celo vdor tujih borcev v Ukrajino, je popoln škandal, saj razni radikalci prejemajo orožje brez kakršnega koli nadzora, medtem ko lahko hipotetični nadebudni fantje, ki bi želeli postat vojni heroji, le s puškico v rokah kvečjemu računajo na smrt pod ruskimi bombami. EU politiki ogrožajo celotno Evropo na ekonomski in varnostni ravni s prozornim izgovorom, da carska Rusija osvaja Evropo, za kar nobenih dokazov ni bilo, še posebej dokler Nato in EU nista Kremlju zagotovila niti enega strateškega pogoja za mir, da bi bilo možno presojat realne namene Kremlja. Še posebej neumestna je takšna vnaprejšnja agenda ob Natovem plenilskem širjenju. Nasral se je po celotni Evropi, vse do vzhodnega praga Rusije. Kremelj goji pred Ameriko v imenu demokracije približno tolikšno paranojo, kot so Američani paranoidni pred komunizmom in socializmom, v kolikor je enakovredna paranoja sploh možna. No, Američani so bolj diplomatsko prijazni do Kitajske, ki zaradi pošastne kombinacije komunizma in tehnološko razvitega neoliberalizma postaja model prihodnosti tudi v srcu ameriških oligarhov v spregi s politiko. Vizija Klausa Schwaba o 4. industrijski revoluciji, ki jo razvijajo na Svetovnem ekonomskem forumu (WEF), je navadna robotizirana transhumanistična tehnofevdalna tiranija, ki si je strašljivi ruski Kremelj vendarle ni uspel izmislit in jo celo res razvijat.

Krim so zgodovinsko gledano naseljevali Tatari, Rusi in Ukrajinci so si Krim prisvajali in izganjali Tatare šele kasneje. Sovjetska Zveza ne bi nikoli iz strateško praktičnih razlogov dodelila Krima Ukrajincem, če bi se zavedali, da bo SZ razpadla. Na referendumu za ponovno dodelitev Krima Rusom so prebivalci nedvoumno podprli predlog, da Rusija prevzame Krim. Najbolj verjeten in izpričan razlog za referendumsko zmago Rusov je v upanju na bistveno boljšo eksistenco pod Rusijo, kot jo omogoča gospodarsko razsuta Ukrajina pod demokracijo, ki je v resnici zgolj navidezna, pri čemer je bil državni udar in povsem nedemokratična odstavitev Viktorja Janukovića zgolj predvidljiva epizoda vsake navidezne demokracije. Udari in podtaknjeni politični kandidati preko upravljanja z javnim mnenjem se odvijajo bolj očitno ali pa bolj manipulativno in prikrito. Kot na primer v Sloveniji. V ljudskih republikah Lugansk in Doneck živi oblegana ruska manjšina. Pogajanja o ozemeljskih konfliktih niso jasno opredeljiva. Še bolj relevanten za razpletanje vojne pa je seveda vidik ekonomske vojne.

Kako se bo vojna končala?

Po mojem mnenju odgovora na razvoj in konec vojne niti Vladimir Putin ne pozna, čeprav sta izvorna strategija in cilj Rusije jasna. Vendar je razvijanje prihodnosti zelo verjetno odvisno od rezultatov pogajanja z EU in Natom, pri čemer menim, da se problem ne odvija le okrog prisotnosti Nata in razdelitve delov ukrajinskega ozemlja, ampak tudi in predvsem okrog energetske prihodnosti. Če bodo ekonomski pritiski in zaprta pipica izvažanja plina za rusko eksistenco prehudi, se bo razdejanje lahko nadaljevalo v neslutene razsežnosti. Vojna je grozljiva in nedopustna. Ja. Ampak ekskluzivno moralno pravico do obsojanja ruske vojne invazije bo imel po mojem mnenju predvsem tisti, ki bi znal Putinu odgovorit na vprašanje, kako naj Rusija ekonomsko obstane in se kot narod razvija, ne da bi morala sprejet način življenja globaliziranega ameriškega taborišča in popolnega imperialističnega monopola ZDA, ki celo same določajo, kdo bo postal vojni zločinec in kdo ne, medtem ko je ZDA imperij odgovoren za serijo težkokategornih vojnih zločinov v Afganistanu, Siriji, Libiji, Iraku …. Ne znam zadovoljivo odgovorit na vprašanje, kako lahko država ostane realno suverena, sistemsko in kulturno samobitna v ekonomsko globalizirani divjini, čeprav ni surova imperialistična plenilka. Veselim se razmislekov v takšni smeri, v kolikor nas resnično skrbi prihodnost, ker hrepenimo po miru v sožitju.

Please leave this field empty

Ne zamudi novega prispevka!

Vpiši svoj e-naslov in se naroči na obvestila o objavi novega prispevka na blogu Simona Rebolj

Elektronski naslov *

Hvala za vaše naročilo!

Please leave this field empty

Ne zamudi novega prispevka!

Vpiši svoj e-naslov in se naroči na obvestila o objavi novega prispevka na blogu Simona Rebolj

Elektronski naslov *

Hvala za vaše naročilo!