Hinavščina in zavajanje brez predaha! Rosvita Pesek danes v oddaji Odmevi mirno izjavi, da je Poljska država z najbolj restriktivnim zakonom proti abortusu v Evropski uniji. Na to konstantno zavajanje sem v svojih prispevkih opozorila že nekajkrat. Z razlogom!
Država, v kateri je abortus kaznivo dejanje, ki se kaznuje z zaporno kaznijo od osemnajst mesecev do treh let, je Malta! Poljska nalaga sankcije izvajalcem abortusa – medicinskemu osebju. Na Poljskem je abortus legalen le v primerih, ko je nosečnost posledica kaznivega dejanja (posilstva) ali je zdravstveno ogroženo materino življenje. Na Malti je bil od leta 2005 abortus prepovedan brez izjeme, tudi v primeru posilstva ali življenjske ogroženosti matere. Naj ženska umre. Koga briga. Pomembno je le to, da se rojeva!!! In v vsem tem času, v vseh zadnjih letih, ko se cela EU ukvarja s Poljsko, nikoli nobene pripomne na Malto, prav tako članico EU! In pozor!!! Malta je šele lani, leta 2023, čisto potiho zrahljala popolno prepoved abortusa in pricapljala na nivo Poljske. Šele od lanskega leta dalje dovoljujejo abortus v primeru posilstva ali hude zdravstvene ogroženosti porodnice – vendar pod strogo presojo komisije, ali je življenje porodnice res ogroženo dovolj za izvedbo abortusa. O tem nikjer v dominantnih medijih po Evropi, kaj šele v Sloveniji, niti notice. Če bi poročali o silnem “napredku” na Malti, bi se začeli morda ljudje kaj pogovarjat o tej deželi, kamor premožni utajevalci davkov z vsega sveta radi parkirajo svoj kapital!
Več let se o odnosu do abortusa na Poljskem predvajajo redni medijski prispevki, a Malte se nikoli niti ne omeni, še manj problematizira. Nikoli se na primer ni omenilo fenomena te države, ki na eni strani prepoveduje abortus (do lanskega leta celo brez izjeme, kar pomeni posebno sovražnost do žensk na državni ravni), na drugi strani pa je bila Malta prva in najbolj napredujoča država (ne bom uporabila izraza “napredna”, ker ne gre za napredno delovanje) na področju pravnega priznavanja spolne samoidentifikacije! Pravica do legalne spolne samoidentifikacije, kar pomeni popolno ignoranco do biološke stvarnosti in s tem povezanih različnih pomembnih lastnosti moškega in ženskega spola, pa je ravno tisti interes transspolne agende, ki med drugim tudi grobo krši pravice žensk na področju ženskega športa (moški, ki se predstavljajo kot ženske, ropajo ženske za visoke uvrstitve in pokale), ženskih zaporov, ženskih zavetišč (moški, ki se predstavljajo kot ženske, so nameščeni v ženski zapor, tudi če so obtoženi posilstva), pri poneverjanju statistik po spolu in še in še.
Kje tiči razlog, da je Malta tako zaščitena preko politike, psevdoaktivističnih organizacij in posledično prodanih medijev, da se nikoli ne omenja kot sporna država ob silnih krikih zavzemanja za pravico do abortusa? Prvi razlog zelo verjetno tiči v dejstvu, da je Malta kapitalsko parkirišče za legalizirano premožno mafijo. Drugi razlog se verjetno skriva v žalostinki, da je Malta v praksi podružnica Velike Britanije, ki poleg Amerike tiskovnim agencijam po Zahodu najboj udarno diktira “novice”. Večina žensk na Malti opravlja abortuse samoplačniško v Veliki Britaniji, kar je res dober biznis, mar ne?! Tretji razlog pa verjetno tiči v tem, da psevdolevičarskemu aktivizmu ne godi drezanje v Malto, ki je tako napredna pri uničevanju spolne identitete. Zato tudi v Sloveniji Inštitut 8. marec ne pozna zakona o abortusi na Malti in jih očitno niti najmanj ne zanima. Trdijo pa, da so ženske na Poljskem s svojim vztrajnim aktivizmom v boju za pravico do abortusa zdaj zmagale. Da je aktualni rezultat na prvi stopnji v parlamentu, ki odobrava uzakonitev abortusa (vendar mora prepričat še komisijo s konservativcem na čelu), rezultat močnega in uspešnega boja žensk.
V resnici ženske zgolj z marširanjem po ulicah in vzklikanjem, pri čemer so se večinoma po paradi vrnile domov k svojim moškim in še naprej seksale z njimi, niso dosegle nič. Čisto nič! Zakaj pa bi? Prejšnja vlada jih je preprosto ignorirala, saj noben moški v državi zaradi korakanja po ulicah ni fuka stradal, rojevanja potomcev pa tudi ne. Abortusu na Poljskem zaenkrat le kaže, da se bo Morda uvedel, ker se je preprosto spremenila oblast in Ker Tusk pač pripada drugi politiki in s tem predpiranim zavezam. O abortusu še vedno odločajo moški na položajih moči, potem gredo pa seksat in ženske držijo noge narazen, če lahko v lastni državi izvajajo abortus ali pa ne. Žal! Me je sram kot pripadnico ženskemu spolu, da je tako, ampak tako zaenkrat še vedno je.
Pripis: Posebej sem bila opozorjena na akcijo Inštituta 8. marec šele pred dobrima dvema tednoma, ko je Slovenijo obiskala malteška poslanka in podpredsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. V sklopu osladnega političnega obiska se je odvilo tudi protokolarno srečanje z mladimi in civilno družbo. Visoka političarka z Malte se je narisala pred nos Inštituta 8. marec, ki je ravno sredi velekampanje boja za pravico do abortusa in za vpis pravice v evropsko ustavo. Res bi bilo absurdno, če bi kar molčali, kot so molčali o Malti vsa leta do zdaj. Na srečanju so se oglasili z vprašanjem Metsoli, kako bo ravnala pri glasovanju in kako razlaga situacijo na Malti. Potem so protestno zapustili dvorano, ker malteška poslanka seveda ni odgovorila neposredno. Medijskega poročanja o zadevi praktično ni bilo, kaj šele razpravljanja, kakršnega smo deležni že več let o Poljski. Novičko je objavila Mladina, pa še to na kratko in na horuk, brez posebnega osiranja Malte. Inštitut 8. marec enako na Facebooku. Pač. Zgodilo se je. Brez posebnega članka o strašni državi s še bolj strašno vlado, od kdaj, kako in zakaj na Malti vlada prepoved abortusa in še kaj … Skratka … ena izmed tistih novičk, ki so umeščene čim bolj neopazno, da jih večina spregleda. Cilj je le, da se nariše kljukica, ki se jo po potrebi moli pod nos ob morebitnih očitkih, da ni poročanja in posebne obravnave določene zadeve.