Predvolilni šov in demokratičnost volitev v ugrabljeni državi

Sprva sem želela tik pred volitvami napisat le prispevek o igrici na državnem nivoju, ki jo iz neutemeljenega razloga imenujemo državnozborske volitve. Bizarno je izpadlo spremljanje predstavnikov parlamentarnih strank na televizijskih soočenjih, ki so nas neznosno brezsramno dolgočasili z moraliziranjem, lažno brižnostjo za eksistenco državljanov in z obljubami, ki bi jih v prejšnjih mandatih že zdavnaj lahko izpolnili. A jih niso! O zunanji politiki, ki je danes za našo prihodnost bistveno bolj pomembna od notranje politike, so vsi po spisku floskularili potuhnjeno. O vojni v Ukrajini v vseh realnih razsežnostih geopolitičnega in ekonomskega pomena za bodočnost in o delovanju naše poenotene leve in desne politike, si nihče razen Zmaga Jelinčiča, ki ga je Igor Pirkovič v prejšnjem soočenju skušal pred našim obličjem utišat, ni upal bleknit ničesar, kar ni v skladu s propagandnimi pamfleti EU diktature. V enakem slogu bodo naši stari politiki delovali sebi v dobro in ne državljanom v milost tudi v bodoče, pa magari če bomo žvečili žeblje ali bodo nad nami frčale rakete. Z našim denarjem, v našem imenu in z našimi glavami na pladnju so nas z leve in desne strani zelo poenoteno na polno vključili v vojno med ZDA in Rusijo. Politiki, ki so našo državo v prijaznih odnosih z raznimi lobiji že dodobra okradli in razširili lovke visoke korupcije, so zdaj brbljali v domnevni skrbi za našo eksistenco, kot da jih poslušamo prvič. Pred vsakimi volitvami nas imajo spet za norca in večina ljudi sodeluje v resničnostnem šovu za popolne bedake.

Bistveno bolj zanimivo je bilo prisluhnit soočenjem popolnoma diskriminiranih izvenparlamentarnih strank, ki so se vsaj potrudile predstavljat nekaj, kar spominja na konkretne programske smernice na različnih področjih. Tokrat imamo še posebej veliko izbiro med njimi, tako bolj desno kot bolj levo naravnanih strank. Predstavitve parlamentarnih strank so bile za umret od dolgčasa in za znoret od poniževanja osnovne inteligence državljanov, ki so že več desetletij uspešno nategnjeni z antijanša propagando, zaradi česar ljudje ob sledenju napovedi propagandnih javnomnenjskih anket volijo stare obilno sponzorirane, medijsko podprte in omrežene psevdolevičarske stranke. Tragično. SDS se seveda ob takšni jalovi opoziciji z lahkoto le krepi in razširja s svojimi malostrankarskimi sateliti. Leva stranka Pirati obstaja že zelo dolgo časa v Sloveniji, ima jasen program brez ideoloških sladkarij in je večni osmoljenec antijanša vsiljevanega modela volitev. Večni nateg državljanov vedno znova uspe.

Zgodovinski predvolilni šov

Tik pred volitvami, na zadnjem soočenju parlamentarnih strank na nacionalni televiziji, pa se je močno zvišal pritisk med strankami v srditem boju za obstoj v lažnem hramu demokracije. Priča smo bili zgodovinsko najboljši in najbolj realni predstavitvi starih strank. Nočna mora za vsakega televizijskega voditelja. Politikanti so se v boju za korito spopadli kot izstradane zveri, se blatili, kričali in skoraj stepli, eden pa je celo zgrmel z odra. Seveda zvesti pristaši “levih” neoliberalnih strank na polno pljuvajo preko družbenih omrežij po desničarsko spolitiziranem Igorju Pirkoviču kot o najbolj nesposobnem tv voditelju na svetu, kar naj bi služilo za dokaz, kako grozne razmere vladajo na TV Sloveniji, odkar jo je “levim” vladam ugrabila desna vlada s svojimi poslušnimi amaterskimi kadri. Psevdodiagnoza problema je krivična, saj je Pirkovič prejšnje soočenje strank izpeljal v svojem slogu pač brez posebnih problemov, navkljub dejstvu, da so že takrat in tokrat levi politiki zgolj za uvod direktno verbalno napadali Pirkoviča kot nepravega in povsem nezaželenega voditelja oddaje. A tokrat se je zgodilo še nekaj posebnega, zaradi česar bi lahko tolpo norcev v studiu kateri koli voditelj morda obvladal le s pištolo.

Kot prvo je Ivan Gale udaril presenetljivo agresivno s tematiko, ki predstavlja osrednjo programsko smernico povezanih strank Naša prihodnost in Dobra država. Tok oddaje je usmeril na visoko korupcijo v Sloveniji, s čimer so tesno povezane stranke, ki so s svojimi predsedniki pozirale v studiu. To je vsebina, o kateri večina politikov pred volitvami absolutno ne želi razpravljat konkretno in jo hoče na vso silo kar naenkrat interpretirat, kot da gre za neke nepomembne “rumene” zgodbice. Voditelj predvolilnih soočenj, ki želi mir v studiu, se spornih tematik pač ne bo dotaknil in bo mir. Tako so nas do zdaj voditelji političnih soočenj dresirali, ne da bi večina državljanov posebej zaznala luknje v retoriki. Ne drezajo v resne kočljive tematike, o katerih politiki nočejo razpravljat, ampak le v bolj benigne, minljive in prehodne dogodke, ki jih napihnejo v ogromen balon. Seveda so se levičarsko kadrovani tv voditelji vedno radi izkazali v razkrivanju korupcije desnega politika ali desne stranke, ki je bila v studiu manjšinsko zastopana. Nikakor se pa še nikoli ni zgodilo, da bi se ogroženo počutila večina v studiu, tudi na levi strani. Ivan Gale je razgrajal in sicer res napadal predvsem Počivalška, Janšo in Jelinčiča, ampak je opljuval tudi “leve” stranke in samo vprašanje časa je bilo, ko bi morala še Tanja Fajon jecljat v zvezi s TEŠ6, Alenka Bratušek in Ljubo Jasnič sta se pa sredi histerije poklala itak kar sama med seboj. Marjan Šarec je povsem pokleknil pred prvim znakom konflikta z lobiji v zdravstvu. Nož mu je zabil v hrbet lasten minister za zdravje, tako da si od njega res ne obetamo silno pogumne bitke s korupcijo, kar bi bistveno pripomoglo k možnosti za ohranjanje javnega zdravstva in ukinitev lopovskega dopolnilnega zavarovanja. Ivan Gale je metal bombe po studiu in kmalu je burleska spominjala na spopad podivjanih tolp. Briljantno pravzaprav.

Kot da ne bi bilo vročekrvnosti dovolj, je bila izbrana tematika zadnjega soočenja tudi dohodki in premoženje predsednikov strank. Še ena sporna vsebina, ki jo naši vrli predstavniki ljudstva ob koritu sovražijo, čeprav v demokracijah ni absolutno nič neobičajnega. Je treba slovenskim državljanom razlagat, zakaj?! Predsedniki etabliranih strank na Zahodu, ki so bogato sponzorirane in temu primerno vezane na diktat kapitala, lahko itak nagrabljeno premoženje in razne umazane provizije skrivajo po slamnatih podjetjih, pri prijateljih ali v raznih mafijskih “oazah”, pri nas se pa zlahka zaplete že pri povsem formalni psevdotransparentnosti. Dokler ne bodo stranke razpolagale z enakim kapitalom in bile enakovredno zastopane v medijih, ne obstaja predvolilna enakopravnost.

Robert Golob je bil po logiki stvari še posebej na tapeti in obnašal se je milo rečeno osupljivo otročje. Ne prvič. Kot malček iz 1.c se je upiral izzivom z zafrkavanjem sovražnih “vrstnikov” iz 1.b, češ kako državljani pojemo in plešemo, ker bodo tisti iz 1.b izgubili blesavo igrico ravbarjev in žandarjev. Njegovi odgovori so bili gostilniško podjebantski, besni, hlinjeno posmehljivi … Streznil se je šele na koncu oddaje in odrecitiral predvolilno zaobljubo, kakršno bi si pač vsi želeli slišat. Poslušali smo dialog Goloba in Janše, iz katerega smo med drugim ponovno izvedeli, da so v Sloveniji določeni zakoni le za okras. Gospoda sta kramljala, ali Lahovnikov zakon prepoveduje izplačevanje nagrad direktorjem (magari v višini preko sto tisoč evrov na leto) vseh državnih podjetij ali nekaterim pač ne prepoveduje. To je stvar kramljanja v sivih conah selektivne pravne države. Kakor koli že se bodo volitve razvile, si lahko še z Robertom Golobom in njegovo kompanijo v parlamentu brez dvoma obetamo okrepljeno mesarsko klanje med koalicijo in opozicijo.

Priložnost navzkrižnega blatenja v studiu so zlorabili opozicijski hinavci in zapustili studio v imenu demonstracije domnevne dostojnosti. Češ, mi se pa tega prepirljivega cirkusa že ne gremo, čeprav so tudi sami povsem očitno pričkanje zgolj podpihovali, namesto da bi vsebinsko odgovarjali, kot je to na primer zelo dostojno, artikulirano in izključno na programsko vsebino osredotočen počel do zadnje minute edino Dejan Podgoršek, ki je namesto Aleksandre Pivec predstavljal stranko Naša dežela. Njegov fokus na podeželsko populacijo in programski pomen prehranske samooskrbe za prihodnost sta bila nepremagljiva sredi popolnega kaosa, zato se ga tudi afere Aleksandre Pivec niso dotaknile. Ker so bili levi demagogi, ki so vajeni sebi prijaznih levih poslušnih novinarjev na nacionalni televiziji, negativno nastrojeni do desnici zapriseženega tv voditelja, so z veseljem zlorabili priložnost in Pirkoviču minirali soočenje ter hkrati pobegnili pred sila neprijetno tematiko, ki jo je sugeriral predvsem Ivan Gale. Stare leve parlamentarne stranke, ki jih vedno znova izvolite v parlament, so storile točno to, kar počnejo že celo zgodovino. Ko nastopi kriza in ne vedo, kaj bi počeli sami s seboj, pobegnejo, ne glasujejo v parlamentu ali po potrebi razsujejo vlado. In potem spet nastopi Janša. Večna zgodba v našem parlamentu je dobila popolno ovekovečenje v resničnostnem šovu desetletja.

Zadnje predvolilno soočenje parlamentarnih strank je izpadlo genialno, ker je pokazalo vse pomembno, česar se moramo zavedat, ko razmišljamo o prihodnosti naše države in družbe na političnem parketu. To je bila popolna demonstracija realnosti, ko padejo maske in pod njimi dejansko ni niti obrazov. Ko pomislim, kaj je zakuhal predvsem Gale, padem v smeh. Kakršno koli internetno moraliziranje brižnih državljanov z vidika domnevne težnje, da bi raje prisluhnili resni razpravi o tem, kakšno gospodarsko in socialno bodočnost nam bodo krojili stari bodoči podtaknjeni poslanci in ministri, so tragikomične naivne blodnje. Toliko predvolilnih soočenj, kot smo jih bili državljani deležni pred aktualnimi volitvami, ne pomnim še nikoli v preteklosti. In naposlušali smo se veliko napiflanega ništrca. Vse so nam že povedali. Ne prvič. Iste flance smo poslušali že prevečkrat pred volitvami, kaj gospoda izvaja v parlamentu in na terenu, pa menda zdaj že vemo?! Česa še nismo slišali in česa še nismo doživeli?! Burka, ki sem jo spremljala, je bila čista katarza. Čakajo nas zelo zahtevni in naporni časi, a resne vlade, ki bi uspešno in suvereno branila nacionalni interes in predvsem državljane, dobili očitno ne bomo. Nastradali bomo kot drugorazredna kolonija pod mečem ZDA diktature, ki ji hlapčuje EU. Kar se demokracije tiče, imamo problem že v kali.

V Sloveniji volitve niso niti demokratične niti enakopravne

Volitve sicer nikjer ne Zahodu niso demokratične ali celo enakopravne, saj so tudi v navideznih demokracijah stranke, ki služijo kapitalu, praviloma privilegirane in s strani kapitala bogato sponzorirane. Med drugim premorejo več finančnih sredstev za promocijo ter za podkupovanje, nadzorovanje in ustvarjanje lastnih medijev. Zato so deprivilegirani, marginalizirani in revni državljani v neoliberalni legalizirani mafijski divjini vnaprej zablokirani v težnji, da bi zastopali svoje pravice preko stranke v parlamentu. V Sloveniji pa smo volivci še posebej nategnjeni.

Po prejšnjih volitvah so se slovenski državljani množično razburjali, ker nam volitve ne omogočajo niti preferenčnega glasu, s katerim bi lahko vsaj delno vplivali na sestavo poslancev, ki delujejo v parlamentu v našem imenu! Srečne sveže zaposlene poslance in predvsem predsednike strank je kar trgalo od leporečnega nakladanja, kako visoka prioriteta bo sprememba volilne zakonodaje do naslednjih volitev. To so obljubljale te parlamentarne stranke, ki zdaj spet prosjačijo za naš glas. Zdaj so pred nami naslednje volitve in nakladaške stranke nam bodo s pomočjo verjetnostne računice po bolj ali manj izvoljivih okrajih spet podtikale svoje najbolj obvladljive in poslušne izbrance v poslanske klopi. Ni nas bilo težko nategnit, saj navkljub številnim protestom in demonstracijam zadnja leta volitve niso bile nikakršna prioriteta tudi raznim politično profiliranim in usmerjanim organizatorjem domnevne volje ljudskega glasu. Politiki s svojimi propagandnimi podjetji, ki se zavajajoče imenujejo mediji, se dobro zavedajo, da za kritično maso ljudstva itak ni pomembna prioriteta nič, kar se jim ne vrže pred nos kot domnevno pomemben problem v danem minljivem trenutku. Težko trdim, da slovenske domorodne politične mafije državljane podcenjujejo, ker si poniževanje preočitno itak zaslužimo.

Javnomnenjske ankete in mediji nam redno nekaj mesecev pred volitvami sporočajo, kdo je novi izbranec za zmago na totalno neprištevnih butalskih antijanša volitvah. Ljudstvo je najbolj enostavno orodje v rokah lobijev, ki nam ropajo ter uničujejo kulturno, socialno in eksistencialno suverenost že od osamosvojitve dalje. Kaj bi večna bolj ali manj lažna opozicija brez Janše?! Saj bi se morali morda celo eno uro v življenju ukvarjat s programsko vsebino in prakso. Vsakič znova nas državna in zasebna podjetja za politično propagando tokov kapitala, prepričujejo, da obstaja le ena osebnost, ki nas bo obvarovala pred najhujšim v prihodnosti. Za psevdolevičarje predstavlja odrešenika “nov” obraz, za psevdodesničarje pa večni Janez Janša. Ubogi kronično nategnjeni državljani, ki se trudijo tekmovat v diplomaciji z legalizirano mafijo, se na vsakih volitvah znova odločijo, da ne bodo volili po lastni vesti, ampak bodo s svojim volilnim glasom podprli ideološko sprejemljivo stranko, za katero jim propagandne javnomnenjske ankete sporočajo, da se bo gotovo prebila v parlament. Večina najbolj preračunljivo pametnih voli Janšo ali “nov” podtaknjen obraz. Državljani so v povprečju prav smešno predvidljivi in vodljivi, a pretkani mafijci se neradi prepuščajo tudi najmanjšemu naključju, če le ni nujno.

Najbolj vplivna medijska propagandna trobila povsem odkrito dodatno diskriminirajo predstavitve izvenparlamentarnih strank v primerjavi s parlamentarnimi strankami. Državljani smo v zadnjem mandatu cirkusovanja lahko spoznali, da nimamo nikakršnega vpliva na samozaščito pred strankami, ki izvedejo popolno izdajstvo obljub lastnim volivcem in se v parlamentu celo kadrovsko in programsko povsem preoblikujejo. Celo naziv stranke spremenijo po potrebi. Poslanci in cele stranke se med seboj prostituirajo pred našimi očmi, mi pa samo gledamo kot največje budale na planetu in prevarantom ni treba skrbet, da bi na primer ljudstvo brutalno bojkotiralo naslednje volitve, dokler ne pridobimo pravice in posledičnega mehanizma za odpoklic prevarantskih strank, kaj šele posameznih poslancev, saj jih neposredno nismo niti izvolili.

Prevara ljudstva se lahko odvija povsem odkrito, kar prevarantom niti malo ne škodi. Zato spremljam celo blestečo politično kariero Zdravka Počivalška s svojimi podaniki. Prevrat, kakršnega je izvedel v stranki SMC in ustvaril pakt z Janezom Janšo, kar je bilo v nasprotju s predvolilno obljubo stranke, je Zdravko Počivalšek s podaniki izpeljal zdaj še enkrat, tik pred volitvami. Zdaj je zrušena stranka SMC, ki se je iz Stranke Mira Cerarja preimenovala v Stranko Modernega Centra (smeh), tik pred volitvami postala stranka Konkretno (še več smeha). Tokrat je Počivalšek volivce nategnil konkretno in se infiltriral v povezovalno tvorbo s še štirimi drugimi strankami, med katerimi nas razveseljuje tudi bivši slavni prostaški mariborski župan Franc Kangler, ki so ga ljudske vstaje nekoč že odpihnile z županskega prestola, in nekateri konservativni “podobniki”, za katere smo mislili, da smo se jih že zdavnaj znebili. Združba Povežimo Slovenijo, ki je zbobnala na kup precej lačnih županov, se propagira le na eni zlizani in povsem nerealni floskuli o povezovanju kronično sprtih in razdeljenih Slovencev. Povezali so se pa stari politiki, ki so povezani že od nekdaj, kot da bi se že rodili v istem gnezdu. Zdaj naj mi pa kdo razloži, kako je mogoče, da glede na trenutne javnomnenjske ankete stranki PoS dosojajo prestop parlamentarnega praga?! Ali državljani podpirajo politike, ki nategujejo volivce in blestijo s korupcijskimi aferami, ali zgolj ogromno državljanov ni prisebnih? Bi morali v Sloveniji zamenjat politiko ali državljane? Zakaj ankete prejudicirajo stranki, ki jo predstavlja Ivan Gale, bistveno slabši rezultat? Ne vem, če se še spomnite, ampak Gale je tista oseba, ki jo je baje vesoljna Slovenija v imenu naplavine poštenjakarskega samoljubja, gromko podpirala in celo ustanavljala internetne podporne skupine žvižgaču. No, tik pred volitvami so politično angažirani upravljavci v ozadju podporne skupine Ivana Galeta na Facebooku blokirali udeležbo v skupini kar Ivanu Galetu in skupino po vzoru modusa operandija Zdravka Počivalška in podobnih prevarantov preimenovali v nekaj drugega pač. Kje so zdaj vsi ti Slovenci, ki baje bolj podpirajo žvižgače v boju proti korupciji, kot pa razne prevarantske politikante, ki se hipotetičnih žvižgačev brez dvoma znebijo najprej?!

In banalnega stripa o Butalcih, ki se igrajo volitve, sploh še ni konec. Ob očitni diskriminaciji promocijsko itak siromašnih izvenparlamentarnih strank nam je bilo povsem brez sramu predstavljeno, da tudi izvenparlamentarne stranke niso obravnavane enako diskriminatorno. Robert Golob mora postat bodoči mandatar, so nam sporočila javnomnenjska in medijska trobila. Poskrbeli so, da je celo sodišče sodelovalo v popolni šlamastiki privilegirane in povsem neenakopravne obravnave. Najprej je za privilegiran status s pomočjo kooperativnega sodišča poskrbela Aleksandra Pivec z njeno deželo, češ da naj bi predstavljala parlamentarno stranko, ker so se v njeno preobraženo strankarsko tvorbo zatekli odpisani poslanci. Ampak to je tudi po mnenju našega sodišča pomemben kriterij, ki stranki nudi prednost in ne kvečjemu obratno. Tudi stranka Gibanje Slovenija (baje svobodna Slovenija) se lahko pohvali z bivšimi poslanci v svoji združbi, kar naj bi pomenilo, da so enakovredni parlamentarnim strankam. Marta Kos je na tej podlagi v enem izmed soočenj na nacionalni televiziji celo resno moralizirala, ker je bila bojda stranki kršena pravica do “poštene” medijske obravnave v uradni predvolilni kampanji, dokler se niso obrnili po zaščito na naše pravosodje. In prenekateri državljani po družbenih omrežjih so tej predstavi izjemnega boja za nepravično pravico celo ploskali. Adijo pamet! Na koncu verige si je bizarno pravico le izboril tudi Ivan Gale, ker je tudi v njihovo stranko prestopila Violeta Tomič, ki je bila sicer za razliko od drugih poslanskih prevratnikov iz Levice izgnana s pomočjo mobinga zaradi nezaželenega delovanja po lastni izbiri v odnosu do cepljenja in zdravljenja proti covidu. Blagor Lojzetu Peterletu in Janezu Drnovšku, ki sta nekoč še lahko mirne duše razlagala vesoljni Sloveniji o svojih alternativnih pristopih k zdravljenju raka, pa nikomur ni padla na pamet ideja, da bi bilo zaradi tega bolje, da se spokata s političnega prizorišča. Toliko o demokraciji najbolj demokratičnih strank na svetu.

Sodstvo v Sloveniji je v imenu pravne države javnosti sporočilo, da stranke, ki že itak niso medijsko protežirane in obilno podkupljene s strani kapitala, nimajo niti najmanjše enakopravne pravice v tekmi za preboj v parlament, v kolikor vsaj ne sprejmejo v svoje vrste kakšnega poslanca, ki se sicer po volji volivcev morda ne bi več obdržal v parlamentu. Nove stranke nimajo šans, da se prebijejo do praga parlamenta, če vsaj malo ne sodelujejo pri volilnih prevarah! To je sporočilo slovensko sodišče Sloveniji!

In ob vsem priloženem naj bi bilo vredno, da pišem o programski vsebini in predvolilnih obljubah strank?! Nobene vsebine ni, še najmanj zavezujoče vsebine pri strankah, ki se jim sploh ni treba trudit, da bi nas prepričali v kar koli! In dokler se v Sloveniji ne bo zgodil organiziran bojkot prevarantskih volitev, so volitve v Sloveniji ne le zgolj povsem nedemokratične, kot je razvidno povsod na Zahodu zavoljo globalizirane diktature kapitala, ampak so volitve v Sloveniji pravzaprav kriminalne! V takšnih okoliščinah bi bilo za Slovenijo morda še najbolje, da bi zmagala stranka SDS s 123% glasovi. V tem primeru bi zasvetilo drobno upanje, da bi se ob izjemni zmagi stare etablirane stranke, ki bi presegala metafizične razsežnosti, državljani Slovenije vsaj malo predramili iz globokega sna. Le v tem primeru bi si lahko celo obetali kakšne demonstracije z omembe vrednimi zahtevami državljanov!

Please leave this field empty

Ne zamudite novega prispevka!

Naročite se na e-obvestila o objavi novega prispevka na spletni strani Simona Rebolj

Ne pošiljam vsiljivih sporočil in varujem vaše osebne podatke! Preverite politiko zasebnosti za več informacij.

Preverite e-pošto za potrditev naročila!!