Po hudi nesreči v tovarni Melamin, kjer so izgubili življenje skoraj anonimni (tuji) delavci, smo bili preko medijev obveščeni, da so prebivalci ogroženega okolja lahko povsem mirni. Poveljnik Gasilske zveze Kočevje je namreč opravil vse domnevno ustrezne meritve in zatrdil, da onesnaženost okolja zaradi morebitnega iztekanja zdravju nevarnih kemikalij ni problem! Pomemben podatek je, da so bile meritve gasilske zveze po poročanju nacionalne televizije opravljene na podlagi naročila podjetja Melamin. Nezaslišano! Že desetletja vemo, da podjetja, ki onesnažujejo okolje zaradi zaščite profita namesto človeka, nesankcionirano goljufajo in podajajo zavajajoča naročena poročila o onesnaževanju okolja. Država, ki dopušča takšen konflikt interesov, da sprejema naročene goljufive meritve s strani tovarn, ni nobena država, ampak navadno mafijsko podjetje, ki ropa in ogroža državljane. Po številnih agonijah v preteklosti, ko so se civilne organizacije leta in leta borile za pravico prebivalcev do zdravja ter same naročale in financirale neodvisne raziskave o onesnaženosti okolja z alarmantnimi rezultati, pri čemer je drama v Anhovem le ena izmed odmevnejših, pa še vedno čakam in čakam, da bodo vsaj novinarji zahtevali neodvisno analizo s strani države, a ničesar ne dočakam. Brez pripombe. Mediji le poročajo. In zdaj poročajo, da se je NIJZ končno zganil in obvestil državljane, ki bivajo na ogroženem področju, da je pitna voda postala nepitna. Onesnažena je tudi zemlja s hipotetičnimi pridelki. Dva tedna so državljani torej uživali strupeno vodo.
V oddaji Odmevi je po nesreči gostovala v studiu takrat bodoča predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Naslednje jutro je namreč bodoča vlada obiskala Kočevje na kraju nesreče. Zakaj? Odšli so na kraj zločina bojda izrazit globoko sočutje. Žal si zgolj z globokim sočutjem sorodniki preminulih v nesreči, vsi delavci, ki preočitno garajo v neznosnih in nevarnih pogojih dela, in prebivalci onesnaženega okolja ne morejo niti riti obrisat. Urški Klakočar Zupančič ni bilo treba odgovorit na vprašanje, ali bo nova vlada končno poskrbela za ustreznejšo zakonodajo, ki ne bo več dovoljevala, da si podjetja koruptivno kar sama naročajo in kupujejo poročila o svinjarijah, ki jih izvajajo, da bi zastrupljanje narave, izkoriščanje in celo ubijanje človeka za ceno profita potekalo nemoteno. Nič nenavadnega, saj konec koncev še vedno ne vemo ničesar niti o ključnih stališčih in bodočih ukrepih na področju zunanje politike, čeprav je po eskalaciji vojne v Ukrajini ravno zunanja politika ključnega pomena za prihodnost države, tudi in še posebej za ekonomsko prihodnost, ki določa, kakšen standard in projekte si bo Slovenija sploh lahko privoščila uresničit sredi 3. svetovne hibridne vojne. Bodoči predsednik vlade Robert Golob še vedno ni prejel niti enega vprašanja, na katerega bi moral podat konkreten odgovor, bodoča zunanja ministrica Tanja Fajon je pa žal v svoji standardni maniri le naučeno in skrajno dolgočasno zdrdrala javnosti nekaj puhlic, ki obetajo zgolj hlapčevsko sledenje ukazom EU establišmenta. Novinarji pač le poročajo, a veste.
Medtem ko nas država v sodelovanju s skorumpiranimi podjetji ne varuje niti pred najhujšimi onesnaževalci okolja in izkoriščevalci delavcev, smo po nesreči v tovarni Melamin že prejeli obvestilo, da nam skušajo sredi Kočevja, Maribora in celo neprevetrene ljubljanske kotline podtaknit sežigalnice odpadkov. Elektro Ljubljana se zelo bori za biznis ter povsem zavrača opozorila zdravstvene stroke. Celo vsak neozdravljiv cepec se zaveda, da je ljubljanski zrak že alarmantno onesnažen in na repu držav po onesnaženosti mest v Evropski uniji. Kako je to mogoče? Kako je mogoče, da mala Ljubljana ni najlepše zeleno mesto na svetu z udobnim in poceni javnim prevozom ter z mogočnimi pešpotmi in dobro obrambo pred industrijskimi onesnaževalci? Namesto konkretnih zahtev po zavezah o izboljšani zavoženi prihodnosti v interesu državljanov, poslušam s strani medijev le izsiljevanje prodajalcev energije, kakšne odlične filtre neki bodo namestili in poskuse brezsramnega podkupovanja državljanov, češ da bomo z odobritvijo še hujšega onesnaževanja zraka na povsem neprimernih področjih dobili cenovno ugodnejšo toplotno energijo. Ogabno. In ne le to! V skrajno prazni in površinski premierno predvajani novi informativni oddaji Panorama poslušam suhoparno robotizirano poročanje, kako se je število rakavih obolenj v zadnjih dveh desetletjih več kot podvojilo. Zato potrebujemo razširjene prostore onkološke klinike. To je baje vse, kar potrebujemo. Čim več bolnikov, da jih bomo lahko zdravili in bo biznis krožil. Nobenega vprašanja, zakaj, zaboga, smo Slovenci tako visoko na lestvici v EU po obolevnosti za rakom. Nobenega posebnega interesa ni v raziskave o onesnaženosti okolja in skrajno stresnih življenjskih pogojih z uničujočim vplivom na slovenskega državljana. Nula.
Zaradi sprevržene in skorumpirane imperialistične zunanje politike, ki nam bo zasolila tudi cene energentov in ki ji patetično hlapčujemo, nas bodo obdarili s še bolj onesnaženim zrakom, ker bomo srečni sežigali smeti sredi mesta, da bi dobili malo cenejše položnice od sramotno precenjenih s “pomočjo” naše ameriške “zaveznice”, ki nam bo pomagala pri sklepanju predragih poslov z energenti, dokler ne bomo nekoč postali domnevno zelena država s sončnimi paneli na vseh strehah sveta. O, da bi nam sonce le sijalo! Ubogi kronično poneumljani slovenski državljani pa še vedno ponavljajo ofucane prazne pamflete o groznem avtokratu Viktorju Orbanu, ki ga bojda Janez Janša oponaša. Ne, dragi državljani, na žalost Orbana razen s težnjo po avtokratskem obvladovanju državljanov Janša nikoli ni oponašal. Poskušal je le okupirat medije, kar je lastno tako avtokratskim kot navidezno demokratičnim tolpam na čelu oblasti. Vendar pa to ni edino relevantno področje pri presoji delovanja oblasti. Ker tega ne razumemo in ne prejemamo kompleksnih informacij o politikah držav, bomo pač za razliko od Madžarske Slovenci ne le ostali brez bank in številnih državnih podjetij, ampak tudi brez cenovno ugodnih energentov. No, Janša bo ostal tudi brez finančne pomoči Madžarske pri financiranju strankarskih medijev, ker ga stric Orban itak ne potrebuje več, mi pa bomo ostali kmalu morda celo brez dela Prekmurja, za kar se nam v praksi itak od nekdaj fučka. Pomembno je, da bomo dobili pod nos še sežigalnice odpadkov, čeprav se začuda tokrat stroka celo oglaša v bran državljanom. Običajno jih ne slišimo, razen tistih, ki delujejo posebej financirani, kupljeni in podkupljeni za interes raznih podjetij ali politične legalizirane korupcije. Seveda nam tudi brezzobo oglašanje stroke v imenu javnega zdravja prav nič ne pomaga. Blablabla … lalalalala …
V primeru svinjarije, ki se je zgodila v podjetju Melamin, je treba nujno opozorit tudi na povsem neetičen odnos do delavcev. Čeprav se prebivalci, ki so sumljive procese delovanja Melamina opazovali že leta od blizu, niso čudili, da je končno prišlo do hujše nesreče, pri čemer je tovarna postavljena na povsem neprimernem področju sredi mesta, so nam mediji posredovali mnenje vodstva podjetja, da je za nesrečo odgovoren človeški faktor. Človeški faktor pa se predvidljivo ne nanaša na predstavnike vodstva. Ah, ne. Kje pa! Nesrečo je sprožil delavec. Kdo pa drug! Nesreča pač. Pomota. Kljub domnevno odlični organizaciji dela, ki ne more nikoli stoodstotno zagotavljat popolne varnosti, je baje delavec povzročil, da so se skupaj namešale usodne kemikalije, ki povzročijo eksplozijo. In niti v dominantnih medijih nobene razprave in pobude k resni preiskavi, kakšni so delovni pogoji delavcev in kako kakovostna in varna je organizacija dela v tovarni. Za usodno napako bomo okrivili preminulega delavca, se formalno poklonili žrtvam in čao!
Delavska svetovalnica je na facebooku sicer objavila zapis pod naslovom Človeška napaka, v katerem so opozarjali na nesprejemljivo obravnavo primera v Melaminu in o številnih podobnih primerih, a posebnega medijskega odmeva pričakovano ni bilo, kaj šele ustreznih pozivov odgovornim, tistim, ki predstavljajo personificirano človeško napako z namernim izvajanjem človeških napak po tekočem traku.