Dobrodošli v krasni novi svet dveh spolov: Alfa moški in Razno

Navkljub obravnavi problema manipulacij s spolom v prispevku z naslovom Manipulacije s spolno identiteto na olimpijskih igrah se zaostrujejo, vas vabim k branju osvetlitve še nekaterih zelo pomembnih zavedanj o naravi političnega udara nad spolno identiteto, ki spremlja tudi dogajanje v športu! Kar se na ravni odnosa do spola utrdi v profesionalnem športu, kjer biološke lastnosti pomenijo ključno prioriteto, predstavlja odprto fronto sprejemljivosti tudi na vseh drugih področjih družbe! Skušala bom pojasnit, zakaj nikakor ni res, da transspolni ideologi v politiki in ekonomiji – čemur dokazljivo služi tudi mednarodni olimpijski komite (IOC), za kar bom v nadaljevanju podala razpoložljive dokaze – na žalost ne pomenijo nekaj ločenega od problema interspolnih oseb, torej oseb s prirojenimi napakami v razvoju genitalij ipd. Zakaj organizacije LGBTIQ+ odlično povezujejo I v njihovi kratici s T. In kako jim prodana stroka pri tem asistira. Kar velja tudi za razmere v športu, saj so ravno na podlagi spolne teorije in zlorabe pojava transrodnih oseb razvili idejo, da bi morali bit v ženski šport vključeni tudi vsi moški, ki trdijo, da se počutijo kot ženske in zahtevajo temu primerno uradno identifikacijo nasprotnega spola od rojstnega. Kar avtomatsko pomeni pravico tudi do vključevanja v ženski šport. In IOC, ki spol potrjuje na podlagi vpogleda v pasoš, kot so sami podali absurdno izjavo za javnost, ta “spin” še kako razume in upošteva.

Legalizirano zavajanje mednarodnega olimpijskega komiteja preko meja absurda

Predvidljivo se je zgodila huda propaganda s ciljem v utrditvi političnega interesa. Predstavnik IOC je namreč brez sramu podal izjavo za javnost, da sta osebi Imane Helif (Alžirija) in Lin Ju-ting (Tajvan) rojeni ženskega spola. Takšno zavajajoče poročanje, ki temelji na ideoloških interesih, so posredovali tudi v Odmevih na RTV Slovenija, brez prevzemanja lastne odgovornosti za posredovanje informacij, ker so pač predvajali le izjavo manipulativne osebe na položaju moči. Naslednji dan so v Odmevih predvajali še aboten agitatorski prispevek, ki se je čustveno manipulativno loteval le sovražnega govora po družbenih omrežjih. Predstavniki slovenske boksarske športne organizacije so zavrnili sodelovanje v Odmevih. Pogum v vrhunskem športu je neverjeten.

V organizaciji IBA so jasno navedli, da so testi, ki vključujejo DNK test in preverbo kromosomov, pokazali na izražen moški spol (kromosomska slika XY), zaradi česar sta bila iz svetovnega prvenstva v boksu izključena Imane Helif in Lin Ju-ting (Helif nekoč tudi zaradi povišanih vrednosti testosterona). Obe izključeni osebi bi lahko boksarsko zvezo tožili za lažne navedbe in prikrajšanje za tekmovanje svetovnega formata, če bi bila navedba lažna! Odškodninski izkupiček bi bil gotovo zavidljiv. Tožbe padajo že za bistveno manjše konfliktne situacije. Imane Helif je vložil le pritožbo na boksarsko zvezo, a jo je kmalu umaknil! Zakaj neki? Tega vam na TV Slovenija niso povedali. Tudi IOC lahko IBA toži, če so mnenja, da gre za lažne navedbe. Z lahkoto sami preverijo verodostojnost navedb IBA, česar pa nočejo storit, ampak preusmerjajo fokus celo v kulturni in politični boj, ker je predstavnik zveze Rus, ki naj bi bil povezan s strašnim Kremljem. Marsikdo se lahko predstavi dandanes z nasprotnim (dominantnim) spolom od prirojenega, če mu tako prav pride, nihče na divjem Zahodu pa ne sme bit Rus. IOC kromosomske slike sploh ne priznava in nikoli ne preverja, pač pa z verbalnimi manipulativnimi pritiski IBA nagovarja h kršitvi zakona, češ da naj javno predstavijo dokaze (navedbe v kartoteki) za svoje navedbe, česar pa ne smejo storit brez privoljenja osebe, o kateri je govora, ker bi kršili zakon, ki ščiti zasebnost! Alžirski in tajvanski boksar očitno ne podata privoljenja v razkritje zasebnih podatkov, da bi izvedeli za natančne podatke ali diagnozo, zato IBA javno ne more razkrit rezultatov testov, kar so tudi pojasnili v odzivu za javnost, o čemer dominantni mediji verjetno ne bodo poročali. In česar se IOC zagotovo dobro zaveda!!!!

Kako se ustvarja resne in profesionalne prispevke oziroma pogovore o perečih tematikah za družbo, si lahko ogledate na primer v intervjuju Are men boxing against Women internetnega medija Unheard. Nivo, ki ga predvsem TV Slovenija s svojimi diletantskimi, nerazgledanimi, oportunističnimi in neprofesionalnimi kadri ne dosega niti v 20% na nobeno politično tematiko! Žal.

Propagandni interes mednarodne olimpijske komisije (MOK oziroma IOC – International Olympic Committe)

Kako je mogoče, da se predstavnik IOC ni bal podat izkrivljene izjave za javnost, da sta osebi Imane Helif in Lin Ju-ting rojeni ženski? Kdo ali kaj mu krije hrbet pred možnim sodnim pregonom za načrtno zavajanje javnosti? Pojasnilo so že podali, da IOC definira spol na podlagi vpisa v pasoš. Kar je seveda vzbudilo mnogo posmeha, saj sodobna transspolna ideologija v spregi s kapitalom in politiko povzroča, da v mnogih državah legalizirajo pravico do uradne identifikacije nasprotnega spola od prirojenega! V primeru Helif in Ju-ting pa naj bi bil – kot trdijo – ženski spol zapisan tudi v rojstnem listu. Kaj kje piše, na žalost ne pomeni realnega dejstva, da je nekdo realno rojen v dominantnem spolu, kakršnega so mu pripisali. Vendar se IOC lahko sklicuje na stroko, kajti stroka ima v tem primeru namočene roke v drek vsaj do komolcev, če že ne do ramen. Za tiste, ki nimajo pojma, kaj medicina počne v primeru intespolnih primerov ob rojstvu, morate predhodno prebrat članek z naslovom Manipulacije s spolno identiteto na olimpijskih igrah se zaostrujejo.

Opozarjam pa še enkrat, da v primerih, ki jim nezaslišano in nesprejemljivo pripišejo ženski spol le zaradi anomalij genitalij in disfunkcionalnosti le teh navkljub kromosomski sliki XY in testosteronskemu razvoju moških telesnih atributov skozi puberteto, ker je poseg v navidezno žensko spolovilo lažje in ceneje izvedljiv ali pa ker pravega spola ob rojstvu ne prepoznajo (lahko se izkaže šele v puberteti), ne gre za dvospolnike. Gre za motnje v spolnem razvoju (DSD), pri čemer se v marsikaterem primeru zgodi grda manipulacija s pripisanim ženskim spolom in zavajajočim govorjenjem, da je oseba ženskega spola in da ima žensko telo (zgolj zaradi pojava ženskih genitalnih struktur), čeprav to ni res! Dvospolnik – kot na primer v živalskem svetu polž – v človeški vrsti ne obstaja. Nikoli se ne razvijejo funkcionalni organi obeh spolov s posledično možnostjo samooploditve, se pa vedno razvijejo hujše ali lažje obvladljive zdravstvene in telesne funkcionalne težave. Medicina v tovrstnih sicer redkih primerih (približno 0,05%) pripiše napačni spol predvsem moškim, pri deklicah, ki se rodijo z naglašenim klitorisom, ki lahko spominja na zelo majhen penis, težavo kiruško rešijo spet lažje v ženski spol, ki je v tem primeru tudi pravilen. Pri nekaterih ženskah, ki razvijejo več proizvajanja testosterona od običajnih meritev, se testosteron lahko niža, kar pa ne predstavlja enakega rezultata kot pri moškem spolu z vsemi ostalimi prirojenimi moškimi atributi, ki mu zgolj nižajo visoko raven testosterona, čeprav kromosomska slika XY ter razvoj moških telesnih atributov (večja pljuča, večje srce, večja gostota kosti, robustnejši skelet, mišične mase, sila moči okrog 160% večja od ženske z enako telesno maso …) kažejo na dominantni moški spol.

Moški nikakor ni ženska le zaradi znižane ravni testosterona in ženska ni moški le zato, ker ima rahlo povišan testosteron. To je zelo pomembno zavedanje, kajti točno na tej manipulaciji deluje transspolna idelogija in tudi politika IOC!!! V športu nikakor ne igra glavne vloge razlik med spoloma le mišična masa, ampak tudi drugi organski in telesni atributi, kot je kostna gostota, skelet, večji udi, večje srce, pljuča … Spola tudi ne definiramo le na podlagi primerjanja fizične moči med žensko ali moškim! Logično, da je lahko določena ženska močnejša od določenega moškega, kar pa nikakor ne pomeni, da so vsi moški, ki niso fizično močnejši od najmočnejše ženske na svetu, v resnici ženske, babe, bejbike, pičke … Izberite izraz na podlagi osebnega čustvenega razpoloženja. Kajti politika, ki je vdrla v šport, točno to absurdno mentaliteto izvaja.

Bojda ni pomembna definicija spola ali v primeru interspolnih oseb definicija dominantno izraženega spola, ampak le primerjanje fizičnih atributov, kar poteka na izrazito arbitrarni ravni, ker drugače bit ne more. Ne le to!!! V profesionalni ženski šport se prismuka in prosto tekmuje veliko oseb z izrazitimi atributi moškega spola, ker spola sploh ne preverjajo, ampak predvsem raven testosterona, kar je možno umetno nižat s hormonsko terapijo. Zato vedno znova bruhajo na plano škandali. Ne zdaj prvič. Kajti posebno preverjanje se zgodi le na podlagi pritožb, ker je že na pogled očitno, da nekaj ne štima. Tako je bilo tudi v primeru Helif in Lin Ju-ting. IOC in druge športne organizacije v resnici dopuščajo tekmovanje v ženskih kategorijah osebam z moškimi atributi, zato se je tudi razpaslo, da so začeli tekmovat v ženskih kategorijah povsem običajni rojeni biološki moški brez motenj v spolnem razvoju, ki jim države dovoljujejo, da uradno spremenijo spol (primer Lia Thomas in številni drugi). Nekatere države za to zahtevajo vsaj hormonsko terapijo, nekatere medicinsko preobrazbo v nasprotni spol, težnja transspolne ideologije pa je pravica do popolne spolne samoidentifikacije (tudi brez medicinskih posegov). Če namreč ni kriterija po spolu, je povsem razumljivo, da bodo v šport vdirali moški, ki iz številnih razlogov pač niso zadovoljni s seboj v moški koži (zaradi fizičnih ali duševnih vzrokov) in se ne morejo kosat, kot bi želeli, z alfa samci.

Zakaj NI RES, da sta pojav interspolnih oseb in transspolna ideologija pod krovom LGBTIQ+ organizacij dve popolnoma ločeni zadevi, ki naj bi jih popolnoma ločeno dojemali tudi v mednarodni olimpijski komisiji (IOC)

IOC je v slogu športne mafije preko medijev izvedla propagandni udar, s katerim so najprej agresivno in hujskaško želeli vse ljudi, ki so se po novici, da na olimpijskih igrah tekmujeta biološka moška proti ženskam, upravičeno zgražali, razglasit za transfobne sovražne barabe in ljudi brez empatije, ker niso pomislili, da sta tekmovalca morda v resnici res ženski, ki zgolj izgledata bolj moško, ker sta se rodili z določenimi bojda nepomembnimi spolnimi posebnostmi. Udarili so s polno paro, kar vsem nam, ki to sceno agresivne propagande spremljamo že leta, ni bilo nič presenetljivega. Potem so nadaljevali s čustvenim izsiljevanjem in poudarjali tragičnost osebne zgodbe alžirskega primera v ženskem športu, kot da bi morale osebne zgodbe vplivat na določanje spola, in vse skupaj zalili z zavajanji o prirojenem spolu na podlagi dokumentov in hujskaškimi insinuacijami o nekredibilnih navedbah IBA. Raje ne pomislim, kako so prali možgane italijanski boksarki, ki je odstopila iz tekme z Alžircem v manj kot minuti, da se je kasneje sramotila z opravičevanjem.

V medijih so se pojavile celo bizarne navedbe, da naj ne bi bilo z zadevo nič narobe, ker naj bi ženski spol Imane Helif potrjevali podatki, da je devet tekem proti boksarkam izgubil/a. Podatek, ki zveni bombastično, če je zamolčana navedba o številu zmag. Prebrala sem celo absurdno mačistično ideološko nebulozo, da bi oseba moškega spola zagotovo zmagala v vseh tekmah. Ker – a veste – ta pravi dedec v športu zagotovo premaga vse ženske oziroma “pičkice” kadar koli. Zmagat mora vedno, tudi če pol manj trenira in je pol manj sposoben. Ve se, kaj definira moškega! Če moški v športu magari le enkrat izgubi proti ženski, seveda ni pravi moški, ampak navadna baba. Poznate to mentaliteto iz arhaičnih patriarhalnih časov??? Imane Helif je sicer zmagal kar triinštiridesetkrat in devetkrat izgubil. Zgolj za vzorec. Lin Ju-ting pa je zmagal devetnajstkrat, izgubil pa pet tekem. Oba se na olimpijskih igrah po logiki stvari prebijata medaljam naproti, bronasto imata v tem trenutku že zagotovoljeno! V igri so pomembni dobički, moški atributi v ženskih kategorijah pa so v vsakem primeru zlata jama! Oseba z vsaj osnovno inteligenco in temu primerno rabo logike zlahka razume, da problem umeščanja oseb z dominantnimi moškimi atributi v žensko športno kategorijo ni problem le v primeru, da moški zaseda non stop prvo mesto, ampak tudi če ves nesposoben zasede stoto mesto. Tudi to mesto je ukradeno ženskam, ki počasi napredujejo po lestvici! V moški kategoriji bi te osebe zasedale drastično nižje mesto in se verjetno nikoli ne bi priplazili do tekmovanja na olimpijskih igrah!!! In v tem je ključna poanta. In to je poanta, ki se je zaveda tudi vsaka odrasla interspolna oseba ali oseba, ki se na duševni ravni prepričuje, da je njena duša nasprotnega spola od prirojenega. Kako oseba ravna s tem zavedanjem, pa je stvar razumnosti, poštenosti ali nepoštenosti osebnega karakterja!!!

IOC sicer kromosomske slike sploh ne preverja že od leta 1999, ko so precej na tiho spremenili pravilnik pri preverjanju spola v športu v imenu zagotavljanja pravičnih tekem (s figo v žepu in posmehom na faci) in izključili preverjanje kromosomske slike s hinavskimi flancarijami, da to počnejo v imenu varovanja pravic žensk z raznimi spolnimi deviacijami. Res? Ste prepričani, da gre za varovanje pravic žensk?!!! Omenjali so tudi, da so kromosomski testi dragi in je ob tolikšni nepomembnosti, kaj o spolu v ustreznem kontekstu ostalih lastnosti priča kromosomska slika po mnenju sodobnih psevdoliberalnih ideologov, finančna potrata povsem odveč. Se strinjam. Čemu bi denar metali v luft, če pa sploh ni interesa v varovanju ženskega spola, ampak je interes, da se v šport na takšen ali drugačen način strpa čim več moških ali sila skrivnostnih oseb z izrazitimi moškimi dominantnimi atributi. Preizpraševanje niti ni potrebno, če poznamo zgodovino te spolitizirane organizacije, ki se je posebej posvetila inkluzivnosti transspoolnih oseb pri vključevanju v ženske športne time! Vse nam je še bolj jasno, če vemo, da so leta 2015 sprejeli poseben manifest v zaščito transspolnih oseb z navodili, kako bi morale športne organizacije in klubi skrbet za inkluzivnost transspolnih oseb!!!

Inkluzivnost nezadovoljnih z lastnim biološkim spolom in brisanje definicije biološkega spola poteka v skladu z arhaično patološko patriarhalno mentaliteto

Lajna o inkluzivnosti velja in se uveljavlja le za prostor žensk, celo v imenu varovanja priznavanja ženskega spola! Moški spol je namreč pravi moški le v primeru, ko je moški zelo zadovoljen sam s seboj kot pravi mačo!!! Kakršna koli telesna ali duševna odstopanja od družbene definicije alfa samca, ki povzročajo nezadovoljstvo moških s seboj, pomeni, da je moški pravzaprav navadna pička in da spada v žensko kategorijo. Naj opozorim, da sem kletvico ‘pička’ uporabila zato, ker gre v primeru mačizma dejansko za rabo tovrstnega vulgarizma v celotni zgodovini, ko govorimo o patološki patriarhalni mentaliteti z družbeno in kulturno fleksibilno intepretacijsko definicijo pravih moških in pravih žensk.

Le da zdaj že napredujemo. Kajti moški, ki zaradi nezadovoljstva z moško vlogo vdirajo na ženski teren, brišejo pomen ženskega spola! Priznavajo čisti in neomadeževan alfa moški spol, ženski spol pa se preobraža v Razno. Razno pomeni ženski spol in vse moške, ki jim baje nekaj manjka za kvalifikacijo med prave moške. Imenujemo jih interspolne osebe (klasifikacija za genitalni deficit) ali transspolne osebe oziroma transženske (klasifikacija za duševni manko in nezadovoljstvo s počutjem v moški koži) ali jim povemo v faco, če slučajno vztrajajo med moškimi, da so tam nekje “vmes”. Najbolj narcistične verzije moških oseb z “mankom” v odnosu do alfa samca zahtevajo, da so uradno priznani kot prave biološke ženske, in mnogi bi se v vsej narcistični razpoložljivosti radi celo dokazali na raznih področjih od manekenstva, preko influencerjev pa do športa za bolj prave ženske od realnih bioloških žensk. Kajti – kot vas bodo prepričevali predvsem vrli kleni dedci na položajih moči in odločanja z obiljem empatije, smisla za inkluzivnost in človekove pravice – definicija spola je sila zapletena stvar!!! Zelo, zelo zapletena. Tako prekleto zapletena, da človek res ne ve, kaj neki sploh je ženska! Kako neki bi znanstveno utemeljeno sploh dokazali žensko??? Huh, zapleteno za znoret! Genetika je sila zapletena stvar!

In ker je bojda tako prekleto zapleteno, se res nima smisla sploh ukvarjat z defincijo ženskega spola, zato naj Ženski spol postane Razno!!! Pod Razno pa naj blestijo vsi tisti moški, ki so tako prekleto nezadovoljni s seboj v tekmi z alfa samci v tem tako prekleto zapletenem življenju, kadar alfa samcem in frustriranim moškim pač z roko v roki ustreza, da je zapleteno!!! Ženske, ki so naivno prepričane, da bi bilo njihovo življenje ugodnejše in udobnejše v moškem spolu, naj se kar podajo na to pot. Ne bodo prisopihale daleč. Še posebej v moškem športu ne (hihi, šlik šlak korenček). Morda pristanejo v moškem zaporu (huh!). Lahko pa naredijo kaj dobrega za vsemogočne moške in tulijo, da so noseče, ker tudi moški baje lahko zanosi in se fotkajo za naslovnico bebavih in zgolj profita željnih revij. Njihova slava ne bo zaman. Ženska naj bo vsaj koristna raznim norostim, izrabam in zlorabam, če že hoče bit opazna.

Silno zapletena in vijugasta pota narave do prirojenega spola, ob kakršni se znanost izgubi v labirintu čudesa, lahko pa marsikaj postori za dobiček v farmacevtski industriji in plastični kirurgiji

Na družbenih omrežjih kroži tekst, ki odlično demonstrira, kako delujejo transspolni ideologi v stroki. Vendar ne za večino populacije, ki je lahka tarča tovrstnih propagandnih esejev. Osebno so me transspolni aktivisti že zdavnaj, ko sem se zakopala v to področje, dobesedno zasuli z raznimi članki s področja genetike (in malo mešano po potrebi s področja sociologije in psihologije), ki naj bi na koncu mukotrpnega izgubljanja v labirintu zapletenosti področja dokazovali, da binarna delitev spola v resnici ne obstaja (čemur sledi tudi IOC). Cilj zasutja s tovrstnimi članki je, da oseba izgubi živce v prebijanju skozi solato, si prizna, da pač ni dovolj izobražena na tem sila specifičnem in zahtevnem področju znanosti in se odpove osebnemu stališču. Ne gre namreč le za to, da se prebiješ skozi solato in razumeš prebrano, ampak mora sledit tudi preverjanje z drugačnimi ali nasprotnimi tezami in interpretacijami stroke na drugi strani brega, da bi se na koncu dokopali do osebnega stališča. Hkrati pa seveda krožijo poenostavljeni, krajši in poljudno formulirani članki, ob kakršnih naj bi večina občutila brezmejno zadovoljstvo, ker so uspeli prebrat nekaj tako znanstveno poglobljenega, delikatnega in zdaj končno vse razumejo! Zdaj vedo! To velja seveda le za bralce, ki se popolnoma pustijo vodit avtorju v intepretacijskih akrobacijah in luknjah pri podajanju informacij, ker bralec ne ve, katera dodatna vprašanja bi moral zastavit, saj je premalo seznanjen s področjem in vsemi že utečenimi reciklažami manipulacij.

Avtor prispevka Trans Seksualnosti naj bi bil Miloš Babić oziroma Miles Babbage (hihi). Oseba, v kolikor gre za realno osebo, živi in dela v Ameriki in je tudi študirala na univerzi v Arizoni. Predstavljen je kot interdisciplinarni znanstvenik s področja genetike, nevroznanosti in skoraj česar koli, kar vam še pade na pamet. Multipraktik. Kot da ne bi bil resničen. V tekstu je predstavljena razlaga o zapletenosti deviacij pri razvoju spola, a z očitnim ciljem zanikanja, da je kromosomska slika pomemben faktor v kontekstu določanja spola (vključno s kromosomskimi anomalijami, kot na primer XXY, ki predstavlja moški spol, le da spet z deviacijo in temu primernimi telesnimi ali zdravstvenimi hibami, ampak Babić problematizira definicijo spola, kasneje na koncu teksta pa tudi definicije, da je nekaj anomalija ali pač zgolj različna oblika razoja spola, čeprav je jasno, da gre za redke anomalije, kar pomeni, da ne gre za demanti binarnosti spola).

V podkrepitev svoje teze poda primer neke anonimne hrvaške 17-letne visoke in vitke deklice, ki naj bi prišla na ginekološki pregled in šele takrat naj bi ugotovili, da je dekletova kromosomska slika XY. Predstavljen je pravzaprav Swyerjev sindrom, ki naj bi ga imel tudi boksar Imane Helif (a dokazov diagnoze ni v javnosti in jih tudi ne bo). Kje se skriva trik? Babić zapiše, da je dekle prišlo h ginekologu zaradi premajhnih prsi in izostanka menstruacije. ??? Ženske ne obiskujemo ginekologije zaradi premajhnih prsi! Številne zelo koščene najstnice imajo majhne prsi ali so celo ploh, kot se temu lahko slabšalno reče. Skoraj vse sodobne izstradane uspešne manekenke so ploh. Ženske, ki so nezadovoljne z velikostjo ali obliko prsi, dirkajo na obisk k plastičnemu kirurgu po silikonske vsadke, ne pa na ginekologijo. Če pride najstnica zaskrbljena zaradi majhnih prsi h ginekologu, zagotovo pomeni, da je zaskrbljena še zaradi kakšnih drugih telesnih značilnosti, poleg izostanka menstruacije. Babić nam seveda ne predstavi primera natančno, mi pa dekleta ne poznamo in ne vidimo, tako da … Moramo mu verjet na besedo, da je šlo za deklico z ženskimi telesnimi atributi. O ravneh hormonov niti besede, kaj šele o gostoti kosti in podobnem. Nula. Izvemo pa, da je ginekolog posumil, da nekaj ne štima, ker ob pregledu zaradi premajhne maternice ni mogel otipat jajčnikov. Maternica je premajhna, jajčniki so verjetno zakrneli ali neobstoječi in nedelujoči, kar je tipično za ta sindrom, vendar Babić kasneje v tekstu predstavi deklico kot žensko z normalnim ženskim spolnim organom in XY kromosomi. Kako demagoško, mar ne???

Demagogija se še stopnjuje. V zgodbo vstopi tudi mati, pri kateri enako ugotovijo, da je nosilka XY kromosoma. Dedna zadeva torej. Ker gre v tem primeru celo za mater, Babić sugerira, da smo spoznali običajno žensko, ki je očitno celo zanosila, donosila in rodila. Problem je pa v tem, da o materi iz teksta ne izvemo ničesar. Še najmanj, ali je donosila ali kako. Tudi kar koli drugega iz njene zdravstvene kartoteke ne. Bojda ni pomembno. Osebe s tovrstnimi anomalijami namreč ne morejo zanosit in donosit otroka, razen v primeru, da je možna medicinska pomoč z vstavitvijo oplojenih jajčec ali še bolje embria, če maternica obstaja. Ampak o materi ne izvemo nič in bi morali le dopustit, da nas na podlagi oskopljenih podatkov avtor prepriča, da gre za običajno žensko z XY kromosomi. Na tej točki osebno pomaham v slovo kredibilnosti avtorja.

Nadalje sledi še družboslovna interpretacijska zmeda! Transspolni ideologi so s strani nasprotnikov redno označevani za učence ideološke norosti, ki se je razvila pod doktrino zelo vplivnega in spoštovanega kliničnega psihologa Johna Moneya. Deloval je v šestdesetih letih, pa vse do devetdesetih. Zgodbo o norem znanstveniku Johnu Moneyu in slavnem eksperimentu nad Davidom Reimerjem si lahko podrobneje preberete na internetu ali si ogledate številne oddaje na Youtube-u. Gre za temelj razcveta teorij o pomenu in vsiljivosti družbenega spola in spolnih vlog sredi vihranja seksualne revolucije. Posledice tega obdobja trpimo še in spet danes, ko sredi razmaha transspolne ideologije vstajajo iz daljšega spanca v javnosti tudi stari ideologi, kot so na primer Judith Butler, Anne Fausto Sterling, Martine Rothblatt itd. Krona demagogije in močnega političnega vpliva je brez dvoma John Money, pa tudi zoolog Alfred Kinsey, ki se je prekvalificiral v seksologa s številnimi milo rečeno etično in znanstveno spornimi praksami v raziskavah in majavimi podajanji zaključkov. In naj posebej poudarim, da ni bistvo groteske v tem, da se v stroko prismukajo razni psihopati, karakterni izvržki in diletanti z visoko sposobnostjo samopromocije in nategovanja ljudi. Bistvo groze tovrstnih primerov je v tem, da celotna stroka nasede in/ali poklekne. Da tovrstni primeri uživajo visoko stopnjo politične in karierne zaščite!!! To zavedanje je zelo pomembno še danes in še posebej danes, ko naglašeno nadvladuje ljudi kapital!!!

John Money je proučeval vpliv družbenega spola na posameznika in trdil, da socializacijski vidik popolnoma nadvladuje biološkega. Če torej dečka vzgajamo kot deklico in se ta ne zaveda svojega biološkega nasprotnega spola, ne bo v fazi odraščanja ali kasneje nobenih problemov in deček bi moral normalno živet kot deklica. Zavedanje spola je dojemal kot osebno fiksacijo in produkt družbenega vpliva. Ignoriral in zavračal je pomen biološkega spola. Podobno, kot to počnejo transspolni ideologi s svojimi počutji in občutki.

Kot uglednemu kliničnemu psihologu so mu v šestdesetih letih pred nos prinesli primer komaj rojenih dvojčkov, Davida in Briana Reimerja. David je utrpel hudo tragedijo. Starši so namreč oba dečka podvrgli nesmiselnemu obrezovanju penisa. Tako se je začelo kršenje pravice do nedotakljivosti otrok. Pri Davidu se je poseg tako zelo izjalovil, da mu je zdravnik dobesedno odrezal penis. Poškodbe so bile hude in nepovratne. Pri Brianu je poseg uspel. Obupani starši so Davida odnesli v roke Johna Moneya. Kaj storit z biološko nespornim dečkom, ki so mu zašuštrali spolni organ. Money je kar zacvetel od navdušenja ob svoji ideji za rešitev. Dečka bo od začetka in skozi celotno mladost spremljal in vzgajal v deklico. Pa ne bo nobenih problemov. Kirurško naj mu ustvarijo podobo ženskega spolovila, poimenujejo naj ga v Brendo in mu nikoli ne povedo, da se je rodil kot deček.

Sledila je monstruozna eksperimentalna terapija, ki se je kolosalno izjalovila, saj je David razvil hude duševne motnje in nesprijaznjenost s spolom, ki mu je bil vsiljen (kasneje je izvedel za svojo pravo spolno identiteto in zahteval detranzicijo). Babić v tekstu opiše le tragični primer Davida, kar uporabi kot dokaz, da je spolna identiteta, ki se odraža tudi znotraj kulture, genetsko prenašana in zapisana v vsaki celici organizma, ki je prezapleten sistem za dojemanje v vse mikropodrobnosti. Zato po Babićevem mnenju občutek spolnega neskladja izvira iz biologije. Tudi družbena pojavnost in delovanje sta v bistvu posledica biologije. Babić v skladu s transspolnimi ideologi z insinuacijami širi vero, da zato tudi občutek posameznika šteje kot omembe vredna referenca za obravnavo na transspolnih klinikah, ki se v zadnjih letih ideološkega udara širijo kot gobe po dežju, zaslužki pa tudi.

Na tej točki se primeri jasno diagnosticiranih interspolnih oseb in transspolne osebe, ki trdijo, da se počutijo kot nasprotni spol (čeprav ga niso doživeli v nobenem oziru), združijo pod streho iste religije. Kajti osebo, ki se počuti spolno nedefinirana ali nasprotnega spola tovrstni ideologi dojemajo le kot osebo, ki zaznava biološko neskladje, ki je za znanost še prevelik in preveč podroben zalogaj v primerjavi z bolj očitnimi sila redkimi (približno 0,05%) hermafroditskimi primeri. Babić v skladu z demagogijo popolnoma ignorira kakršne koli druge travme in frustracije, ki vplivajo na duševno stanje v življenju in se lahko tudi projicirajo na nezadovoljstvo s spolom. Še posebej v dobi brutalne propagande, ki sugerira projiciranje osebnega nezadovoljstva z možno rešitvijo v ideji rojenega v napačnem spolu.

Ravno zato verjetno v tekstu tudi ni omenjena usoda Davidovega brata Briana, ampak le usoda Davida, ki se je končala s samomorom v poznih tridesetih letih. Ampak!!! Brat Brian, ki je živel povsem običajno življenje rojenega moškega, je storil samomor že dve leti pred bratom Davidom. Brian je prav tako trpel za hudimi duševnimi motnjami in psihozami in storil samomor s predoziranjem z antidepresivi. David se je ustrelil dve leti kasneje. Oba brata sta bila sicer podvržena monstruozni zlorabi, kajti Money je izvajal tudi eksperimente za utrjevanje spolne identitete preko razvoja “ustrezne” seksualnosti. Fotodokumentacija je pričala o pedofilskih in incestuoznih praksah v njegovi ambulanti. Money je silil brata, da prakticirata seks v animalnem položaju, s čimer naj bi golega Davida na kolenih privajal na žensko seksualnost, Brian pa je igral pornografsko vlogo moškega, ki izvaja penetracijo od zadaj. Ideje o nujnosti bolj radikalne in demonstrativne spolne vzgoje za otroke v šolah na žalost zasledimo tudi danes, ob čemer mnogim staršem stojijo lasje pokonci. V Nemčiji je neka političarka iz vrst “woke” in LGBTIQ+ aktivizma zablestela z idejo o posebnih sobah, kjer bi otroci odkrivali svoje telo in razvijali seksualnost. To naj bi poenotilo odnos do seksualnosti in, bohnedaj, da bi raziskovali in se razvijali spontano, vsak po svoje in v skladu s svojim karakterjem in okoliščinami. Moneyevo izjemno in sila vplivno kariero so raztrgali šele konec devetdesetih in žal ne po zaslugi stroke, ampak po zaslugi novinarjev, ki so izbrskali primer in David Reimer je vso svinjarijo razgalil v medijih. Primer so dejansko pograbili predvsem politiki z desnega pola in razširili kritiko na levičarske teorije o seksualni svobodi in spolnih vlogah.

Verjetno boste prenekateri razbrali paradoks, da očitni transspolni ideolog pod imenom Miloš Babić iz Amerike enako kritizira Moneya kot desničarji, ki nabijajo na tnalo transspolne ideologe. In v tem je ravno štos. Money je levemu političnemu polu milo rečeno hodil narobe. Ni bilo normalnega človeka na svetu – ne glede na politično prepričanje – ki ne bi ocenil Moneyevo dediščino za primer totalne patologije in psihopatije, ki je prosto rovarila v imenu znanosti. Treba se je bilo zaščitit. Stvar interpretacije. Transspolni ideologi so torej označili Moneya za sovražnika njihovi teoriji, ker je Money označeval družbeno spolno identiteto za fiksacijo, transspolni ideologi pa sugerirajo idejo, da družbeni spol pravzaprav izvira iz genetike in biologije, le da tega ni mogoče dokazat (šment). Intespolne osebe naj bi bile dokaz za spolno zmešnjavo, ki pa se lahko razteza v takšne drobne podrobnosti, da jih človek v znanosti ni (še) uspel razvozljat. Zato Babić v skladu s spolno teorijo in farmacevtskimi dobički na koncu tekst pripelje do zagovarjanja hormonskih terapij (ki so dosmrtni dobiček, saj spol NI mutabilen) in kasneje kirurško tranzicijo tudi in še posebej za otroke – za zaviranje razvoja skozi puberteto s pomočjo hormonskih blokatorjev! In tako zdrsne na teren norosti zlorabljanja otrok, kamor je telebnil tudi Money!

Babić manipulira tudi s podatki, ki zagovarjajo domnevno uspešnost spolnih tranzicij za preprečevanje duševnih motenj in samomorov. Navaja izredno nizke odstotke oseb, ki se po medicinski spolni tranziciji, ki nikoli ne rezultira v enaki funkcionalnosti kot naravni spol (neplodnost, nezmožnost doživljanja orgazmov in številni zdravstveni ogrožujoči stranski učinki), pritožujejo in želijo detranzicijo. To je spet čista demagogija. Če nekdo ne želi skozi ponovni pekel kirurških posegov in poskusov uravnavanja hormonske slike, še ne pomeni, da je postal s seboj in v družbi zadovoljen in duševno stabilen človek!!! Pomeni lahko le to, da oseba kasneje spozna, da še vedno ni zadovoljna, vendar pa da ne bo prenesla ponovnih posegov v stanje, v katerem pač tudi ni bila zadovoljna in v katerega se z detranzicijo sploh ne more vrnit, saj so kirurški posegi nepovratni v normalno funkcionalno stanje organov! Če oseba preneha s hormonskimi terapijami, pa pristane v stanju nečesa vmesnega v spolnih manifestacijah. Poleg tega osebe, ki pristanejo na medicinsko spolno tranzicijo, občutijo tudi osebno krivdo in odgovornost, v kolikor spoznajo, da so njihovi problemi nesprijaznjenja s seboj in svetom ostali nerazrešeni. Kadar niso v igri le duševne motnje, ampak tudi hude osebnostne motnje, je zadeva še toliko bolj delikatna. Na primer: Oseba z narcistično osebnostno motnjo nikoli ne razmišlja in ne ravna iskreno do sebe in drugih. O osebnostnih motnjah v primerih označene spolne disforije transspolni ideologi sploh ne govorijo radi, ker jim je že pomislek v napoto, kar pa ne pomeni, da nimajo pomembne vloge.

Še malo o raztegljivosti interpretacij. Babić vmes še malo za zabavo omeni primer ugledne zdravnice iz zgodovine, za katero so vsi do smrti bili prepričani, da je zdravnik. Po smrti pa ugotovili, da je truplo na mizi ženska. Babić v tem primeru zaznava transspolno osebo. Jaz, ženska pač, pa pred podajanjem sodb zaznavam predvsem žensko, ki se je iznajdljivo preobrazila v podobo moškega, da bi ji družba sploh dovolila izkazat svoj velik talent v zdravniškem poklicu. Logično. Moški na kaj takšnega sploh ne pomisli, ker ne živi in ne diha z zgodovino in sedanjostjo zatiranja pametnih in sposobnih žensk.

Naj opomnim, da je aktualna feministka in goreča nasprotnica učinkov transspolne ideologije na pravice žensk J. K. Rowling napisala knjigo z inicialkami svojega imena, da bi uredniki zaznavali moškega avtorja, ker je bila prepričana, da bo tako lažje uspela s prvencem. In menim, da je imela na žalost prav! Piše tudi kriminalke pod psevdonimom, ki je moškega spola. Na srečo je J. K. Rowling dojela, da zdravilo za frustracije, ki jih vsiljuje in podtika frustrirano okolje, ni v zavračanju in zanikanju lastnega spola v skladu s frustriranimi napadalci na identiteto drugega, ampak ravno obratno! V sprejemanju, spoštovanju, obrambi in ponosu na lasten spol in identiteto nasploh!

Profesionalni šport je krona manipulacij s spolno identiteto

Edino, kar izpade zelo verjetno v tekstu Miloša Babića, je opomba, da se ravno v ženskem športu zvrsti veliko interspolnih primerov, čeprav gre za majhno populacijo, ker tokom razvoja dojamejo svoje prednostne telesne atribute in bistveno večje možnosti za uspešno kariero v življenju. Ja, to zveni logično. In ravno zato bi moralo področje športa še toliko bolj striktno branit ustrezno identiteto spola za pravično kategoriziranje in tekmovanje. Inkluzivnost nima mesta! Vsi mi v življenju marsičesa ne moremo počet, ker ne ustrezamo kriterijem. To je del življenja. Naše življenje je toliko bolj zadovoljno in osmišljeno, če smo sprijaznjeni s svojimi hibami in vrlinami, vrline pa smiselno uporabljamo, kolikor je možno. To ni jasno in sprejemljivo le narcističnim osebam. Babić zaključi svoj tekst, v katerem odkriva toplo vodo, da ne obstajata le dve skrajni različici manifestacije spola (kar drži, a hkrati to ne pomeni, da dva spola ne obstajata in ju ni možno definirat), z zlizano čustveno manipulacijo. S podtikanjem ideje, da je vse narobe le zaradi nestrpnosti in sovražnosti do transoseb vseh vrst. Hinavsko odigra vlogo prisebnega in dobrosrčnega človeka, ki nas obvešča, da so transrodni ljudje pač med nami in da jih moramo sprejemat. Hmmm … Se globoko strinjam, če bi šlo le za vprašanje boja proti diskriminaciji, a žal ne gre le za to! Gre za povzročanje nezaslišanih krivic, diskriminacij in miniranje spolne identitete v celotni družbi! In zato verjetno tudi še nikoli ni divjala tolikšna nestrpnost do LGBTIQ+ oseb, kot se širi spet zdaj. Ideologi nasprotnike pridobivajo tudi med ljudmi, ki so njihove pravice nekoč podpirali, a med drugim grobo zlorabili njihovo naklonjenost. Še posebej naklonjenost in pregovorno naivnost številnih feminističnih organizacij.

Organizacija IOC je v resnici že zdavnaj izgubila kredibilnost na področju varovanja pravic žensk v športu in je povsem zlizana s transspolno ideologijo! Soodgovorni so ravno za to, da je vključevanje interspolnih oseb, ki se z moškimi atributi pojavljajo v ženskem športu – v moškem športu pa seveda nikoli, ker ženski spolni atributi ne predstavljajo v športu nobene prednosti – napredovalo v vključevanje transspolnih oseb v ženske športne time, ki so se rodili povsem normalno kot biološki moški, a trdijo, da se počutijo kot ženske in zahtevajo uradno identifikacijo, da so ženskega spola!!! Uradna identifikacija v spolu, ki ni prirojen, pomeni poleg kršenja pravic in varnosti žensk v ženskih prostorih (zapori, zavetišča, toalete …) tudi potvarjanje celotne in katere koli statistike o usodi, položaju in delovanju moških ali žensk!!!

IOC takšne svinjarije v spregi z liberalci na politični sceni in v spregi s kapitalom (izjemni dobički s hormonskimi terapijami in številnimi operativnimi posegi za prepričljivejši izgled, s čimer so udarili tudi nad pravice in zaščitenost otrok) podpira! Problem je le v tem, da so v Veliki Britaniji, Ameriki in nekaterih drugih državah doživeli takšen upor v javnosti in upore pogumnih športnic, da si za aktualne olimpijske igre niso upali preveč dreka namešat, čeprav bi ga radi. In zato so uprizorili predstavo za bedake, s katero so poskusili vse borke in borce za pravico do obstanka ženskega spola prikazat kot netolerantne, neempatične in zlobne barabe, ki ne premorejo sočutja do interspolnih oseb, ki svojo tragedijo kompenzirajo z uspešno kariero v ženskem športu. Če je v nas ženskah še ostalo kaj stare pristne sočutne materinske zlorabljive naivnosti, ob kakršni se nam že celo zgodovino osli režijo v faco, bomo pa menda sprejele vsaj vse tiste interspolne osebe, ki niso sami krivi, da so se rodili s spolnimi odstopanji in posledičnimi genitalnimi anomalijami, ki jim nudijo drastično prednost, da ženske razbijajo v športu na bistveno lažji način, kot bi jim to uspevalo v moškem športu. Nič niso krivi. Krivi so le te drobne nepomembnosti, da se še kako zavedajo svojih prednostnih telesnih atributov in jih tudi aktivno izkoriščajo! To pa menda ni nič takšnega, mar ne?! Povsem človeško. Pa menda ne bomo preklete neznosne babe tako nesramne, da se ne bi pustile jebat v glavo vsem tako ali drugače travmatiziranim moškim, ki so zelo nezadovoljni s svojim položajem v moški vlogi, ker jih alfa samci izključujejo iz takšne ali drugačne igre ali ne zmorejo tekmovat z njimi v primitivnih igrah! Menda ne bomo varovale svoj brezvezen in totalno nepotreben spol, ki ga lahko preimenujemo kar v Razno!!!

Alfa moški spol in Razno!

Podlaga za transspoolno ideologijo, s katero nam razbijajo spolno identiteto (globalisti razbijajo tudi nacionalno in kulturno identiteto), se pravzaprav napaja na skrajno zastarelih šovinističnih in mačističnih idiotizmih. V športu, ki in ker temelji prioritetno na izražanju telesnih atributov, se tovrstne težnje le izražajo na najbolj transparenten in očiten način.

Tudi v Sloveniji – česar mnogi ne vedo – je povsem potiho omogočena uradna sprememba spola pod pogoji zadostitve kriterijem za medicinsko opravljeno tranzicijo z dosmrtno hormonsko terapijo (saj drugače ni možno, ker spol NI mutabilen). Nekatere države pa so že napredovale in začele uvajat pravico do uradne samoidentifikacije neodvisno od medicinskih postopkov, kar je sprožilo turbulentne odpore. Tisti, ki spremljamo dogajanje in ukrepe neoliberalnih globalistov, spremljamo boj predvsem v Veliki Britaniji, Kanadi, Ameriki in Avstraliji. V nekaterih drugih državah, med katere spada tudi Slovenija, veje medijska tišina o tej tematiki in ne brez razloga.

Vojna s transspolno ideologijo je namreč razkrila takšne škandalozne posledice, da se ideologija že preusmerja v čim bolj diplomatski in tihi način poskušanja implementacije zakonov, ki drastično kršijo pravice žensk in otrok. V državah, kjer se hrup še ni razplamtel, je bolje delovat potiho in počasi. Moški, ki se identificirajo kot ženske in pridobijo pravico, da so uradno navadeni kot ženski spol, so posledično nameščeni v ženski zapor, tudi če jih obtožnica bremeni na primer posilstva. Nameščeni so v ženska zavetišča, dobijo pravico do rabe ženskih toaletnih prostorov in vseh prostorov, ki so eksplicitno namenjeni intimnosti in varnosti žensk! Ne omenja se pa pogosto še zelo pomembna manipulacija s statistiko! To je morda še najbolj pomemben faktor cilja. Biološki moški, ki se jih uradno lažno predstavlja kot ženske, so v vseh statistikah navajani kot ženske. Zato se izkrivlja statistika izvajanja kriminalnih dejanj, zasedanja visokih položajev žensk ali drugih položajev na trgu dela in druga statistična vprašanja, kaj in kako naj bi razmišljale ali delovale ženske. Enako velja za potvarjanje statistike moških. Ampak! Ženske, ki se lahko uradno definirajo kot moški, ne ogrožajo pomembno moške varnosti v moških prostorih (rojena ženska v moških zaporih kvečjemu kolosalno nastrada), prispevek k statistiki o moških pa vsaj na ravni kriminalitete tudi ni negativen, ampak kvečjemu potvarja sliko v pozitivno smer. Pri zasedanju raznih poklicnih možnosti in visokih položajev so moški v povprečju bistveno bolj diskriminatorno naravnani in še vedno bistveno lažje in učinkovito preprečujejo ženskam (kaj šele transmoškim), da jih puščajo izven igre, če jim tako pač paše.

Od žensk se pričakuje servilnost, odsotnost poguma pri postavljanju za svoje potrebe in interese (ob psevdofeministični obravnavi posilstva smo se učili, kako ženska ne zna niti izgovorit besede “Ne”, kaj šele izrazit nasprotovanja čemur koli na svetu, s čimer naj bi bilo vse okej, ker razumemo, sočustvujemo in jokamo), pa tudi obilje servilnosti in naivne empatije, ki skozi celotno zgodovino stereotipno povzroča ogromno pljuvanja v lastno skledo. In ne le pljuvanja v lastno skledo, ampak tudi precej razumljivega nespoštovanja do žensk. Ja, servilne, naivne in klečeplazne ženske boste brez dvoma odlične kandidatke za poroko z manipulativnimi in izkoriščevalskimi mačisti. Bolj boste trapaste, bolj vas bodo trepljali in zafrkavali v trapasto glavo. Posedovali vas bodo, spoštovali pač ne. Enako kot moške ne, ki jih dojemajo za navadne klečeplazne babe. Mačisti vas bodo radi zaposlili in izkoristili do konca kot lutko, papigo, orodje. Z veseljem. Spoštovali vas ne bodo nikoli.

Tovrstno mučno in sramotno predstavo nerazgledanih, naivnih, prestrašenih in servilnih žensk smo lahko spremljali tudi po medijskih političnih pritiskih nad ženskimi športnicami na olimpijskih igrah, ki so se podelale in sesedle pod pritiski in začele servilno opravičevat za utemeljeno pritoževanje nad sotekmovalci z očitnimi moškimi atributi. Sramotile so ženski rod in vsa častna feministična prizadevanja v zgodovini z neumnimi in skrajno naivnimi izjavami o sprejemanju drugačnosti. Oh, me smo tako dobre, empatične in razumevajoče. Še eno skodelico dreka, prosim! Lezenje v rit športni mafiji, ki želi utrdit pravico do tekmovanja oseb z moškim biološkim dominantnim spolom, je totalno osramotilo psevdoboksarke. Borke pa takšne!!! Povsem razumem šovinistične izpade moških ob takšnih trenutkih, če se držijo za vamp od (po)smeha! Kar je preveč, je pač preveč.

To so klasični zgodovinski prizori servilnih žensk, ki minirajo osebnost in delovanje pametnih, razgledanih in bojevitih žensk skozi celotno zgodovino. Ki minirajo feministični boj v pravem pomenu besede in vse do zdaj izborjene pravice. Od nekdaj je namreč glavnina žensk predstavljala žensko sramoto, ob kakršni se zdi razvoj moškega nespoštovanja žensk in šovinizma povsem logična reakcija. Žensk, ki ne spoštujejo niti sebe, ni mogoče spoštovat, se je pa smiselno poročit z njimi, jih trepljat, jih poslat na delo, da bodo pridne in poslušne, in jih nasploh izkoristit, kolikor je pač možno. Enako kot vse tiste moške, ki se obnašajo enako. Tiste moške je morda smiselno označit kar za “pičke” in jih preselit v žensko kategorijo, ki se po novem imenuje Razno!

Please leave this field empty

Ne zamudite novega prispevka!

Naročite se na e-obvestila o objavi novega prispevka na spletni strani Simona Rebolj

Ne pošiljam vsiljivih sporočil in varujem vaše osebne podatke! Preverite politiko zasebnosti za več informacij.

Preverite e-pošto za potrditev naročila!!