Če želite dobro službo, se obrnite na dobrodelnika Anžeta Logarja

Bizarno!

Domnevno manj pomemben primer, a niti ne. Specialiteta Tee Košir že od trenutka, ko je odstopila kot državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, je v tem, da se ji zdi v komunikaciji z javnostjo le preko družbenega omrežja fb povsem dovolj, da piše izključno čustvene izlive. Brez enega stavka, ki bi pojasnjeval kar koli konkretnega. V teh čustveno “poetičnih” pamfletih tudi konstantno sama sebe hvali, kako poštena, moralna in suverena oseba z integriteto je. In seveda zelo rada pomaga. In podobne floskule.

Na katero koli vprašanje redkih komentatorjev, kako se opredeljuje konkretno v odnosu do političnih tem, ni bilo odgovora. Niti o tem ne, kako se opredeljuje do vojne v Gazi na primer. O dogajanju na ministrstvu, konkretnih razlogih za odstop najprej s položaja sekretarke, potem iz stranke in na koncu še s poslanskega mesta ne bele ne črne. Le emocionalni pamfleti o tem, da bi jim morali bojda verjet, kako dobra, poštena in moralna oseba je. Seveda naj bi bila tudi žrtev monstruoznih groženj, zaradi česar naj bi zapustila mesto državne sekretarke. Vendar niti besede, zakaj grožnje in predvsem … Kdo naj bi grozil in ali namerava te grožnje prijavit policiji in zakaj ne. Zaenkrat je možno razbrat le to, da je bila izredno neprimerna za to delovno mesto, ker pač nima pojma o pojmu o področju. Nič novega pri političnem kadrovanju. In nekako ne kaže, da bi jo kaj posebej zanimala tudi politika nasploh. Nič konkretnega. Vemo le, da je nekoč prej že neuspešno kandidirala na listi SD. Sicer pa do zdaj od nje le veliko samohvale na moralni osnovi, kar je pa seveda znak za odskok. Kot bi spremljali stereotipno epizodo iz narcističnega priročnika.

In kako se zadeva zaključi? Ob vsej izjemni moralnosti in poštenosti gospe, naj bi dobila službo na Direkciji za infrastrukturo. Mimo razpisa, ker razpis itak ni potreben, pa tudi če bi bil potreben, bi bil gotovo goljufiv. Šlo naj bi za nadomeščanje nekoga drugega … potem pa vidimo. Saj veste, kako to gre. Od te informacije dalje še ni nove “poetične” objave Tee Košir.

Ob vsem priloženem je še bolj povedno obnašanje Anžeta Logarja včeraj v zadnji večerni oddaji 24 ur z Urošem Slakom. Logar je zavzel pristop, da skuša vse neprijetnosti boja za položaje v stranki čim bolj potisnit v ozadje. Da se sploh ne pojavlja in ne komentira. Ko je pa nujno, ker je hrupa preveč, uleti na sceno lenobno in skrajno flegma, češ, kaj pa norite, saj se nič posebnega ne dogaja. Vse je okej. Normalni procesi pač. Na ključno vprašanje, ali so Teo Košir preprosto podkupili z delovnim mestom, da bi nehala težit in bi lahko Elena Zavedlav Ušaj, ki ji Logar preočitno in povsem logično bistveno bolj zaupa, nadaljevala z delom poslanke in vodje poslanske skupine, je Logar zaspano odgovoril, da seveda ne. Tei Košir je poklonil – verjetno pro bono – kompliment, da ona pa že ni podkupljiva. Slišalo se je kot slabo povedan vic. Slak je sodeloval v blesavi igri in ni vrtal naprej. Nismo prejeli vprašanja, zakaj pa je potemtakem Tei Košir poonujena služba, ki je mnogi drugi dobit ne morejo kar tako? Zakaj službo sploh potrebuje? Tea Košir naj bi bila namreč uspešna podjetnica. No, pravzaprav je hči svojega očeta, ki je vzpostavil uspešno podjetje, ki trguje z okolju baje prijaznimi svečami. Ona naprej vodi to podjetje. Vsaj tako naj bi bilo. Zakaj se torej sploh cufa za službo?

Zakaj se sploh obregam ob to zgodbico. Ker imamo na eni strani osebo, ki za položaj manipulira z javnostjo s čustvenimi izlivi brez enega konkretnega pojasnila o čemer koli. Tem čustvenim izlivom, ki včasih celo presežejo modus operandi Nike Kovač, ploskajo številni komentatorji, kot da resno sodelujejo v podpori neki osebi, ki se za nekaj pogumno postavlja in je celo žrtev napadov. Le vsebine o kakšnem pogumnem postavljanju za kar koli ni od nikoder. Mnogi ljudje seveda ravno v takšnih primerih radi skandirajo, ker si za čustvene izlive domišljajo, da jih razumejo, kar koli vsebinskega pa večinoma ne. Zankrat vemo le, da se je Tea Košir naprej skušala pozicionirat na en položaj, pa ni šlo. Potem je hotela obdržat poslanski položaj in celo napovedala odhod med nepovezane poslance, kar bi Demokrate in koalicijo stalo enega poslanca manj. Demokrati so seveda v ozadju očitno naredili vse, da do tega ne bi prišlo, kot je enako storila stranka Resnica. In Tea Košir je dobila v ponudbo drug položaj, ki bi njej najbolj ustrezal.

O tem se pogaja s poslanko, ki je v napoto stranki, minister za delo in gospodarstvo!!! To je ta minister za delo, pod katerim se med drugim odvija pritisk na osebe na socialni podpori, ki bi morale po njegovem mnenju šljakat za male pare nedefinirano družbeno koristno delo. V bližnji prihodnosti ob razvoju UI se bo bazen brezposlenih širil. Med temi deprivilegiranimi osebami so seveda mnogi primeri, ki preprosto ne dobijo plačanega dela za svoje reference, kvalifikacije ali izobrazbo. Ker niso Tea Košir, ki ji minister za delo – kot se to počne v politiki in “gospodarstvu” – omogoči pač službo, ki bi bila najbolj primerna zanjo. Bi mogoče še kaj? Še zlato uro? Za kaj že? Klientelizem v svoji najbolj bleščeči in smrdeči opravi.

Toliko o moraliziranju izjemno moralnih, pridnih, poštenih in uspešnih.

Bruh!

Ampak nič hudega. Logarja povsem razumem. Zlahka si ga predstavljam, kako pogleda, lenobno skomigne z rameni in pripomni: Ali sem jaz kriv, če so ljudje tako za luno, da ploskajo vsaki finti in fori, zavzemajo se pa za nič pametnega in koristnega?