Robert Golob, predsednik stranke Gibanje Svoboda, kar lahko mirno prevedemo v bolj neposredno poimenovanje Gibanje Neoliberalizem, se je v enem izmed predstavitvenih spotov, ki krožijo po internetu, mentalno in ideološko povsem razgalil. Na vprašanje, katere štiri osebnosti bi povabil v ekipo za reševanje sveta, če bi imel na voljo neomejeno izbiro, je kot običajno odgovoril zelo diplomatsko. Skušal je pokrit vse ključne populacije, ki predstavljajo žrtve vsiljenih škodljivih populizmov v imenu vrednot, aktivizmov ali človeškega napredka. Zato ni mogel celo brez omembe papeža Frančiška, da bodo verniki zadovoljni, in podtaknjene deklice Grete Thunberg, s katero so pod brutalno infantilizacijo v 21. stoletju zadovoljni vsi, ki bi radi izkazali skrb za zeleno bodočnost na prvo žogo. Malo manj so z odgovorom zadovoljni tisti, ki jim ni všeč, da jih mediji zafrkavajo v glavo z zavajanji o anonimni rosno mladi avtistični aktivistki, ki je nekoč zgroženo zaskrbljena za prihodnost čepela na pločniku in protestirala proti onesnaževanju okolja, namesto da bi pridno gulila šolsko klop z vrstniki. Še huje! Z lahkoto je uspela nagovorit hordo mladine, da špricajo petkov pouk in raje marširajo po ulicah s kričanjem sloganov, ki naj bi v maniri pouličnih tvitov izražali ozaveščenost na področju zelene prihodnosti. Nič lažjega. Kakšni dologočasneži neki bi raje ostali v šoli, namesto da se udeležijo ulične žurke. Mnogi so že zdavnaj odkrili, da naša Greta ni zgolj anonimna ozaveščena deklica, ampak hči zvezdniških staršev na Švedskem, ki prijateljujejo z “zelenimi” težkokategornimi biznismeni prihodnosti, kakršen je na primer Al Gore, in da jo je na tistem slavnem pločniku ovekovečil fotograf in novinar Adam Karls Johansson, ki je seveda tudi prijatelj Gretinih slavnih staršev. Skratka, nič spontanega in brez dvomov v čiste namene. Zgodba je pomembna, zgodba! Zgodbice nam krojijo mentalni domet.
Če mnogi, ki jih ne moti tako zelo, da jih imajo interesne in pohlepne strukture moči kronično za norca, razne papeže in grete še požrejo, češ, nič hudega, če obstajajo, pozirajo in pamfletarijo o najbolj popularnih škodljivostih na svetu, ki jih itak znamo vsi na pamet tudi sredi globokega sna, pa je Golob gotovo presegel mejo spodobnega z omembo Elona Muska, ki naj bi svojo domnevno izjemno genialnost na področju tehnologije usmeril in uporabil v dobrobit človeštva. Tega debakla ne nameravam posebej komentirat, ker komur bizarnost takšne izjave v mejah verjetnosti še vedno ni jasna, mu nič pomembnega ne bo dovolj jasno nikoli. Največ zmede v javnosti – sodeče po nasprotujočih si odzivih po družbenih omrežjih – pa je povzročila omemba imena: Yuval Noah Harari. Trži se pod sloganom najbolj popularnega zgodovinarja na svetu, avtorja več knjižnih prodajnih uspešnic. Golob ga je opisal kot osebnost, ki razvoj človeštva skozi zgodovino obvlada “u nulo”! Harari je ful kul in u nulo obvlada. Med tistimi, ki so bolj ali manj seznanjeni s Hararijevim intelektualnim prispevkom družbi, se je vnel prepir, ki je navezan tudi na eminenco vesoljnega nadzora, bodočega razvoja umetne inteligence (Neuralink) in biznismena zelene politike na ameriški način (Tesla), na ameriškega oligarha Elona Muska. Golob je res neverjetno pripravljeno in povedno povezal vse konce neofevdalne industrijske revolucije, o kateri sanja največja globalizirana mafija, zbrana pod krovom Svetovnega ekonomskega foruma (WEF) v Davosu.
Harari se po zadnjem knjižnem hitu zelo angažira z javnimi nastopi in intervjuji, v katerih obravnava robotizirano, čipirano in genetsko nadgrajeno dehumanizirano prihodnost, a je od vseh ostalih omenjenih populistov globalistične ideologije, ki jih je Golob promoviral, najbolj prikrito kontradiktorna pojava. Mnogi so po družbenih omrežjih objavljali Hararijeve citate, v katerih opisuje znanstveno fantastično srhljivko 4. industrijske revolucije. Citati so bili predstavljani tako, kot da naj bi Harari robotizacijo človeka promoviral in zagovarjal. Detektivi na družbenih omrežjih so se uprli in razkrinkali prevarante, saj Harari nikoli ni zagovarjal tega, o čemer pridiga, ampak svoje pridige predstavlja kot “kritično” svarilo pred mračno prihodnostjo! (Ja, izraz ‘kritično’ sem z razlogom umestila pod narekovaje.) Zadeva končana. Teoretiki zarote spet nategujejo in lažejo. Zdaj spet vemo! Ampak nekaterim poražencem v vojni za resnico je vseeno ostal slab priokus v ustih. Kajti tudi med tistimi, ki so z veseljem podpirali blatenje Hararija z neustrezno kontekstualno rabo njegovih citatov, obstajajo internetni detektivi na nasprotnem bregu, ki so izbrskali podatke, da je Harari resnično velecenjen gost elite Svetovnega ekonomskega foruma in da je v Davosu na vse grlo predaval legaliziranim mafijcem v dvorani, ki so mu glasno ploskali. Nekaj torej smrdi. Detektivi proti detektivom so obtičali na mestu. O čem je Harari predaval? Ravno o prihodnosti umetne inteligence, ki povsem nadvlada človeka in človeškost. Kakšen je torej namen judovskega profesorja zgodovine Haharija, ki sicer predava tudi na Oxfordu? Ali je odrešenik, ki svari človeštvo pred robotizirano pogubo, ali psevdointelektualni salonski propagandni prevarant, ki z mafijci globalnih razsežnosti nazdravlja s šampanjcem in žveči kaviar?
Hararijev primer, ki povzroča kaos in zmedo pri dojemanju realnosti, je pravzaprav tipičen primer sodobne zlorabe promocije in navidezne suverenosti volje splošnega uma. Harari je zaslovel na podlagi knjižne uspešnice Sapiens: kratka zgodovina človeštva, vroče žezlo tržnega preboja je koval s Homo deus: kratka zgodovina prihodnosti, leta 2018 pa še s priročnikom 21 nasvetov za 21. stoletje. Z zadnjim poslovnim podvigom je Harari dokončno razpihal morebitne dvome in prepire, na kakšnem nivoju deluje Harari in se postavil povsem ob bok praksi populistov in ideoloških piarovcev v kotlu formalno priznanih izobražencev, kakršen je na primer Jordan Peterson. Če povzamemo, je vse servirano v slogu ameriške indoktrinacije popreproščanja uma na zelo kratke in ljudske agende. Zadostno kritično maso ljudi se je že prepričalo, da je vse na tem svetu mogoče dovolj dobro razumet brez posebne možganske muje in ponotranjanja vsebin, pač na kratko in na počez, človeške ranjene in izgubljene duše pa rešujejo ozko fokusirani priročniki, skozi katere se prebijete na zabaven način v postelji in že ste zadovoljen človek, ki odlično razume vse, kar ga muči, in še bolje rešuje svoje probleme. Gre pravzaprav za prvi pomemben korak k umski in mentalni robotizaciji družbe, ki se je preko ameriškega popkulturnega udara v povprečju že realiziral. Harari je seveda populist, demagog in “liberalni” ideolog. Njegova skrajno kratka zgodovina človeštva, ki je “kratka” z vidika več možnih pomenov izraza, je bila s strani zgodovinarjev in raznih intelektualcev z več znanja in osebne integritete deležna številnih kritik zaradi neznanstvene rabe mehanizmov podajanja sporočil in napletanja spoznavnih zaključkov. Do raznih kritik se zlahka dokopljete sami, da ne izgubljam preveč besed zgolj za predstavitev, o čem sploh teče debata, da bi razumeli situacijo, do katere je počasi pripeljan učinkovit oglasni transparent na dveh nogah, ki se imenuje Harari.
Harari je v slogu vseh populistov in demagogov ponudil zabavno in preprosto napisano domnevno zgodovino človeštva, s polno opiranja na poljubno izbrane privlačne zgodbice, kakršne ljudje radi berejo, vzporednic z biblijskimi motivi (enako kot Peterson) in posledičnimi subliminalnimi sporočili. Pomen domišljije, ki druži ljudi, dokler verjamejo v zgodbico, ima pri Harariju posebno posvečeno mesto. Veliko zavajanje je oznaka njegovih del za poljudnoznanstveno literaturo. Poljudna namreč brez dvoma je, znanstvena pa bore malo. Nedotakljivost sodobnih tržno uspešnih in ideološko tendencioznih populistov temelji predvsem na tem, da se njihovi feni krčevito opirajo lenobne ideje, da so našli optimalno vrhunsko delo, ki jih je razsvetlilo in izobrazilo v zadostni meri. Lahko se uprejo zateženim intelektualcem, ki vedno od njih zahtevajo absolutno preveč, čeprav je bojda mogoče vse povedat na tako sveto preprost način, da vsi postanemo blazno pametni, razgledani in konstruktivni le v nekaj korakih. Vsepovsod okrog nas korakajo koraki na planetu krožkov za samopomoč. Med populisti, kakršna sta Peterson in Harari, je vedno možno napraskat spisek resnic, zanimivih tez ali omembe vrednih idej, o katerih bi bilo zelo pomembno razpravljat. To je običajen argument umsko ugrabljenih fenov, ki so se pripravljeni do zadnjega atoma upehanosti borit proti nezaželenim kritikom svojega guruja v silni težnji po poenostavljanju življenja. Logično! Populisti in demagogi so običajno retorično všečni nastopači, ki ob vsej naplavini čvekanja brez dvoma ponudijo tudi veliko drobnih resnic in kosti za glodanje v imenu zanimive razprave. Vendar se omembe vredna razprava z njimi začuda nikoli ne zgodi in nikoli niso neposredno ovržene njihove zavajajoče, ideološko interesne in demagoške nebuloze! Ko postanejo dovolj popularni in imajo za seboj že armade hipnotiziranih fenov v širši javnosti, postanejo pa kritike povsem neučinkovite, tudi če se prebijejo na plano širšega prisluha. Bistveno je, da medijsko odlično podprti demagogi dovolj dolgo v javnosti kramljajo s samimi seboj ali z naklonjenimi psevdonovinarji in sogovorniki, ki ne predstavljajo nikakršnega izziva avtorju. Harari pač klepeta javno celo z Marcom Zuckerbergom na nivoju popolnih bedakov. Oh, mar nismo ljudje malo preveč vezani na družbena omrežja. Oh, ja, ampak družbeno omrežje ima pozitivne lastnosti združevanja na daljavo, ki jih lahko uresničujemo kasneje preko živih kontaktov in sodelovanja. Oh, ja, ampak jih ne uresničujemo, ker ljudje ostanejo pred ekranom. Oh, ja, ampak to lahko preprečimo. Oh, ja, ja, vse je v redu, Zuckerberg in Harari se povezujeta in bosta usmerila digitalni nadzor v prid človeštva, a veste, tako kot vas prepričuje v neki mali Sloveniji tudi Golob. Ni vse slabo. Ameriškim oligarhom in izraelskim modrecem je mar za nas in sodelujejo z vrhunskimi profesorji in intelektualci pri reševanju sveta. Zato Harari predava mafijcem Svetovnega ekonomskega foruma! Pa smo prav dojeli. Pajade! Poglejmo, kaj pravzaprav počne Harari in kako se je kot zgodovinar odrezal pri presoji o vojni v Ukrajini.
Harari v neskončnost ponavlja koncept enih in istih kritičnih ugotovitev o prihodnosti razvoja umetne inteligence. Zaskrbljeno opozarja na probleme, ki naj bi jih človeštvu prizadejal projekt 4. industrijske revolucije. Na primer o še bolj brutalnem razslojevanju in izločenosti ljudi, ki ne bodo stopali v korak z ustvarjanjem robotiziranega in možgansko čipiranega človeka stroja. Ampak komu predava? Političnim biznismenom in kockarjem z usodo človeštva, ki so ta koncept že ustvarili in ga želijo uveljavit. To je tako, kot da bi Harari leta 1941 predaval Hitlerju z armado svojih podanikov in tink tank sodelavcev v dvorani, da bi jim pojasnil, kakšna usoda čaka Jude in Slovane, če se bo uresničeval koncept nacistične Nemčije v težnji po ustvarjanju rasne nadčloveške superiornosti z vsemi “filozofijami” evgenike v paketu. Predstavljajte si, kakšen neprekosljiv idiot bi moral bit človek, da bi se česa podobnega lotil v absurdno naivnem upanju, da ima Hitlerjeva banda pravzaprav dobre namene, le kakšen Harari se mora pojavit, da butcem pojasni škodo, ki jo bodo povzročili zaradi nezadostno premišljene ideje ali zaradi pomanjkljive domišljije, kako se humano prebit do cilja, ki bo ustvaril raj na Zemlji. Harari jim bo razložil, kako in kaj. Če lahko mirne vesti označimo cepca Hararija v takšni zgodbi za stripovsko figuro karikiranega naivneža, pa zlahka razumemo motiv na Hitlerjevi strani. Povabimo domnevnega butca v svoje vrste. Postavimo ga na oder in naj pridiga. Pokažimo ljudstvu, da smo demokratični in da sprejemamo kritiko. Da prisluhnemo. Da nočemo nikomur nič hudega. Mi poslušamo Hararija, ki nam razlaga, kakšne grozote bomo povzročili zasužnjenemu življu! Poglejte nas! Ste videli dokaz, kako kooperativni in moralni smo?! Hmmm … Prisluhnimo torej. Morda bomo slišali kakšno inspirativno idejo, kako podredit in zjebat večino človeštva, ki se je sami sploh še nismo domislili. Hahaha … Res neprecenljivo!
Zavedat bi se morali še nečesa. Harari nikoli ne nastopi nedvoumno kritično do umevanja pojma nadčloveka v odnosu do človeka. On nastopa kot nekakšen usmiljen aktivist za pravice nižje razvitega homo sapiensa z obiljem človeških napak, ki ga bo čipiran, gensko in tehnološko nadgrajen kup mesa in kosti nadvladal v superiornosti. Nikoli jasno ne dregne v ključno vprašanje. Ali je robot res lahko vsebinsko superioren človeku? Zgolj zaradi večje sposobnosti skladiščenja podatkov? Mar niso ravno obdelava podatkov, ustvarjalnost in doživljanje smoter človeštva? Po kakšnem kriteriju naj bi bil robotiziran človek, pri čemer robota lahko programira le človek (kateri človek in s kakšnimi nameni?), nadomestek za boga, kar večkrat omenja Harari? Priča smo manipulativni retoriki, ki Hararija ne identificira povsem razvidno v ideologiji, ob podrobnem prisluhu pa povsem dovolj. Prav nič nenavadnega ni, da se Harariju globoko priklanjata tudi Barack Obama in Bill Gates. Harari je sicer tudi milijonski sponzor organizacije WHO. Skratka, človek na “pravem” mestu, kakor koli obrnemo.
Kdo je torej Harari in kakšno vlogo pravzaprav ima, razen da vedno bolj uživa v obilju in slavi za razsajanje z demagogijo? Na zalogi nimam nikakršnega razkritja velike teorije zarote, pa tudi ni potrebna. Popolnoma vseeno je, ali je Harari nastavljen lik ali zgolj slavoželjen in pohlepen ustrezno formalno izobražen konformističen cepec, ki ga establišment vedno bolj uporablja v ideološke propagandne namene. Rezultat je enak. In svinjarija je brezmejna. Popzgodovinar, ki modruje o preteklosti in prihodnosti, je dokončno razkrinkal svoj profesionalni nivo z modrovanjem o sedanjosti. O vojni v Ukrajini seveda.
Resen zgodovinar mora bit brez dvoma tudi vsaj približno podkovan politični analitik. A kaj počne Harari? Po vseh možnih medijih ponavlja ene in iste lažne floskule. Tolikšne neizvirnosti si ne bi privoščil noben trgovec s kramo, ki bi želel prepričat čim več potrošnikov v nakup smeti. Harari tumba kot kakšen nadležen trol na družbenih omrežjih, da je bojda Putin napadel Ukrajino, ker Ukrajince dojema pač za neobstoječ narod podrejenega ranga in ker je pričakoval, da ga bodo Ukrajinci pričakali s cvetjem kot osvoboditelja dežele pred nacizmom. Nekdo si je izmislil to jebeno cvetje v rokah Ukrajincev in lajnajo ga vsi propagandisti, tudi Harari. Pustimo ob strani kontradiktorno nebulozovanje o nespoštovanem ljudstvu, ki agresorja pričaka s cvetjem kot osvoboditelja. Zdaj nas hoče najbolj popularen zgodovinar na svetu celo prepričat, da je Putin tako kolosalen bebec, ne le norec, da kljub močni vpletenosti v ukrajinsko politiko nima pojma, kaj se je v Ukrajini dogajalo najkasneje od leta 2008, kaj šele od leta 2014 po sporazumu v Minsku. Kontradiktornosti niso v Hararijevih izvajanjih nobena redkost, ampak kvečjemu vzvod za izmuzljivost pri teoretiziranju. Kako domnevno deplasirani so Putinovi argumenti za javnost, da se v Ukrajini razširja nacizem, pa Harari odpravi s še eno zlizano floskulo za telebane, da je kaj takšnega nemogoče, saj je predsednik Volodimir Zelenski vendar Žid po rodu. Harari je bojda tako neumen, da se ne potrudi niti za izvirnost. V skladu z aktualno propagando amerikaniziranega Zahoda osemletna vojna v Donbasu ne obstaja kot relevantno dogajanje, legalizirana nacistična vojska in številne nacistične paravojske v Ukrajini s spomenikom nacističnemu heroju Banderi tudi ne, energetska vojna ter vpletenost NATA in Amerike v ukrajinsko politiko je za zgodovinarja Hararija povsem nepomemben podatek. Obstaja le ruski agresor, ki je obleganemu ukrajinskemu ljudstvu že ukradel Krim (referendum s 95% podporo prebivalcev Krima Rusom v prid za hararije tudi ni niti relevanten, kaj šele legalen). Tako sveto preprosto nastaja zgodovina! Trda nam prede ob takšnih zgodovinarjih.
Hararija preprosto ni sram, da v skladu z izraelsko zavezniško politiko z ZDA razširja popolne kretenizme v eter, ki so pač v interesu agresivne imperialne politike velikega hegemona. Hararija ni sram, da se kot zgodovinar predstavlja pred kamerami kot nekdo, ki ne opravi niti osnovne domače naloge za informiranje o dogajanju, preden je pojav, ki bo nekoč zgodovinsko pomemben, pripravljen komentirat. Da je le proizvajalec zgodbic za določene interese in te zgodbice so prekleto naivne in celo osupljivo neizvirne. Zakaj bi se trudil, če bojda ni treba. Vse je stvar propagandne moči in ljudje, ki v prioriteti kujejo le slavo in dobiček, nimajo nikakršnega intelektualnega ponosa. Intelektualni ponos posedujejo le resnični intelektualci v boju s strukturami moči, selekcijo trga in tiranije povprečja (mračna plat zlorabljene demokracije), ne pa bleferji, ki z vidika osebne integritete nimajo česa izgubit, saj integritete nimajo na čem gradit. Hararija ni sram niti kot Žida, da trapa neumnosti, ki žalijo vse žrtve holokavsta pa tudi mene in meni podobne, ki se nam po krvi prav tako pretaka judovska kri. Zakaj bi bilo sram njega, če pa tudi Volodimirja Zelenskega ni sram, saj je bila ravno referenca, da je po rodu Žid, ki je celo odraščal na rusko govorečem predelu Ukrajine, ključna za gradnjo predvolilne kampanje. Zaradi referenc po rodu, ki same po sebi ne štejejo nič, je komedijant pridobil nekaj več kot 70% volilnih glasov. Poleg tega, da je pred predvolilno kampanjo, preko katere je Ukrajincem, ki so se hoteli znebit skorumpiranih oligarhov na oblasti, lažno obljubljal spravo in konec vojaških spopadov v Donbasu, poskril vse svoje milijone v slamnata podjetja, da se je lahko lažno predstavljal kot eden izmed številnih ukrajinskih borcev za kruh na mizi. Sluga narodu. Prevara stoletja!
Čigav sluga je Yuval Noah Harari, Robert Golob, Janez Janša in številni politično in kapitalsko motivirani apologeti naše prihodnosti, boste morali vedno presojat popolnoma sami.
https://twitter.com/i/status/1516613121200332800