Primer utemeljenih sumov korupcije predsednika ZDA v spregi s plenjenjem v energetskem podjetju Burisma v Ukrajini, ki segajo še v čas pred volitvami pod Obamovo administracijo, ko je bil Biden še podpredsednik, je eden izmed tipičnih klišejskih primerov, s kakršnim se normalizirajo navaden kriminal, klientelizem in visoka korupcija kot nekaj povsem moralno sprejemljivega, legitimnega in tudi po potrebi legaliziranega! Prejšnjim obtožbam zdaj sledi še sum korupcije s podkupnino v višini več milijonov in pričanje lastnika energetskega podjetja Burisme, ki je bil – po njegovih trditvah – tarča izsiljevanja s strani družine Biden. Treba je posebej poudarit, da v kolikor FBI ne bi več kot leto dni povsem nerazumno in neutemeljeno zadrževal podatek za medije in širšo javnost o potrjenem lastništvu zaseženega prenosnika, ki predstavlja vir dokazov o utemeljenih sumih koruptivnega delovanja Josepha Bidena s sinom Hunterjem Bidenom, bi Biden bistveno težje in skoraj nemogoče zmagal na volitvah, saj bi afera pomembno onesnažila predvolilno kampanjo!
Kakšen je torej postopek normalizacije korupcije v visokih strukturah? Družbi škodljivo in zločinsko ravnanje se zamegli z ustvarjanjem banalnih prepirov o domnevno krivičnih ali nedokazanih obtožbah o nelegalnem, nelegitimnem ali zgolj nemoralnem delovanju (ništrc za mafijsko družbo, ki redno legalizira razne svinjarije in visoko pozicioniran kriminal)!
Da je bil sin predsednika Amerike sploh postavljen na čelo nadzornega sveta Burisme (energetsko podjetje v Ukrajini), se zaradi preočitnega konflikta interesov nikoli sploh ne bi smelo zgodit, če družba ne funkcionira na legaliziranem kriminalu nosilcev pozicij moči! Ob razkritjih logične povezave delovanja očeta in sina bi moral bit najkasneje ob razkritjih javnega delovanja (javna funkcija v tuji državi) javnosti predsednik že zdavnaj bivši predsednik. Da je povsem znano in jasno, da je predsednik neke tuje države pomembno vplival na odstavitev tožilca v tuji državi (Ukrajini), ki je “slučajno” preiskoval kriminalne posle v Burismi, bi moralo bit več kot preveč za slovo predsednika z vseh možnih političnih funkcij in karierni debakl razvajenega sinčka, ki posluje in deluje v politiki brez kakršnih koli kompetenc, a z velikim nahrbtnikom osebnostno neprimernih lastnosti za kakršne koli položaje moči. Razen če živimo v družbi, v kateri so neumnost, infantilnost, razuzdanost, razvajenost, pohlepnost in po potrebi tudi narkomanija (kar izpade celo daleč najmanjši problem) pomembne reference v svetu ekonomije in politike. Izjava oligarha, da je bil prisiljen postavit Hunterja Bidena na odgovoren položaj, čeprav je njegov pes bistveno bolj inteligenten od Hunterja, nas ne preseneča, kajti sodobni kapitalizem omogoča točno to: na odgovorne in ekonomsko varne položaje odločanja se zavoljo enostavnega izvajanja klientelizma zlahka vzpenjajo skrajno neintelegentni, nerazgledani, brezvestni, neupravučeno naduti, klovnosko narcistični, vodljivi in družbi večstransko škodljivi ljudje. Sistemska črna luknja deluje v vseh porah družbe in je skozi čas po logiki stvari vedno bolj neznosno prostrana in črna.
Izjava, da podkupnin ni možno izsledit, tudi če obstajajo in če bi želeli, ker možnosti razvejanih nakazil in vijug preko davčnih oaz presegajo namerno oskubljene kapacitete in zmožnosti okrasnih organov pregona države (namenjeni so predvsem preganjanju in discipliniranju plebsa, nikakor pa strukturam moči, zato tudi povsem očitna mafija deluje nemoteno vse do trgovanja z ljudmi – tudi z otroki), bi moral za vsakega državljana predstavljat oglušujoč alarm v dokaz, da so države znotraj takšnega sistema pač mafijske in čisto nič bolj optimističnega. Ker se noben “mainstream” medij bombastično ne sprašuje, o čem sploh pisari, ko detektivsko razčlenjuje, ali so na primer obtožbe o zgolj nekih dodatnih nelegaliziranih provizijah resnične ali niso, družba mirno sprejema čvekanje o velikih mafijskih svinjarijah kot o nečem povsem normalnem in “legalnem” pač. Misija pranja možganov uspešna! Ljudje se ne zaparkirajo pred bele hiše svojih držav in ne odnesejo legaliziranih kriminalcev na pločnik, kjer se tudi zaradi njih zbirajo brezdomci.
V naslednji fazi boste še bolj disciplinirani z ukinjanjem gotovine v imenu boja proti korupciji in eksplicitno proti podkupovanju. Strinjali se boste, ker vam ne bodo povedali, da je ukinitev gotovine namenjena le temu, da pribijejo ob tla vas! Vas, ki vam bodo kadar koli lahko zablokirali tekoči račun, če kjer koli ne boste pridni, kot je le najbolj transparentno lepo pokazal že Justin Trudeau s takšno prezentacijo psihopatskih lastnosti v zadnjih letih, da kar boli. Ni edini, tudi v VB se razkriva paleta enakih ukrepov proti državljanom, za katere ne veste, da sploh obstajajo in imajo brez pomoči družine uničeno življenje, ker si ne morejo kupit niti rogljička. Ukrep bo namenjen proti vam, da si s koščkom gotovine ne boste mogli rešit niti osnovne preživetvene eksistence, ko vam bodo plačo zbili na minimum in vas obvestili o kaznivosti dela na črno. Ko vam bodo zablokirali tekoči račun, ker v službi niste ubogali šefa ali ste na družbenih omrežjih baje širili “sovražni govor”. Ne boste pa doživeli napovedi o ukinitvi davčnih oaz, kaj šele investicij v resen neodvisen pregon visoke korupcije in legalizirane mafije.
Že zdaj se zdi povsem legitimno in je baje povsem legalno, da nek brezvezen zadetek, ker je pač sin (lahko bi bil tudi dragi prijatelj), predstavlja celo relevantno ime znotraj ekonomske in vojaške vojne v Evropi. Ampak dajmo se pričkat, ali je ubogi revež žrtev zarotniškega podtikanja prejemanja določene dodatne podkupnine, kot da niso te kreature ena sama gmota utelešene podkupnine. Abotno!
Pričanje diskreditirane in cenzurirane novinarke in urednice o cenzuri v medijih in na družbenih omrežjih prispevka z razkritji o vsebini elektronske pošte na zaseženem prenosniku (
Čeprav je New York Post že objavil prispevek, v katerem je obelodanjal pomembne informacije o koruptivnem delovanju Bidena v energetskem podjetju v Ukrajini (preko sina Hunterja Bidena), poslih s Kitajsko pa vse do trgovanja s prostitucijo, so vsi drugi mediji zamrznili zaradi blokade s strani FBI, kjer več kot leto dni niso potrdili pristnosti zaseženega računalnika. Diskreditirali so tudi že objavljene informacije, češ da niso kredibilne, politični pol demokratov z Bidenom na čelu pa je preko vseh medijskih kanalov aktivno razpihoval lažno trditev, da gre zgolj za lažno rusko propagando (zlizana rusofobna puhlica je bila že takrat v obtoku z namenom prikrivanja vsega, kar politični in kapitalski kliki ni ustrezalo). FBI je potrdil pristnost računalnika in vsebin šele po volitvah, na katerih je neovirano zmagal Joe Biden! Neznosno zavlačevanje potrditve pristnosti vsebin in diskreditacijo informacij v visokem javnem interesu je pomagalo k zmagi aktualnega predsednika, cenzura pa se je seveda nadaljevala vse do današnjih dni.
Družbena omrežja – še posebej facebook – so redno blokirala informacije o utemeljenih sumih koruptivnega delovanja v Ukrajini, v zadnjih dneh pa so republikanci udarili z novimi obtožbami o podkupninah in nepotizmu, o čemer je pričal tudi lastnik energetskega podjetja v Ukrajini. Facebook je cenzuro utemeljeval z bizarno lažnivo flanco, da gre za vsebine, ki so bile shekane (nezakonito pridobljene), za nemoteno oviranje prostega pretoka vsebin, ki obravnava informacije, zaradi kakršnih bi moral Biden v vsakem primeru že vsaj petkrat odstopit s položaja, če je že imun na sojenja ali zapor v skladu s pravili igre vsake mafijske države. Elon Musk je po prevzemu Twitterja odprl kanale in potrdil, da so bile vsebine o visoki korupciji Bidena pred njegovim prevzemom redno odstranjevane. Ko je bil Biden že izvoljen in je FBI (predstavniki se zagovarjajo pred parlamentarno komisijo zaradi utemeljenega suma o namernem zavlačevanju in prikrivanju informacij) potrdil verodostojnost lastništva računalnika, so enake informacije objavili tudi drugi mediji (The New York Times, The Guardian …), blokade na facebooku in twitterju pa so se nadaljevale. Padale naj bi tudi podkupnine za čim bolj učinkovito oviranje širjenja informacij po poročanju Elona Muska. Posebne podkupnine za posamezne aktivnosti sicer niti niso posebej nujne, saj v nadzornih in svetovalnih organih facebooka čepijo tudi bivši predstavniki CIE, povsem legalizirano in neprobleatizirano, saj faktor konflikta interesov ni pomemben, če silam politične moči ne ustreza. Kljub temu da je bilo po volitvah, na katerih je slavil Biden, celo povsem legalno in legitimno javno razjasnjeno, da so bili zelo redki novinarji, ki so pogumno poročali o primeru kljub preganjanju na najvišji ravni sil moči, po krivem diskreditirani, zasmehovani in cenzurirani, še do danes niso prejeli kakršnega koli opravičila, kaj šele da bi bile uradne osebe, ki so zavestno manipulirale in lagale, ustrezno diskreditirane in sankcionirane!
Cenzura, ki jo občuti vsak posameznik na družbenih omrežjih
Na facebooku sem precej pogosto sankcionirana tudi s potiskanjem mojih objav na dno prikazovanja objav na časovnici za 29 dni (poleg občasnih drugih sankcij, brez utemeljitve in z brzinsko zavrnitvijo pritožbe), pa vendar še nikoli ni bilo všečkov pod aktualno politično tematiko tako radikalno malo glede na moje povprečje, za preštet na prste rok! Tudi v času dopustov ne in še dan prej ne. Zadeva je izpadla sumljiva na sto kilometrov. Nekateri bralci ste mi po moji mali osebni anketi na facebooku z vprašanjem, zakaj niste prebrali ali vščekali objave, seveda odgovorili, da itak že vsi vrabci in golobi čivkajo, da na facebooku vlada prikrita cenzura, ki se konstantno izvaja tudi preko algoritmov. Mar ne vem? Logično, da vem! Vendar pa govorice ne pomenijo dokazanega ali dovolj prepričljivega dejstva.
Mnogi uporabniki facebooka se pogosto pritožujejo, da so njihove objave sistemsko ovirane, vendar čisto nič ne kaže na utemeljen sum, da bi se to dejansko dokazljivo dogajalo. Ne gre za zapiske, ki bi obravnavali ali razkrivali kar koli, česar ne objavljajo povsem neovirano tudi drugi. Ni zaznan radikalen padec pozornosti, všečkanja v primerjavi s povprečjem avtorja. Nič prepričljivega, razen da lahko jamranje avtorji osebno doživljajo kot ustrezen izgovor za manj dosežene pozornosti, kot bi jo želeli ali pričakovali. Neutemljeno jamranje se pomeša skupaj s tistimi, ki pa še kako jamrajo povsem upravičeno. Ne zaradi ranjenega ega ali pohlepa po pozornosti, ampak povsem utemeljeno z vidika objektivnega spoznanja in realnega interesa v obveščanje in osveščanje družbe. Ko se nekaj, kar naj bi itak vsi vedeli, a transparentnih dokazov ni, pomeša v sivo meglo neutemljenega jadikovanja skupaj z utemeljenim pritoževanjem, je namen tistih, ki cenzuro izvajajo in jim koristi, dosežen. Kaos, megla, ki ji sledi prenasičenost in na koncu apatija javnosti.
Zato sem se odločila za anketo, pri čemer me je zanimalo, koliko ljudi je sploh zasledilo objavo tudi med rednimi bralci mojih objav, na podlagi primera objave, ki je glede na povprečje pokazala radikalno spregledanost. Ankete sem se lotila na primeru “Biden”, ker sem na tem primeru zasledila najbolj radikalen padec pozornosti. Pomembno je bilo, da gre za objavo o tematiki, ki itak že je v javnosti dokazano ovirana na družbenih omrežjih in ki je izrednega pomena za usodo globalne politike v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti (bodoče ameriške volitve). Ko se zgodi takšen politični škandal o mafijskem delovanju hegemona in prikrita cenzura ni več neznanka, je povsem jasno, da ne gre zgolj za osamljen izjemen primer, saj govorimo o primeru, kakršen bi sicer polnil naslovnice in obilje časa po vseh medijih na svetu, na Zahodu pa sploh. Kaj se šele dogaja z drugimi pomembnimi informacijami, ki jih ni tako zelo težko pomest pod preprogo, kot je javno izzvano smetišče predsednika najmočnejše države na svetu. V Sloveniji o tem primeru – razen nekaj interpretacijsko manipulativnega besedičenja – pomembnih informacij za javnost v ustreznih kontekstih praktično ni!!!
Spremljamo predvsem obsežne prispevke o obtožnicah na račun Donalda Trumpa, pri čemer je ravno zadnja, ki je izbruhnila po škandalu v povezavi z domnevnim Bidenovim prejemanjem podkupnine, naravnost burkaška, saj Trumpu očitajo razpihovanje nezaupanja v verodostojnost zadnjih volitev. Na takšen način in v danem kontekstu seveda tudi resnejših obtožb nad Trumpom ne moremo več dojemat pretirano resno in bazen Trumpovih privržencev v ZDA po logiki stvari narašča. Edina rešitev je, da politično servilni mediji in družbena omrežja (predvsem Facebook) poročanje o “aferi Biden” krčijo na najmanjši možni enoznačni minimum, v kolikor se ga demokrati sami nikakor ne morejo znebit čim prej, brez dvoma pa pred naslednjimi volitvami.
Ko sem prebral ta prispevek, se spomnim na vprašanje, objavljeno v Delu, insicer: Kaj bi raje doživeli, da vas okupirajo ZDA, ali, da vas osvobaja Rusija?
Zaradi mojih kritičnih objav na FB sem trenutno 6 mesecev v blokadi, da o lanskem letu niti ne napišem.
Hvala za odlično analizo, ki mi je odkrila še en podvig ameriških demokratskih predsednikov, ki imajo zmerom težave – ali si dajo fafati kakšni pripravnici ali pa lažejo, kako Obamov sklad odlično šola razne Nike Kovač, ali pa se Biden mangupira po Ukrajini. Seveda pa se spomnim tudi vaše odlične analize o Putinovih “bojevnikih”, vendar pa se mi je tista zdela precej naivna glede na vaše siceršnje kritične analize, kajti nekako preveč romantično je obravnavala tip ruskega tirana, ki je tam zmerom klasična oblika vladarja, ki likvidira vse politične nasprotnike. Vsekakor pa z navdušenjem berem vaše tekste, ker tako inteligentnih ter sebi zvestih novinarjev_rk pri nas ni ali pa morda – jih je možno prešteti na tri prste ene roke.