Po izbruhu upravičenega ogorčenja v javnosti, ker se je izkazalo, da na olimpijskih igrah v Parizu dopuščajo tekmovanje v ženskih kategorijah moškim športnikom, tudi če so bili celo v preteklosti že izključeni iz tekmovanj zaradi visokega testosterona in kasneje dokazanega moškega spola preko DNK testa, ki je pokazal kromosomsko sliko XY, je končno pogumno dvignilo glas odpora nekaj tekmovalk. Škandal mediji v skladu s politično in kapitalsko močno podprtim udarom transspolne agende bojazljivo pokrivajo le s skromnimi prehodnimi članki, ravno toliko, da nihče ne more trdit, da so molčali.
Na naši nacionalni televiziji je voditelj Dnevnika sila kratko novičko, da je danes italijanska boksarka demonstrativno izstopila iz tekme z alžirskim boksarjem, zamolčal, da je bil tekmovalcu dokazan moški spol na podlagi kromosomske slike. Omenil je le, da je bil izključen zaradi povišane ravni testosterona. Voditeljica in novinarka Tednika Jelena Aščič je svojo objavo na facebooku o tekmovanju moških boksarjev v ženski kategoriji takoj izbrisala, ko sem objavila komentar, da zadovoljna nad zgroženostjo pričakujem udaren prispevek o tej tematiki v Tedniku. Ker ga še nikoli ni bilo, medtem ko smo v Tedniku lahko spremljali zelo pristransko predavanje o transseksualnih herojih, ki so spremenili spol, četudi so prej desetletja živeli v zakonski zvezi z žensko in so postali očetje (dol nam visi za molčeče in psihopatološko razumevajoče prevarane ženske), ter propagando uradne spolne samoidentifikacije, ki bojda ni za nikogar problematična in le rešuje življenja zelo prizadetih duš, ki so baje ujete v napačno telo, če politika in pošasti kapitala tako trdijo, novinarji pa pridno lajajo po nareku. Službo je fajn obdržat in gre za tematiko, ki jo vsi označujejo za sila občutljivo. Občutljiva je pa predvsem zato, ker ljudje, ki se upirajo transspolni ideologiji zaradi fašizma na račun žensk in (farmacevtsko dobičkonosne) zlorabe otrok, dejansko izgubljajo službe in doživljajo blatni agresivni desant na njihove kariere. Igro vseeno izgubljajo, ker odpor pogumnih novinarjev, strokovnjakov in drugih javnih osebnosti obstaja, za njimi pa stoji razumna večina!
Tokrat je škandal izbruhnil ob novici, da Alžirec Iman Helif in Tajvanec Lin Yu-ting tekmujeta z ženskami celo v boksu! Oba sta bila sicer predhodno diskvalificirana na svetovnem prvenstvu v boksu zaradi potrditve moškega spola na podlagi previsoke ravni testosterona (Imane Helif) in kromosomske slike (XY).
Športna kariera je v vsakem primeru najbolj prikladna in dobičkonosna za moške v ženski vlogi
Sledil je sramoten in tragičen prizor športnic in športnikov, ki naj bi simbolizirali pogum in borbenost, zaradi česar bi pričakovali enako obnašanje tudi v boju za pravice in humane vrednote! Vendar šport sam po sebi seveda nima veze z realnim pogumom, borbenostjo in še manj s solidarnostjo! Kot običajno so glas dvignile le karakterno izjemne osebe. Najprej je spregovorila mehiška boksarka Brianda Tamara, ki je boj z Alžircem že doživela in poročala o brutalnih udarcih, ki so lastni pač moškim – v povprečju naj bi bil moški udarec več kot 160% močnejši od ženskega. Za ženske so v boksu po logiki stvari moški celo smrtno nevarni. V drugih športih, ki ne spadajo med borilne veščine, sicer niso smrtno nevarni, vsekakor pa kradejo ženskam mesta na lestvici.
Moramo se zavedat pomembne podrobnosti, da moški, ki so identificirani kot ženske, pridobivajo umestitve v športu nezasluženo, tudi če ne prejmejo medalje (čeprav večinoma serijsko kradejo zlate pokale in dobiček), kajti ustrezno umeščeni v moške ekipe ne bi dosegli tako visokega mesta, kakršno koli mesto že zasedejo, kot ga dosegajo v ženskih ekipah, s čimer izrinjajo ženske iz profesionalnega športa. To dejstvo zakompleksanim šovinistom zelo ugaja, čeprav je s takšnimi potezami kolosalno osmešen moški rod. Veliko trenerjev, raznih članov komisij in menedžerjev klubov podpirajo tiho podtikanje moških tekmovalcev med ženske, ker zlahka prinašajo medalje in s tem tudi denar. Dol jim visi zaradi goljufije, važno da letijo novci. Toliko o športnem duhu, časti, dostojanstvu in pošteni tekmovalnosti. Na drugi strani moški primitivci v skladu s politiko kapitala v vlogi trenerjev in menedžerjev silijo ženske tekmovalke k tekmovanju z moškimi in jim grozijo z diskvalifikacijami ali celo kaznimi zaradi kršitev pogodbe v primeru upora in bojkota tekem!!! Zato potrebujejo ženske več poguma, kot bi bilo treba, če bi bile obdane s častnimi moškimi in ne z navadnimi pohlepnimi, oprtunističnimi in prodanimi primitivci na položajih moči.
To se je na aktualnih olimpijskih igrah izkazalo tudi v primeru avstralske boksarke Caitlin Parker, ki se je naslednja glasno uprla podtikanju moških v ring! Jasno in glasno je izrazila nasprotovanje in opozorila na nevarnost, ki preži na ženske! In avstralski hinavski trener Santiago Nieva je ni podprl!!! Flancaril je o pripravljenosti na boj s kakršno koli konkurenco in bebavo blebetal o manku podatkov o spornem spolu tekmovalcev. Naj opomnim, da bi po mojem mnenju morali vsi, ki sodelujejo v organizaciji in zagovarjanju tovrstnih svinjarij, pristat na sodišču in z relevantnimi zapornimi kaznimi za goljufijo in/ali načrtno ogrožanje življenj!
Na tekmi med Alžircem Iman Helifom in italijansko boksarko Angelo Carini je počilo. Italijanka je vstopila v ring, tako da ji nihče ne more očitat, da ni opravila svojega dela, a je po manj kot minuti tekme ring zapustila! Svojo potezo je v solzah pojasnila z očitnim. Udarci moškega tekmovalca so nevarni in preprosto ne ustrezajo konkurenčnosti. Boks vsebuje razvrstitve v rangih na podlagi teže ravno zato, da razlike v sili niso elementarne. Razlika med moškim in žensko je po naravi stvari v sili udarca ali zamaha za več kot 160% neodvisno od telesne teže. Alžirski tim nečastno in pohlepno brani svojega tekmovalca, italijanski tim seveda nasprotuje. Italijansko tekmovalko je podprla tudi predsednica italijanske vlade Georgia Meloni. Mnogi po družbenih omrežjih so ob logični jezi izražali fantazijo, da bi tekmovalca z moškimi dominantnimi atributi boksarka razbila na prafaktorje, da bi kri špricala po celem Parizu. Vendar to ne bi bila ustrezna rešitev ničesar, ker maščevalni udarci, tudi če bi v sanjah uspeli, ne bi preprečili podtikanja vdora moških in interspolnih oseb z dominantnimi moškimi atributi v ženske športne time in v ženske varne prostore nasploh.
Andreji Leški in vsem slovenskim olimpijcem in drugim vrhunskim športnikom ne čestitam, dokler ne pokažejo, da res poosebljajo domnevni borben, ponosen in dostojanstven športni karakter
Bojkot tekmovanja bi morale solidarno izvest vse tekmovalke na olimpijskih igrah. In če se niti po tem ne bi pridružili tudi moški tekmovalci, naj moški ne pričakujejo posebnega spoštovanja do njihove premoči in celo domnevne moškosti, ki je ni na vidiku od nikoder, kjer in ko je potrebno, humano in pravično! Tudi naša aktualna olimpijska prvakinja v judu, Andreja Leški, me niti najmanj ne gane s svojo medaljo, dokler ne izkaže kakršne koli karakterne lastnosti in športnega duha, ki naj bi ga simboliziral vrhunski šport. Dokler se niti ne oglasi solidarno v podporo športnicam in ženskemu športu nasploh, me ne zanima kričanje in režanje od veselja ob zmagi zaradi zmage.
Manipulacije z naivno javnostjo in prodajanje zavajajočih ganljivih zgodbic o rojenih “dvospolnikih“
Ker vem, kako agresivna, kapitalsko in posledično politično podprta je transspolna agenda, sem čakala in dočakala premišljen medijski protiudar. In prišel je. Začeli so se pojavljat zavajajoči prispevki v očitajoči dikciji, da naj bi bil alžirski boksar Iman Helif rojen z redko spolno oziroma genitalno disfunkcijo. Baje, na podlagi poročanja raznih medijev, naj bi šlo za Swyerjev sindrom. Ob takšnem podatku veliko ljudi predvideno otrpne in še raje za vsak slučaj umolkne. Kajti vsaka pripomba je lahko linčana z obtožbami o manku sočutja in razumevanja, za kaj sploh gre in o kako alarmantno občutljivi zadevi je govora. In ker se predvideva (hihihi … šlik šlak korenček), da se bo javnost bolj ali manj potegnila vase, propagandisti takoj udarijo z zavajajočimi zgodbicami.
Prebrala sem članek, v katerem je zavoljo navedenega sindroma avtor zapisal, da so vsi reagirali prehitro, ker nimajo pojma o silni zasebni tragediji alžirskega tekmovalca, ki je v resnici res ženska, ker naj bi se rodil z ženskimi genitalijami. Adijo, pamet!!! Tako na horuk! Drugi članki so se motovilili okrog razlage, da gre za dvospolnika ob rojstvu – hermafrodita, ki se je bojda razvil v žensko, le da ima rahle težavice s previsokim testosteronom. Baje se mu zdaj godi huda krivica! Ker ljudje v visokem odstotku nimajo pojma, o čem je govora, in ker je javnost v zvezi s tem pojavom redno torpedirana z razlagami le s strani transspolnih ideologov skrajno zavajajoče in tendenciozno, se zdaj pričakuje vsaj relativno zamrznitev interesa v to razpravo. Ljudje ne marajo kramljat o zadevah in se razburjat, če lahko izpadejo tepci, ker ne poznajo dovolj dobro tematike, kar seveda propagandisti, goljufi in lopovi z veseljem izkoristijo. O tajvanskem borcu zaenkrat še ni zgodbic z izgovori. Obstaja upanje legalizirane mafije, da ne bo treba, če bo propaganda o alžirskem tekmovalcu dovolj zalegla za pogasitev verbalnega požara po družbenih omrežjih. Tekmovalke so sicer za ta adut v rokavu vedele že prej. Vsaj nekatere. Zato je avstralski boksarki Caitlin Parker že stopil v bran filipinski boksar Hergie Bacyadan, ki je bil rojen z zametki ženskih spolnih organov, čeprav je bil moški. Imel je enak sindrom, kot ga navajajo zdaj za alžirskega tekmovalca, a se ne identificira kot ženska, ampak živi kot moški, ker je moški. Le rodil se je z genitalnimi anomalijami. Časten moški.
Najprej je treba razumet, da dvospolnik v človeški vrsti ne obstaja!!! Ne obstaja primer z enakovredno razvitimi spolnimi organi obeh spolov in posledično sposobnostjo samooploditve. V le približno 0,05% se rodi novorojenček z anomalijami, ki jih trpamo pod poimenovanje hermafroditi. Gre za osebe z motnjami v spolnem razvoju. Razne prirojene telesne anomalije se pojavljajo, kot vemo, in anomalije v razvoju genitalij so ena izmed možnosti. To pomeni, da se novorojenček lahko rodi z nerazvitimi spolnimi organi enega spola in z dominantno razvitimi spolnimi organi dominantnega spola. Lahko se zgodi tudi, da se otrok rodi s slabo razvitimi spolnimi organi obeh spolov. Natančna kromosomska diagnostika za določitev spola je izrednega pomena v teh primerih. Zakrnel pojav genitalij in/ali rodil lahko povzroča hujše zdravstvene težave, predvsem pri uriniranju in za nastajanje rakavih tvorb. Zato odločitev za kirurški poseg ni zgolj mesarska svojevoljna veselica zdravnikov, kot radi redno kričijo transspolni ideologi, češ da kirurgi mahajo z nožem nad temi primeri dojenčkov le zato, da bi jim pripisali ob rojstvu spol po lastni volji. Mnogokrat je poseg preprosto nujen za preživetje in zdravstveno stanje človeka. Kdaj pa kdaj pa lahko poseg tudi ni nujen in se počaka, da novorojeni odraste in se sam odloči, ali se bo operiral in kako, na podlagi česar se bo spolno identificiral. In na tej točki se začnejo igre spornosti!!!
Oseba z genitalnimi anomalijami se lahko kasneje odloči, da bo izvedla operacijo na primer v smeri ženske genitalne podobe in se bo identificirala kot ženska, čeprav je moški (po kromosomski sliki in razvoju skozi puberteto ob višji ravni testosterona, kar določa kostno gostoto, mišično maso, ne razvijejo se dojke itd.), da bi se podal na primer na lahko pot športnega asa v ženski kategoriji!!! Ampak! Tudi teren medicine ni na čistem. O dvomljivih primerih pričajo razne zgodbe. Na primer tudi zgodba Jima Brucea, ki ga v članku medija Vizita.si zavajajoče označujejo za obojespolnika. Opisan je primer moškega, ki se je leta 1976 rodil z deformiranimi spolnimi organi. Ni se rodil z maternico in jajčniki, le genitalije so bile zelo neizrazite. Niso vedeli, ali gre za žensko mednožje z večjim klitorisom ali zrejo v zelo majhen penis. V primerih, ko je penis izrazito majhen ali deformiran, so se zdravniki in kirurgi običajno odločali za operativni poseg, ki genitalije medicinsko preobrazijo v navidezno žensko spolovilo in res so hkrati novorojenčku pripisali ženski spol. Vera v ideologijo, da je spol izrazito družbeno pogojen, zdravnikom omogoča zaupanje, da bo vse v najlepšem redu, če bo človek od rojstva vzgajan v določenem spolu. Da kromosomska slika, ki priča o nasprotnem spolu, ni bistvena. Da razvoj skozi puberteto za identificirano deklico ne bo poseben problem, saj bo uživala ženske hormone do smrti, pa bo počutje bojda boljše. In tako dalje. Seveda se je vedno znova izkazalo, da še kako je problem, ki povzroča številne duševne težave. Logično, da je Jim Bruce trpel zaradi odločitve zdravnikov in staršev ter hrepenel po tranziciji v moški spol, ker je tudi bil moškega spola. Če bi želel postat ženska olimpijka v boksu, bi morda razmišljal drugače.
Swyjerjev sindrom, ki ga zdaj navajajo v primeru alžirskega boksarja, pomeni, da se je oseba rodila z deformirano kromosomsko sliko moškega spola (XY), vendar tudi z disfunkcionalnimi ženskimi spolnimi organi, z nerazvitimi jajčniki. Testisi so običajno preslabo razviti ali nerazviti. V teh primerih medicina na podlagi genitalij določi ženski spol dojenčka. Vendar ne gre za čisti ženski spol, o čemer pričajo kromosomski podatki in kasnejši razvoj skozi puberteto, saj se dojke se ne razvijejo, menstrualnega ciklusa ni in oseba je seveda neplodna. S hormonsko terapijo lahko umetno vplivajo na razvoj prsi in drugih ženskih atributov. Če se je Iman Helif dejansko rodil z omenjeno anomalijo spola ob rojstvu, ima še največ ženskih atributov v primerjavi z možnimi motnjami v spolnem razvoju s težje določljivim spolom v podrobnostih, vendar ni ženska. Zavoljo genitalnih deformacij so mu pač pripisali ženski spol, kar zdaj spretno izkorišča. Verjamem, da lahko tudi maščevalno za vse, kar ga je nesrečnega doletelo.
Zakaj pišem o aktualnem primeru z olimpijskih iger previdno pogojno z “naj bi”. Ker falotom, ki ne izvajajo ustrezno kompleksnih preverb spola v športu in serijsko na tiho podtikajo moške v ženske ekipe, da bi slavili zmage in kapljanje denarja, ne verjamem čisto nič brez vsaj rahlega dvoma, kaj je res in kaj so navadne laži in poneverbe s težnjo po profitu. Tako alžirski kot tajvanski tekmovalec sta dolgo časa tekmovala le na podlagi preverjanja ravni testosterona, pri čemer je bil Iman Helif tudi zaradi tega že diskvalificiran. Preverba kromosomske slike se je zgodila šele na svetovnem prvenstvu v boksu, kar olimpijske igre v Parizu ignorirajo. Dobesedno se povsem laično in tendenciozno odločajo, da naj bi bil vsak, ki se rodi z anomalijami genitalij, ženska, tudi če ima vse pomembne telesne, kromosomske in hormonske atribute sicer moške. To je seveda nesprejemljivo!!!
Ste že kdaj slišali za škandal, ker bi se ženska, ki se identificira kot moški, prismukala v moške športne ekipe? Niste slišali in tudi ne boste! Ker se nobena ženska ali domnevni moški, ki naj bi posedoval žensko kromosomsko sliko, obilje estrogena in ženske telesne atribute, v moških športnih ekipah pojavila tudi ne bo! Ta problem se pojavlja izključno v ženskem športu, ker se moški in osebe, ki se identificirajo kot ženske, a posedujejo pomembne moške atribute, vsiljujejo v ženski šport zaradi izjemnih možnosti za enostavno pridobljeno in dobičkonosno športno kariero! Zato je nujno, da ženski šport definirajo le tekmovalke z neoporečnimi ženskimi atributi. Krivično do raznih oseb z mutacijami in anomalijami? Ne, niti najmanj. Na milijone in milijone nas je na svetu, ki nismo telesno in po sposobnosti primerni za mnoge športe ali za nobenega! Nekaj najbolj običajnega v življenju je, da nismo vsi za vse. To je nekaj nesprejemljivega in nerazumljivega le za skrajno narcistične karakterje.
Dolgo so manipulirali le s testosteronom in vsiljevali moške tekmovalce v ženski šport, ki so bili rojeni povsem običajni moški, a so kasneje, da bi blesteli v športni karieri, zgolj nižali testosteron s hormonsko terapijo. Kar je smešno, saj nižji testosteron ne spremeni večje velikost pljuč, srca, gostote kosti, robustnega skeleta, večjih udov, dlani in niti ne zniža dovolj mišične mase in sile hipotetičnih zamahov. Najbolj slaven primer goljufije je bil primer plavalca, ki se je identificiral sam kot ženska z imenom Lia Thomas. Ne zato, ker bi bil edini ali edinstven, ampak je zaslovel najbolj predvsem zato, ker je tako absurdno očiten moški, ki je serijsko pobiral zlate medalje v plavanju. Ker je prej tekmoval v moški ekipi in ni zasedal niti štiristotega mesta na lestvici. In ker so ameriške plavalke ob najbolj glasni in borbeni Riley Gaines dosegle spremembo pravilnika in izločitev moških iz njihovega športa. Vendar se Lia Thomas ob močni podpori politike s transspolnim aktivizmom še vedno na vse kriplje bori, svaljka po sodiščih in tekmuje, kjer mu je pač dovoljeno!
Naravnost posmehljivo pa je, da je olimpijski komite celo odgovoril javno, da je za tekmovanje na olimpijskih igrah merodajna navedba spola in starosti v pasošu! To pomeni, da lahko tekmuje vsaka oseba, ki izvira iz države, ki dovoli uradno spolno identifikacijo, ki se ne sklada s prirojenim spolom! Le z nižanjem testosterona bi se malo igrali.
Olimpijske igre v Parizu so otvorile fronto manipulacije s spolom ob rojstvu. Kot so se s časom množili moški tekmovalci v ženskem športu iz držav, v katerih nedopustno dovoljujejo uradno spolno samoidentifikacijo in povzročajo polno kršitev pravic žensk ter izkrivljanje statistik o ženskah in moških na raznih področjih, se bodo zdaj očitno množili primeri, ki bodo predstavljani kot ženske, ker naj bi bili ob rojstvu dvospolniki (kar ne obstaja). Oba primera na olimpijskih igrah sta bila predhodno razkrinkana zaradi utemeljenih sumov in pritožb, da nekaj ne štima in nista tožila mednarodne boksarske zveze (IBA) zaradi lažnih navedb in neutemeljene izključitve, v kolikor bi bile navedbe lažne. Do takrat pa sta lahko tekmovala brez ovir in zdaj po mnenju mednarodne olimpijske komisije (IOC) spet lahko tekmujeta. Ob tem se poraja vprašanje, koliko športnic še obstaja, ki lahko predstavljajo podoben ali enak primer. Vendar bodo šele v primeru mučnih in oviranih pritožb ter zahtev po preverbi spola tudi preko DNK morda razkrite kot biološki moški. A v ozadju je za takšen primer že pripravljena posebna zgodba, ki naj bi upravičevala sicer nedopustno svinjarijo po starem zgodovinskem vzorcu recikliranja desantov nad pravicami in varnostjo žensk. V primeru visokih dobičkov pa pred pošastjo kapitala itak niso varni niti otroci. In nobeno živo bitje na svetu!
Zadeva se lahko enostavno reši. Organizirati posebno ligo za vse deviantne osebke, pa se naj tepejo med seboj kolikor hočejo. Pa še svoj Tv kanal naj dobijo in se gledajo kolikor hočejo.
Hej soimenjak ravno to sem napisal v podobnem primeru malo pred tem cirkusu za množice
Tega si najmanj želijo na svetu. Ker jim ne bi ustrezalo, da bi prišlo spet do izraza, da so različnih spolov in imajo zato različne prednsti in možnosti. Zahtevali bi pravične kategorije, s čimer bi se razkrinkali, kakšni hinavci so z vdiranjem v žensko kategorijo.