Vlada RS intenzivno stopnjuje sodelovanje Slovenije v vojni proti Rusiji. Že to, da je Robert Golob potrdil za državnega sekretarja za mednarodne zadeve v kabinetu predsednika vlade Vojka Volka, je takoj po volitvah povedalo vse o smernici politike. Seveda večini slovenskih državljanov ni povedalo nič, ker in če niso imeli pojma, kdo je Vojko Volk in niso na primer prebrali nobenega izmed njegovih občasnuh člankov, v katerih redno promovira rusofobne in amerikanofilne floskule, hkrati pa je v enem izmed člankov predstavil Jugoslavijo zgolj kot vmesno zgodovinsko ničvredno balkansko zablodo, ker je po njegovem mnenju Slovenija spadala pd Avstro-Ogrsko in bi morala nadaljevat v smeri pripadanja Avstriji. Takšna mentaliteta zelo jasno odraža tudi odnos do 2. svetovne vojne in do vsega, kar se je dogajalo po njej in se razvija na vrhuncu zdaj!
Po izganjanju predstavnikov ruskega veleposlaništva iz države so sledila obvestila, da naj bi ruski hekerji napadali slovensko virtualno sfero, predvsem spletno stran predsednice države. Slovenska vlada čim bolj tiho še naprej sklepa orožarske posle in tokrat naj bi tanke pošiljala v Ukrajino v navezi s Češko. Trgujejo z našim orožjem, našim denarjem, našo usodo! Takole so zapisali med drugim v članku na MMC portalu:
“Nedosegljivost spletne strani predsednice je sicer časovno sovpadla z navedbo ruske hekerske skupine Cyber Army Russia Reborn, da bo začela kampanjo napadov na spletne strani državnih agencij, začenši s spletno stranjo predsednice republike, ter dodala čustvenček prašiča. Hekersko skupino moti to, da Slovenija podpira Ukrajino in da se je pridružila pobudi Češke za nakup topniškega streliva.”
Bolj pomembno od tega, kaj moti določeno hekersko skupino, je to, da mene kot državljanko Slovenije izredno moti, da trenutni politiki v mojem imenu servilno sklepajo posle s tujimi državami (tokrat s Češko) in pošiljajo težko orožje v vojno, ki je ne podpiram. Gre za davkoplačevalski denar in za orožje, ki pripada Sloveniji. Tako pomembne odločitve, kot so odgovori na vprašanja, s kom, kako in zakaj bo država sodelovala v določeni vojni, se nikakor ne bi smele sprejemat brez referenduma. Po mojem mnenju tudi nikakor ne zgolj s posvetovalnim referendumom! Prepričana sem namreč, da zavidljiv odstotek Slovencev in ostalih državljanov države ne soglaša niti z delovanjem Nata, kaj šele z aktivnim sodelovanjem v vojni v Ukrajini!
Kdo so torej predstavniki države, da si drznejo ob tako pomembnih odločitvah trgovat s prihodnostjo celotne države? Morda Marjan Šarec na čelu obrambnega ministrstva? To pa je norčevanje iz zdrave pameti. Z mojega vidika gre namreč za osebe, ki jih preprosto ne zmorem spoštovat! Ker ne premorejo niti zadostnega znanja, kakršne koli omembe vredne razgledanosti o zgodovini in politiki, ne izkazujejo nikakršne presežne inteligence, kaj šele politično častnega delovanja. Ne izkazujejo niti zavidljive kakovosti značaja in niso nikakršne zapomnljive osebnosti.
Če se kreature v aktualni vladi jutri spokajo iz politike, bi večina državljanov v manj kot mescu dni pozabila, da sploh obstajajo. Ne spoštujem teh ljudi na političnih položajih, na katerih rovarijo v prevelikih čevljih, in menim, da nisem poseben primer v državi, ki tako presoja. Zakaj zganjamo malo revolucijo na ulici za vsako figo, za tako pomembno področje odločanja pa ne? Zakaj je vendarle visoka kritična masa slovenskih državljanov celo tako posranih, da se precej očitno izogibajo tudi člankov in komentiranja o vojni v Ukrajini. Za vašo prihodnost in prihodnost vaših potomcev gre. A kaj ko se mnogi, ki jih zanima le to, kaj bodo imeli jutri na krožniku za kosilo, ne zavedajo, da gre konec koncev tudi za kosilo v prihodnosti. Ne le za moralo in etiko, ki izumirata. Izumirata pa tudi in predvsem zaradi nerazgledanosti, mentalne lenobe in naivnosti.