Priznam. Nestrpno sem čakala prvih objav novopečenih hišnih blogerjev, ki so se prebili iz blogerske marginale. Zanimalo me je, kako bo Fetalij svoje v neskončno nadaljevanko vrsteče dnevniške literarno obarvane zapise zapakiral v zaključeno objavo. Zanimalo me je, kako se bo izvlekla Irena. Bo na top Siola objavljala fotke misic s stupidnimi naslovi tipa “Katera ima najlepše oblikovano obrv?”. Verjetno jo bo sram, sem si mislila, ali pa bo vsaj toliko karakterja in bo vztrajala v svoji banalnosti, zavoljo česar je bila konec koncev izbrana kot edina ženska predstavnica. Potem me je zanimalo, kaj bo s fotografijami, glede na to, da so se avtorji že zjasnili proti identifikaciji svoje osebnosti.
Najmanj se mi je firbcalo, kaj bo s chefom. Njegovi blogi so bili že itak povsem kolumnistično družbeno kritično usmerjeni, tako da kakšnih posebnih težav ne bi smel imeti. Samo piše, kot je pisal že sicer, in že ustreže pričakovanjem s formatom vikendaškega hišnega blogerstva v paketu. No, fotka bi bila lahko problem, v kolikor se pred nami ne bi zasvetil kakšen Franc Zagoričnik.
Fetalij se je lotil literarno obarvanega fantazijskega tika na protikadilski zakon, ki v replikah noče bit tik na protikadilski zakon, ki v resnici nosi neko sporočilnost, ampak v resnici Fetalij s pametovanjem noče imet opravka, torej nima sporočilnosti, ni niti prigoda iz vsakdana, niso sanje, ni … skratka … zaključena štorija, ki išče izhod v abstrakciji, ker Fetalij pač noče in ne zna bit zaključen, zna pisat, ampak obstajajo tegobe s formatom in še huje … s ciljem. Chef se je razpisal v svojem slogu še bolj vehementno in samozavestno, več kot očitno upravičeno ni čutil nobene potrebe, da bi presenečal in tako kvečjem vse skupaj pokvaril. Irena … no … Irena je presenetila s kolumno, ki pa ni presenetljiva v svoji brezveznosti in dolgocajtnosti. Niti ni ponudila tistega, kar njeni feni pričakujejo od nje, niti ni fascinirala z lucidnostjo. Če se ne vrne na tire povprečnega Lady tračanja in limanja fotk o nosovih in kocinah v desnem kotičku stegna je hišna blogosfera spet fasala najbolj plehko in nezanimivo hišno blogerico, kolikor si jo je bilo po Sonji Javornik sploh možno zamislit. Poleg vsega je zagrešila kolosalno napako, saj je sile uvodnega naprezanja na pediestalu usmerila predvsem v prozorno razlago, kako huda pička je. Ja, taka, da čevapčičarji hupajo iz avtomobilov, ko Sirena odtuli čez cesto. Naslednjič nas čakajo morda že klobasarji, ki bodo klecali na kolena pred Prešernovim spomenikom. Auč!
Priznam. V smeh me je spravil fotosešn. Chef nas pozdravlja s klobukom na glavi. Verjetno ga brez ne bom prepoznala. Odvisno kakšno čupo skriva spodaj. Fetalij se je preobrazil v tako šimpanzovsko spako, da ga spoznala nikjer na cesti gotovo ne bom, razen če se mu je grimasa zataknila na ksihtu za vse večne čase. Irena pa je svojo podobo kičasto zasenčila in spet dala slutiti, da bi šlo lahko za dolgolaso seksi bejbiko, ki jo na cesti rufajo za čevape.
Vsi trije seveda izstopajo na fotkah že brez čudnih ali pomanjkljivo objavljenih imen, kaj šele z njimi. Kot da niso hišni blogerji … kot da prihajajo iz marginale … nekako niso in … nekako niso fit … Od kod so se pa ti vzeli?
se strinjam … sam Fetalij je itaq zgodba zase… Že prvi dan me je skurcal de se mam za “Intelektualko”, sori striček mam komaj 15let… Drugači mi je tvoj blog mljaskastičen 😀
zanimivo 😀
všečna kritika.
čeprav se mi zdi najbolj nedolžen od vseh Feto. Naj te ne skrbi njegov izraz na sliki – to rad počne… Feto ne morš se sprostit, bemti!
zanima me, koga bi predlagala za novega hišnega blogerja.
imaš rada preprostost ali samo komplexnost?
in če je odg na prvo da, kakšna je ta po tvojem?
lp
@ana:
Ja, feto se očitno ne more sprostit … verjetno bo to to … pa še nekaj je …
Iz posebnih razlogov ti zdajle svojega predloga za novega hišnega blogerja ali blogerje ne morem razkriti. Nimam še čisto izoblikovanega mnenja, pa še en razlog obstaja, ki ga trenutno nočem izpostavljat.
Rada imam prepričljivost, avtentičnost, predrznost, pikantnost, žmohtnost in kompleksnost. Lahko je preprosto, ampak kaj ko se za pojmom preprosto prevečkrat skriva “stupidno” ali blefersko.
sem že z eno nogo v “horizontali” pa zaenkrat samo: prebrala sem odgovor 😀 in me veseli, da se lahko strinjam.
Ni problema. Sicer pa me res zanima…in drugič, ko boš brez upravičenih barier, se spomni na mene 😉 in povej…me zanima z razlogom heh
sem računala na tist “še en razlog”
ajd,
noč
@tnjak:
Me veseli, da je petnajstletnici moj blog mljakastičen. Pa naj mi še kdo očita, da se je težko prebijat čez kakšne moje tekste. Majčicu jim nedoraslo … he, he …
@Ana:
Se bom spomnila … če ne me boš pa spomnila … Če bo potrebno.
Tnjak ima lahko 15 let, Feto pa še nima osemnajst. In zakaj ne bi bila pri 15.tih intelektualka?
Glede hišnih – hej, ta primerjava s Sonjo Javornik pa je dobra. Ampak, nobene pohvale ljubljenemu uredniku hišnih MC-ju? ccccccc Ah, meni je ta Siol/Blogos – nekdo je rekel: čist mim. Čakam na alternativo Siolu. Upam, da bodo tvoje kritike potem bolj prizanesljive. 😉
@Dajana:
Dobrodošla na obisku!
Težko verjamem, da Fetalij res nima niti osemnajst, ampak okej …
Za tnjak sem jasno napisala, kaj in glede na kaj me veseli, ne da bi mislila, kako so petnajstletniki avtomatično neumnejši od kakšnih tridesetletnikov … Mi je jasno, da leta ne igrajo vloge …
Ne vem, kaj bi pohvalila, saj menim, da se MC in ekipa tega izbora niso lotili na pravi način.
A že kaj veš o alternativi Siolu, ali gre samo za željo????!
Se strinjam, čeprav moram priznati, da me Fetalij (včasih, ne vedno) nasmeje, kot me zna le redko kdo.
Fotke so smešne. Še posebno, ko vidiš Fetalijevo fotko ob ostalih resnih, morda celo zdolgočasenih facah.
Foušija?
@insomniac:
Kot sem zapisala, Fetalij piše dobro, slog je super, ima smisel … ampak mislim, da bo moral delat še na tistem, kar manjka in se mu najbolj upira, da bo odličen …
Fotka je pa zame samo otročja in nič drugega. Prej mi priča o kakšni zadregi kot duhovitosti. Jernej Kuntner poza mu ne pritiče in je nepotrebna.
@Grampy:
Floskula?
Vem samo, da se pripravlja in da ne smeš preveč spraševati in da bo čez deset dni. 😉 Ti povem, ko bo. 😉
Mene so imeli za intelektualca že pri osmih letih, tako da po moje leta ne morejo biti merilo. Nekateri niso intelektualci niti pri osemdesetih, če smo že pri tem. Glede Hišnih pa bi lahko nove tri primerjala z ostalo ložo. Crnkovič meni izgleda kot bi ga slikali na policijski postaji, ko so ga ujeli pri kraji mopeda, Godler mi deluje kot srednješolček, ki je bil tri leta odičen, potem pa dobi prvi cvek pri angleščini in malo zardi, ostali pa tudi niso ne vem kaj na fotkah. Glede vsebine je Fetalij zame original s stilom, gledano širše kot samo Blogos, Irena, čeprav me ne mara, svoje področje dobro pokriva in nenazadnje če pogledaš technorati.com, ki je nekakšen svetovni google za bloge, sta na vrhu popularnosti bloga, kjer objavljajo samo neke slikice tehničnih igračk (engadget in gizmodo), Chef je pa itak podoben Crnkoviču kot Peče Jelinčiču.
@Simonarebolj: ne. Bom poskušal utemeljiti.
Tvoj komentar 23.10 ob 11:49: “niso se lotili izbora na pravi način.” Hja, ni ga načina, ki bi ustrezal vsem prizadetim. Nekako čutim, da si rahlo prizadeta glede načina izbora in same izbire.
ad Irena: okusi so pač različni, njene tračarije občasno preletim, se nasmehnem ob kakšnem njenem komentarju, punca ima smisel za detajle, ki gredo sicer mimo mene kot listje v vetru. Ima svojstven stil. Umotvori tvoje soimenjakinje so bili katastrofalni v primerjavi z Ireno. Mislim, da Irenino pisanje ni na nivoju Lady, pač pa ga presega. Žal je to zgolj ugibanje, ker Lady dobim pod roke 1 krat na dve leti in sem torej subjektiven. Kar pa si seveda tudi ti.
ad Chef: komentiraš njegovo sliko, praviš da ga brez klobuka ne bi prepoznala… Na svojem blogu ima prav lepo sliko (pa čeprav je na njej on sam), kjer si ga lahko ogledaš. Tudi njegov kao življenjepis je tam, tako da bi težko rekli, da se skriva pod klobukom in teži k anonimnosti. Ja, Kdo je nergač prav obsežno piše, medtem ko je simonarebolj “primer wordpress strani.Na straneh lahko napišeš kaj o sebi…” Moram sicer priznati, da tudi mene rahlo moti Chefovo stalno kritiziranje ali celo kritizerstvo, vendar je to pač ključ do uspeha na Blogosu. Če boš kaj hvalila, ne boš doživela prevelikega odziva (primer je tudi tale komentar). Chefu priznavam poseben in duhovit način izražanja, kaže tudi to, da pri njem faze iluminacije kar pehitevajo ena drugo, zato mislim, da si zasluži biti “nekaj več” od drugih blogerjev. Spet sem subjektiven, vem.
ad Fetalij: nič, ker ga le redko berem, vem sicer da je zelo produktiven in da imajo njegovi prispevki veliko odziva.
Saj si drugače lepo napisala tale svoj blog, morda nekoliko vulgarno, vendar lepo zaokroženo in človek, torej jaz, sem dobil občutek, da ti način izbora ni všeč, da ti novi hišniki niso všeč, da ti še posebej Irena ni všeč, da iščeš same minuse, skratka, dobim vtis, da si preprosto fouš. Subjektiven vtis seveda.
Še to bi rekel: če si apriori proti nečem ali nekomu, boš v tej osebi iskala še tako drobne detajle, ki te motijo. Ti si našla “opičjo” sliko Fetalija, Irenine tračarije in Chefov klobuk. Morda bi našla tudi kaj pozitivnega v teh treh personah, če bi se potrudila, kaj?
Prosim, oprosti mi za neljubo napako: s tvojo soimenjakinjo sem mislil Sonjo Javornik,kar je sicer sklepati iz teksta.Malo sem pomešal Simona/Sonja. Se opravičujem.
Reboljeva. Strupeno. Kot se od poštene kobre spodobi. Tole, za majčico jim nedoraslo…pa odkrivam svojo napol_sivolaso glavo!
Simona- imela sem občutek, da REEES meriš 190 in da si s te “višine” tudi napisala zgornje razmišljanje
🙂
bogmeobvarij, če bi prišla tebi v roke 🙂
v bistvu se mi zdita oba moška predstavnika prijetna in prijazna, le z IQ Irence sirence se nekako ne morem in ne morem sprijazniti.
V bistvu me žali dejstvo, da so ženske tudi take: vse v stilu zunanjosti & podobnih afnarij.
PS
a ti lahko povem, da je bila moja knjiga izbrana za najboljšo med samozaložniškimi?
Koliko pik bom izgubila, ker se hvalim?
🙂
@Dajana:
Oh … Ko bo, bom verjetno že izvedela, če bo tak bum, a ne. Če ne bom izvedela, pa ni buma … he, he … Me pa zelo zanima iz enega bolj specifičnega razloga, tako da če si premisliš in mi zaupaš, mi prosim kaj več namigni na
3.*********@gm***.com
. Več kot zaobljube o molku dati ne morem.
@dr.Onyx:
Mene so imeli za intelektualko, še preden sem se rodila. Baje sem privekala na svet z Idiotom Dostojenskega pod eno pazduho in ploščo Pink Floydov pod drugo. Oča so bili presrečni. Pri šestih sem že tekoče brala in računala, v osnovni šoli pa sem predstavljala že korektno zamenjavo učiteljicam.
@Grampy:
Problem je v sosledju. Res ne morem vsakič, ko se pojavi nekdo nov na mojem blogu, znova vse pojasnjevat, kaj mislim. Ampak tokrat bom, da ne bo izpadlo preveč napadalno. Pod zaznamkom blogosfera lahko najdeš še par zapisov na temo o bloganju, med katerimi je en posvečen celo Fetaliju, kjer ga predvsem tudi hvalim. Menim pa, da mu bolj koristijo namigi, kako bi svoje pisanje še izboljšal vsebinsko, kot pa hvalnice, da je najboljše, kolikor je možno, ker pač ni. Fant je sposoben več in tudi potrebno je več. Vsebinsko, ne stilsko, pri čemer se strinjam s tabo, da je dovolj originalen (nadoriginalen pa spet ne, v kolikor malo slediš različnim slogom v literaturi, ki že krožijo).
Chefa sploh nisem grajala, ampak v blogu pohvalila (da ne rabi presenečat, ker je povsem dovolj konkurenčen za ta format pisanja).
Moji komentarji so porazgubljeni tudi pod različnimi temami, na primer pod temo o izbiranju, ki je potekala. In nikjer nisem Chefu ali Fetaliju odvzemala kvalitet, ki jih imata.
Ireni tudi ne odvzemam nič, ker dejansko ocenjujem njen blog za porazen že v izhodišču. Za bejbo, ki ves svoj ljubi prosti čas posveti banalnim detajlom nekih zvezd, se mi opažanje tega in onega vizualnega z limanjem fotk ne zdi nikakršna presežna umetelnost, ampak zguba časa. Kot sem pa napisala, Irena s prvim prispevkom med hišnimi sploh ni kotirala s tem, zaradi česar je zmagala, ampak je s kolumno hotela kvečjem konkurirat chefovemu stilu, kar je totalna izguba cajta, ker je zapis plehek in preprosto zanič. Še bolj kot poskusi umovanja Sonje Javornik. Zato menim, da naj Irena raje ostane pri Lady forah, kar pač najbolje obvlada, v kolikor se temu sploh lahko reče kar koli obvladat. Mogoče tebi vsi ti detajli uidejo mimo, ker preprosto ne trošiš časa možganskega delovanja za take oslarije. Ne vem koga si mislil z mojo soimenjakinjo. Jaz nobene Simone med hišnimi blogosi odkrila nisem, odkar pišem tukaj.
Z načinom izbora se nisem strinjala kot še marsikdo ne. Zmagovalci so zmagali z malim številom glasov, saj blogerji niso zavzeto glasovali, bralcem, ki niso blogerji, pa je bilo glasovanje onemogočeno. To je vse. Foušarija z moje strani ne more obstajat. Ko se je glasovanje začelo, sem blogala namreč šele par tednov tukaj (prej sem bila, in sem še delno, drugje), in to ne vsak dan. Tako da sem imela takrat, kar se opaženosti tiče, že kar uspešen položaj (ki sem si ga pridobila bolj s komentarji, da so me sploh opazili), ampak nikakor pa ne bi mogla konkurirat že v izhodišču po ožji selekciji najbolj branih, sploh nisem prišla med osemdeset razpoložljivih. Na splošno se tudi prekleto zavedam, da nisem tip blogerke, ki piše všečno za širšo populacijo (če je to Irena, jaz še toliko bolj zagotovo nisem, a ne), ampak raje pišem za manj, tako kot se meni lušta in imam zanimive, polemične bralce. Kariere na blogu namreč ne delam oziroma moj blog raje pokažen komu na mestih, kjer bi si obetala kakšno sodelovanje, ki me zanima … ne bi se bila pripravljena niti ponižat za to in na primer svoje tekste prilagodit tematsko in mentalno blogosferi. Nisem niti toliko posvečena, da bi objavljala redno dnevno in tako lažje nabrala bralce in število komentarjev. Sem pa vseeno prijetno presenečena, ker sem bolj brana, kot bi pričakovala na tem Siolovem zelo širokem teriroriju.
Tako da oba nova hišna sta mi v bistvu všeč, Irena pa res niti najmanj. Še posebej v okoliščinah, ko med hišnimi velja očitno nek šovinizem in drugih ženskih pisk sploh ni! Če se pa kakšna najde, zastopa … No, ne bom preklinjala.
Kar se fotk tiče, mi pa res niso všeč. Vem za chefovo fotko od prej, saj ga berem občasno, in tisto s čupo je bilo mišljeno bolj kot štos. Chef namreč že dolgo ne skriva svojega pojava, pa si je poveznil klobuk, kot da bi moral bit solidarno vsaj malo marginalen … da se pozna, da ni izbran v stilu ostalih. Fotka Fetalija je nepotrebno spakovanje, Irenino pa pač koketiranje, saj fotke sploh ni. Dejstvo je, da izstopajo s fotkami in imeni. Fotke ostalih hišnih so pač navadne, brez namensko ustvarjenih posebnosti. Crnija sem s takim pogledom ujela na TV neštetokrat. On tak tudi je! Ostali se tudi nič ne spakujejo in ne kamuflirajo. Fotke kot fotke pač. To je vse. Če se komu zdi na njih čuden, je pač to del specifik njih samih.
Si mi pa dal inspiracijo, da bom napisala še kakšno besedo o primerjavi med klasičnimi in novimi hišnimi. Ni nezanimivo. Crni me bo spet vesel … he, he …
Lp
Feto jih ima čez 20 (in pod 25 🙂 ).
Poznam ga in kar me je najbolj prijetno presentilo, je prav njegov slog pisanja…redko kateri fant pri njegovih letih svojo domišljijo lahko ubesedi na tako berljiv in komičen način. Se pa strinjam, da se mora še “dodelat”, ampak vse ob svojem času. Wunderkindi se kar tako ne rodijo…
Simona, a maš kak “nosebn” mejl, kamor bi ti lahko pisala? eno vpr imam oz. bi rada da nekaj prebereš in mi na kratko odg (če boš sevedla hotela)…
lp
p.s.: še na splošno o tem postu in nekaterih komentarjih, ki se obregajo proti vsebini, ki je pač POOLNA kritike. Če se zavedamo, da so blogi skrajno subjektivni, če se zavedamo, da pišemo, kar si dejansko samo MI mislimo, če ne pazimo na druge in če se ne podrejamo večinksemu mnenju, potem bomo za sivo povprečje vsekakor zoprni, čudni, “neupravičeni”, faušni in še kaj…Torej lahko bi Simona pisala o plusih in minusih, ampak se je pač osredotočila samo na tiste kikse pišočih, katere SAMA opazi. Zakaj bi s tem izražala faušijo?! Sigurno ji njeno pisanje ni edino delo, s katerim bi držala svojo “persono” na višku, sploh pa ji verjetno ni prioriteta, da bi se ob tem lahko počutila ogroženo.
To faušijo je za slišat prav vsakič ob podobnih vpisih…mislim, da se je niti ne da “odčitat” iz besed, sploh če ne veš s kakšnimi dodatnimi mislimi je mnenje izraženo.
Meni se zdi zapisano povsem relevantno, pri čemer ni nujno, da se z vsem strinjam. Torej ob tem lahko nemoteno izrazi človek še svoj pogled, ne pa da hkrati sodi, kolk kritike je upravičene in koliko ne…
vse je subjektivno, vse je relativno 😉
@Simonarebolj:
Tudi jaz raje kritiziram kot hvalim. Fetalija nisem ocenjeval, niti nisem rekel, da je nadoriginalen.
Zdaj bom še malo pljunil v lastno skledo: sem ob začetku izbiranja novih hišnikov enemu od zelo aktivnih blogerjev rekel, da mora pa iti na Blogosu zelo slabo, če med njimi iščejo nove sodelavce.:))
@Grimpy:
Oproščam. Nisi edini. Ne vem, kaj je s tem imenom, da sem od začetka tako zlahka Sonja ali Sabina.
@štulič:
Sivolasa glava je super, da je le tvoja …
@mica:
Saj v bistvu pišem s košarkaške percepsije čez 200cm, samo kosti imam precej manjše …
Niso vse ženske take, lepe ali manj lepe, samo tale Siol politika očitno z vsemi sredstvi hoče med pametnjakoviškimi moškimi takšne, da izpadejo bolj pametnjaški.
Saj se ne hvališ sama, pohvalili so te tisti, ki so izbrali tvojo knjigo. No, zdaj se mi zdi pa že čas, da mi obelodaniš svojo identiteto, ki je nisem uspela odkriti. Me zanima knjiga. Moj mejl:
3.*********@gm***.com
.
@ana:
Aha. Toliko približno sem jih Fetaliju tudi dosodila. Jasno mi je bilo, da se Dajana moti, ko trdi, da jih še nima osemnajst, saj je Fetalij spisal kar nekaj blogov na temo iskanja službe in celo nočnega dela. Srednješolec ima bolj težko tovrstno delovno življenje … he, he …
Mejl sem objavila v komentarju mici nazadnje. Tako da … piši mi.
@simonarebolj: Ne mi reči, da Floyde poslušaš. Pa ne, da le imava nekaj skupnega? 😯
Si bom kar eno vinilko navil…
Lepo hruškico mogoče…
hihi, Simona ali Sonja ali Sabina ali…Supernova? Ja, vse je na S, vendar, zato zamenjujejo. Moški seveda. Me zanima, če te je tudi kakšna ženska kdaj zamenjala? Štulič, kobra? Veš kaj sem jaz opazila pri “naši” punci na S. Na začetku je vedno kot kobra, potem pa začnejo padati komentarji in se spremeni v pohlevno kačico. Al se reče sploh pohlevno? Vskakor je že Dejan Kaloh rekel, da je dobro, da Simona obstaja. Simona, ko bo kaj konkretnega, te obvestim, zdaj vem samo to, da se “nekaj dela” na tem.
Ajt, mejte se.
@Dajana: ja, saj, Sše Smalo Spa Sbo Sše Spovsem Sznosna Spostala 🙂
@Dajana. Njeno medvrstičje je natančno usmerjeno. Trdim, da je vajena tehtanja v svojem pre_kratkem bivanju na Zemlji. To bo, no!
Če vzamem za iztočnico hudomušnico dr. Onyxa: “Crnkovič meni izgleda kot bi ga slikali na policijski postaji, ko so ga ujeli pri kraji mopeda” – res dobra… 🙂
MC preverjeno in sporočeno od vira zelo blizu Siolu (ki ga zaradi korektnosti na tem mestu ne morem imenovati) nima prav nič s tem izborom novih 3 Blogosovih hišnih… gre za nepremišljeno Siolovo oz. Telekomovo solo akcijo, brez sodelovanja urednika MC-ja.
O fotkah novih treh hišnih sem hotel tudi sam kaj napisati, pa me je prehitela naša miss sunshine kot sem pred kratkim nickal našo SR. Žleht, žleht, priznam.
Tudi sam sem se spraševal, čemu takšno zakrivanje obraza, Chef s klobukom do oči (O.K. njega si lahko v bistvu pogledate na njegovem blogu), Fetalij je spačen kot da bi statiral v grozljivki Hills have eyes, 3. del, Irena pa se je določila za eno tako Warhol instalacijo, na kateri pa je tudi povsem nerazpoznavna. Skrita blogerska identifikacija zaradi dejanske nerazpoznavnosti?
Kot dobro tem trem ksihtom štejem to, da so postavljeni ob bok kobajagi znanim Slovencem, kateri z izjemo MC, pa mogoče Jonasa, pišejo tako kot vsi Blogosovi blogerji… brez posebnosti, povprečno, tu in tam kdaj zanimivo – zahvaljujoč sredini iz katere izhajajo in to je to. Prav tako, ali pa še prej, bi lahko namesto in na mestu teh, bila avtorica tega prispevka in seveda še nebroj mnogih drugih… To je jasno…
glede fotke: fotka je taka, kot je moj celoten blog. odfukana, zabavna, izstopa iz sivega povprečja.
glede pisanja: vseeno mi je, ali sem wunderkind ali nisem, ali moram dodelati stil ali ga mi ni treba… jaz enostavno pišem in se ne obremenjujem s tehničnimi zadevami. pri meni so besede in sporočilnost, teža, tiste, ki štejejo. slike, ki jih narišem. sporočilap pa naj si interpretira vsak po svoje.
glede intelektualke (tnjak): u pizdu mater tamala, če maš naslov bloga “mnenje mlade intelektualke” itak da sem te skurcal, ker nisi niti s od intelektualke, po prebranem sodeč. ne takrat, ne zdaj.
dajana vztrajno tera naprej svojo iluzijo, da imam manj kot 18, ker je napol funkcionalno nepismena in ne dojame sarkazma
in kot zadnje, ampak ne najbolj pomembno – jaz svojega stila ne bom spreminjal, da bi bil tam izpostavljen. še vedno furam dolge naslove, govorim fuck in jebeš v vseh možnih sklanjatvah, pišem stvari, za katere slutim, da crnkoviču niti malo niso všeč in dame in gospodje, kot je kaloh, ne delajte spet drame okoli “kdo vse bi lahko bil tam gor, pa ni”, ker je, kar je in to je to.
AJA, NAJVEČJI BULLSHIT JE PA TO, DA SE NE MOREM SPROSTIT. večkrat dokazal v družbi. pa ne me jebat no!
aaahhhh, še malo drugače o fotki:
FOTKA JE TAKA KOT JE, Z NAMENOM. NEOBIČAJNA. NERESNA. DA TI VEDET, KAJ LAHKO PRIČAKUJEŠ NA BLOGU… večino časa…
velike tiskane črke uporabljam samo zato, da si boste nekateri malo bolj zapomnili, kaj za kaj stoji tam, kjer pač stoji in zakaj so nekatere stvari take kot so.
“jaz svojega stila ne bom spreminjal, da bi bil tam izpostavljen.” – kuuul, rebel z razlogom 😉
…sej morda je to-to: da nekateri niso tule zato, da bi izboljševali tisto, kar drugi menijo, da bi se izboljšati dalo.
ena izmed takih sem tudi sama. ostajam pri svojem, nočem bit kvalitetnejša, čeprav se mi včasih to zalušta no, ampak 🙂 okej…ko pademo pod moč množice, pod budno oko sokolovo, tedaj smo seveda deležni hočeš nočeš primerjav in ocen. ni nujno, da na nas to naredi negativen vtis ali neprijeten pritisk.
feto, ostani svoj pisun še naprej. sem pa prepričana, da bi čez 7 let pisal na drug način…samo po sebi primerno zrelejšim obodbjem. ampak zate je pomembna sedanjost, zatorej, ja svojevrsten wunderkind si, saj ni, da bi se sam oklical za takšnega, to lahko ocenijo vedno le drugi 😉
še tole, F…če slučajno cilja na moj začetni komentar “AJA, NAJVEČJI BULLSHIT JE PA TO, DA SE NE MOREM SPROSTIT.” – ni bilo mišljeno dobesedno, saj je dovolj zgovorn že zelenko na koncu – glede na to, da vem kakšn si v družbi (vsaj tisti, ki sem jo jaz doživela) je sproščenost, kar se grimas tiče ,apelirala na nekaj obstranskega, nepomembnega.
okej, zaj pa šibam na ples.
ana (težko te je ne ameli klicat)… tisto o sproščenosti je letelo na komentar simone…
@ana:
Ja, feto se očitno ne more sprostit … verjetno bo to to … pa še nekaj je …
nekateri pograbijo vsak razlog, ki se jim zdi pravšnji… ampak saj, komu zamerit, težko je iz napisanega razumet vse podtone.
Simonca, sem obljubila moji sestri, da te ne bom dražila hi,hi, sicer me bo morala globoko pobirat…..a vendar tista supernova je pa tebe vredna…
reboljeva, ti bloge (sebe pa tudi) jemlješ preveč resno. še bolj kot dajana.
ampak štekam zakaj se imaš za intelektualno superiorno. vsaj v primerjavi z ireno in fetalijem.
Fetalij, saj si verjetno opazil, da sta 30. in 31. komentar moja, torej od iste Ane 🙂
Kakorkoli, vseeno mi je kako me kličeš – kličete: Ana ali Ameli. Kar ti lažje gre z jezika pač…
O tem—> “težko je iz napisanega razumet vse podtone”, sem ravno nekaj na kratko odpisala človeku na moji strani. Zatorej je zaključek lahko takšen, da se ni potrebe nad takimi zadevami razburjat ali se počutit ogrožene – mislim nasplošno.
mimo grede – intelektualizma se osebno jaz na veliko otepam. njegovega pojmovanja dandanes in ljudi, ki sebe definirajo s tem pojmom. najmanj pa bi si želela, da to postane glavno merilo vsega….
Simona, poslala sem ti mejl, pa mi ga je vrnil delivery sistem, potem sem poskušala drugič z drugega mejla in je verjetno prispelo al se motim?
@Dajana:
Tudi ženske se motijo. One še predvsem. Veliko manj moški, ki imajo kakšne falusno aktivacijske apetite. Tem je moje ime še posebej všeč in radi ga izgovarjajo … he, he … Domicelj me je zajebal pač.
@Dejan Kaloh:
Evo … pa še Sunshine je na S. I like it! Še posebej za žlehtnobo.
Primerjava s hišnimi še sledi. Filam hudobijo.
@Fetalij:
Srčece moje zlato. Danes si pa res preveč skadil in pivca spil. Kdo, zaboga, ti je očital stil???? Če mi je kaj všeč, kar sem zapisala že stokrat, je tvoj slog. In tudi fak in jebeš me ne motita prav nič. O čem torej bluziš? Praviš, da te zanima predvsem vsebina in sporočilo. No, tega pa skoraj ni. Vsaj ne omembe vrednega. Drobni vsakdanji pripetjaji z začimbo duhovitosti so zanimivi za en stavek, ne pa pet strani, da ti še Proust s svojimi piškoti ne seže do kolen z dolgovezenjem (slava mu, naj počiva v miru). Moraš razumet, da je posedanje na vlaku in po čakalnicah z nekaj heca zanimivo mogoče najstnikom, kmalu pa navaden dolgcajt. Sporočila pa res ni kaj dosti, niti se ga ne lotiš. In pred časom si mi komentiral, kako se ti s pisanjem itak samo malo hecaš, nočeš nič povedat in te ne zanima pametovanje, danes pa se že oklicuješ za guruja sporočilnosti in podtonov, ki ga ne zanima tehnična plat pisanja. Se opravičujem, drugega opazila res nisem kot obrtno zelo zadovoljivo dodelanost, ki jo mečeš skozi okno zaradi navadne ušive lenobe, ki te peha v bluzenje v tri krasne za otroke, ki vzklikajo, ej, stari, ti si tolk kul, ne se pustit. Pa kdo neki ti kaj hoče! Razen samemu sebi.
Kar se sproščenosti tiče … moja replika je bila pač na Anino, zato moj stavek vsebuje besedo Verjetno! Verjetno razumeš pomen tega pojma. Okej! Nisi nesproščen. Sama sproščenost te je. Zato lažje pišeš bolj osebno pod psevdonimom, kot si enkrat zapisal. Zato še pod psevdonimom pravzaprav ne pišeš nič res krvavo osebnega, ampak flirtaš in puhličariš. Če bi bil vsaj petdeset procentov toliko iskren in oseben, kot je kakšna Dajana, ki jo tako preziraš, bi s svojim slogom in pristopom že prestopil med velike pisunarske face. Če bi se ti pa ljubilo še malo več brat, razmišljat in opazovat, bi bil pa že wunderkind. Ampak ne … grde, grde tete Simone te že ne bode silile v to in ono. Ti boš ostal klovn Feto z nočno službico na pošti. Prav! Zakaj neki bi mene to motilo.
In spakovanje na fotki je samo spakovanje, nič neobičajnega. Videno v vrtcu vsak dan na tisoče. Opozarja, da bomo brali tinejdžerske afnarije, ampak vseeno naletimo na boljše pisarije.
@nada:
Ah, to s supernovo je ena anekdota, ampak se me je kar prijela …
@dmashina:
Jaz samo klepetam, kot pač mislim. Tudi tisti, ki izpadejo manj resno ali da sebe jemljejo manj resno, v resnici samo taki pač so in niti slučajno ne pomeni, da se jemljejo kaj manj resno od mojega primera. Menim celo, da se marsikateri kvazizafrkant po blogih v resnici jemlje precej bolj resno, kot bi si lahko sploh mislil zame.
Superiorni izpadi me zabavajo. Fetalij je petnajstkrat bolj luciden od Irene. Trdim.
@Ana:
Dobila sem en tvoj mejl in sem ti odgovorila že par ur nazaj. A nisi prejela odgovora???
Glej, moj slog je tak, kakršen je, skupaj s tako vsebino in sporočilnostjo, ki te moti. Za kateri praviš, da je ni. Prej sem se nerodno izrazil. Nisem mislil sporočilnost in vsebine na SPLOŠEN način. Mislil sem, na SVOJ način. Taka sporočilnost, ki je meni kul – ko hočem pač povedat kaj čutim ob tistih romantičnih izpadih in taka vsebina, ki je meni kul.
Predvsem se obračam na te svoje osebnoizpovedne izpade, ko hočem pri humorju izpasti sporočilen, bom dal vedeti, sicer pa gre pač za humorno začinjeno vsakdanje dogajanje… ki se ne pretvarja, da je kaj več kot to, kar res je. In tudi noče biti več. Se zaveda vsega, kar je in ga to ne moti… zato me toliko bolj moti, ko mi nekdo očita sporočilnost in vsebino takih humornih prispevkov.
Tistemu, ki mu je dolgčas, me pač ne bo bral. So simple. Jaz nisem v pehanju za bralci, če bi bil, bi mogoče obravnaval polemične teme (vem, katere vedno užgejo), pisal o problemih, s katerimi se spopadajo vsi ljudje… snemal smešne videe še naprej in bi imel do zdaj kdo ve koliko auditorija…
Mislim da sva razložila tisti del, kaj in kdaj hočem in kako sporočam. Pametovanje me še vedno ne zanima. In ne oklicujem se za guruja, kar sem tudi razložil zgoraj. Me je pa vedno zanimala tehnična plat pisanja, vendar jaz to jemljem kot strukturo stavkov. Vendar ne znanstveno, ampak po občutku, intuiciji. In ni lenoba kriva za to, da se ne peham za ne vem kakšnimi uspehi. Ko me prime, se lotim. Na silo ne gre pisat.
Vem, da je tvoja replika letela na anino. Narobe si jo dojela. Kar me je zmotilo. Ker je bilo to nekakšno sklepanje v smeri – oh, ker se pači, mu je pa nerodno se pokazat s pravim obrazom oz. ima sigurno nekakšne travme, motnje in Bog ve kaj še vse. Ne.
In pod psevdonimom sem sproščen. 100%. Zato uporabljam psevdonim in ne pravega imena in priimka. V resnici sem prav tako sproščen, ker je realnost nekaj drugega kot bloganje. In ne čutim se dolžnega krvavo razkrivati ljudem, ker sem ob začetkih razkrival večinoma ljubezenske zadeve, pa kmalu ugotovil, da svojega bloga ne bom spreminjal v osebnoizpoved, ampak v nekakšen drug prostor. Kjer ne bom moril folka, ampak jih bom nasmejal, zabaval.
Je vsakdo, ki se razkriva, je iskren in oseben, velika pisunarska faca? In ne preziram je, maram je pa tudi ne. Tukaj pa bom zaključil svoje mnenje o njej, ker to ni tema.
Berem dovolj, razmišljam dovlj, opazujem pa tudi. Za wunderkinde se mi pa jebe. Meni ni cilj v življenju, da se nekdo obrača za menoj, u lej ga, velikana, kako je velik, kako je veličasten… ni. Jaz sem skromen tipo, ki se ne pretvarja, da je nekaj kar ni. Enostavno nimam mogoče enakih ambicij na enak način kot ti in tebi podobni? Mogoče.
In niti malo mi ni všeč ta podcenjevalni ton pri »klovn feto z nočno službico na pošti«. Sposoben sem veliko več, ampak zadovoljen sem tudi z malim. Začetek je, za začetek mi je v redu, kako dalje, bomo pa videli. Kakor mi bo pasalo. Predvsem tega ne razumeš, da je meni v življenju dovolj že zelo malo. Nočna službica na Pošti si sploh ne zasluži tako zaničevalnega podtona ki ga uporabljaš ti, ker se gre za izkušnje, za nove ljudi, za nova spoznanja, za nova doživetja… sploh za nekoga, ki tako intenzivno doživlja zadeve kot jaz, nobena stvar ni majhna in premalo dobra.
Spakovanje na fotki je mogoče že samo spakovanje. Ampak ko to fotko umestiš med ostale fotke tam gor, dobiš vpadljivo fotko, ki, kot sem rekel, nekako da vedeti, kaj se na blogu lahko pričakuje. Ker ne bi hotel zavajati bralcev, ki bi kliknili zaradi fotke, na kateri bi bil nek resen, kot kak ministrant, potem pa bi na blogu naleteli na neko navadno humorno pisunčenje o nekih povsem dolgočasnih dogodkih, ki v nobenem pogledu niso veliki, so nameneni ljudem, ki lenem avtorju z neko ušivo službico na Pošti govorijo da je car, nato pa se tega hitro naveličajo in pridejo novi otroci, ki jih bo klovn Feto lahko zabaval.
Ampak temu klovnu se jebe, če je za koga drugega klovn, ker je srečen in zadovoljen s tem, kar počne in so mu všeč otroci (tudi tisti v odraslih ljudeh), ki mu jih uspe s svojimi traparijami nasmejat.
nekaj malih napak je zgoraj, ampak se mi jih ne da popravljat. je razvidno, kako bi moralo biti.
@Fetalij:
Vse je razvidno brez spotik.
“…ki se ne pretvarja, da je kaj več kot to, kar res je. In tudi noče biti več. Se zaveda vsega, kar je in ga to ne moti…”
Že tale tvoj post dokazuje, da je pišoči več kot tisto, ampak se očitno pretvarja, da je manj, ker je med preprostimi ljudmi na kul bolj varno oziroma prijazno, nepretenciozno. Ampak spoznanje šele pride. Makarovičeva je rekla: “Ko sem se preselila med preproste, sem kmalu s preprostimi opravila za vse večne čase.” Valda, sem se zasmejala, ker mi je bilo totalno jasno, kaj je s tem mislila. Seveda pa obstaja en kleč, da ti zdaj še noče bit jasno … ampak butnšus še pride. Brez dvoma! To je kliše, ki se mu nisem izognila tudi jaz, da ne bo pomote.
“Jaz nisem v pehanju za bralci, če bi bil, bi mogoče obravnaval polemične teme (vem, katere vedno užgejo), pisal o problemih, s katerimi se spopadajo vsi ljudje… snemal smešne videe še naprej in bi imel do zdaj kdo ve koliko auditorija…”
Seveda si v pehanju za bralci. Zabavaš jih z lahkotnimi humornimi prispevki, paziš, da jim ne utrujaš s svojimi osebnimi tegobami, kot si kasneje zapisal itd. To je normalno. Vsak po svoje … sicer bi pisal dnevnik za pod žimnico.
“Pametovanje me še vedno ne zanima. In ne oklicujem se za guruja, kar sem tudi razložil zgoraj. Me je pa vedno zanimala tehnična plat pisanja, vendar jaz to jemljem kot strukturo stavkov. Vendar ne znanstveno, ampak po občutku, intuiciji. In ni lenoba kriva za to, da se ne peham za ne vem kakšnimi uspehi. Ko me prime, se lotim. Na silo ne gre pisat.”
Pametovanje te še bo zanimalo, ko se bo vsem, ki jih zdaj zabavaš fučkalo za tvoj lajf in umotvore, ker bodo imeli veliko opravka sami s sabo. Prišli bodo novi mladunčeti, ki jih boš lahko preprosto nasmejaval, ampak ti boš deset, petnajst, dvajset let starejši. In pametovanje ne boš dojemal slabšalno, ampak kot nove izzive. Potem nastopi problem, ker nisi ne ptič ne miš in ne veš, kako bi se obrnil, da bi se počutil ti TI. Nekje si se zataknil in vsi, ki so te imeli za faco, jih preprosto ne zanimaš več oziroma bodo začeli modrovat, da so več pričakovali od tebe, da bi se končno lahko malo zresnil. Takrat boš prvič kriknil:”Jebeš preproste in simpatične, ki sem jim bil tako kul, kakršen koli že sem.”
Na silo pa res ne gre pisat! Mislim, da tebe to niti nima kaj skrbet.
“Je vsakdo, ki se razkriva, je iskren in oseben, velika pisunarska faca?”
Ne, niti slučajno ne. Pomembno je, kako počne, kar koli že počne.
“Berem dovolj, razmišljam dovlj, opazujem pa tudi. Za wunderkinde se mi pa jebe. Meni ni cilj v življenju, da se nekdo obrača za menoj, u lej ga, velikana, kako je velik, kako je veličasten… ni. Jaz sem skromen tipo, ki se ne pretvarja, da je nekaj kar ni. Enostavno nimam mogoče enakih ambicij na enak način kot ti in tebi podobni? Mogoče.”
Verjamem. Verjamem. Verjamem. Verjamem. Ne verjamem. Nemogoče.
“In niti malo mi ni všeč ta podcenjevalni ton pri »klovn feto z nočno službico na pošti«. Sposoben sem veliko več, ampak zadovoljen sem tudi z malim. Začetek je, za začetek mi je v redu, kako dalje, bomo pa videli. Kakor mi bo pasalo. Predvsem tega ne razumeš, da je meni v življenju dovolj že zelo malo. Nočna službica na Pošti si sploh ne zasluži tako zaničevalnega podtona ki ga uporabljaš ti, ker se gre za izkušnje, za nove ljudi, za nova spoznanja, za nova doživetja… sploh za nekoga, ki tako intenzivno doživlja zadeve kot jaz, nobena stvar ni majhna in premalo dobra.”
Brez panike. Nobene podcenjevalnosti ni, samo malo mojega injiciranega sarkazma. Ravno nekje v letih, ki jih imaš ti zdaj, sem delala marsikaj in razmišljala totalno podobno tebi. Odkrito povedano bi še danes najraje nekje prodajala spominke v kakšni manj obljudeni trgovinici, zaslužila ravno prav, da bi lahko živela in prosti čas izkoristila za pisanje. Res super lajf. Ampak preprosto ne gre tako. Predolga zgodba, zakaj ne, ampak prepričana sem, da boš ti padel na enake limanice in provokacije. Občutil jih boš pa seveda precej bolj pikantno bridko, kot jih zdaj, ko režija in dramaturgija okrog tebe še nekako ustreza taki psihi in mišljenjski naravnanosti. Še posebej bo hudo, ker se zavedaš svojih sposobnosti, okrog pa ne bo nobenega “žura” več, ampak sama tekmovalnost in spotikljivci, ob kakršnih se ti bo bruhalo. Najbolj te bo pa pa odkatapultiralo od majhnega in preprostega, še bolj od majhnega in nepreprostega … Jaz bi raje začela delat predračun takoj, če bi še enkrat štartala od dvajset. Za vsak slučaj.
“Ker ne bi hotel zavajati bralcev, ki bi kliknili zaradi fotke, na kateri bi bil nek resen, kot kak ministrant, potem pa bi na blogu naleteli na neko navadno humorno pisunčenje o nekih povsem dolgočasnih dogodkih, ki v nobenem pogledu niso veliki, so nameneni ljudem, ki lenem avtorju z neko ušivo službico na Pošti govorijo da je car, nato pa se tega hitro naveličajo in pridejo novi otroci, ki jih bo klovn Feto lahko zabaval.”
No, saj veš, kako to gre. Kaj bo, ko se jih bo klovn Feto naveličal in samega sebe. To je bolj zanimiva štorija.
“Ampak temu klovnu se jebe, če je za koga drugega klovn, ker je srečen in zadovoljen s tem, kar počne in so mu všeč otroci (tudi tisti v odraslih ljudeh), ki mu jih uspe s svojimi traparijami nasmejat.”
No, prav … Mimogrede. Otroci sploh niso nedolžni, veš.
huh. prebral komentar. ne da se mi več.
naj bo prihodnost taka, kot si jo naslikala ti. verjamem, da bo marsikaj podobnega, ampak verjamem tudi, da imam sam vpliv na to, kako se bodo stvari dogajale.
in ne bom rekel, da nisi napisala zanimive in pametne stvari v tem komentarju. ampak ne projeciraj sebe name… ker sem dobil ta občutek, da se obračaš name nekako v stilu “sem bila sama tudi taka v tvojih letih” skozi cel svoj komentar… in zato tako z gotovostjo pričakuješ, da bom šel skozi enake stvari kot si šla (očitno) ti.
zato pravim, da imam vpliv na to, kako se bodo stvari dogajale. nisva namreč ravno ista karakterja pomoje, variacije so, kako velika bodo pa odstopanja od tega kar si predvidela, pa ne vem. ti povem čez nekaj let 🙂
dihi dihi 😀
imam zelo prijazen predlog:
Fetalij, zmigaj se s stola na katerem sediš, in povabi Simono na kavo.
Vendar si vzemi vsaj 5 ur časa za ta prijetni “opravek”.
Ali več.
Ker bo požirku-po moji presoji-sledila dolga in razburljiva in zelo konstruktivna debata.
prepričana sem, da bosta oba uživala.
🙂
Simona, Fetalij je vedno tak na fotkah :D, dejansko se ne zna normalno postaviti pred fotoaparat. 😀 Vse njegove fotke so z grimasami, tako da je edino prav, da ima tako fotko tudi med hišnimi, zakaj bi se delal, da je nekaj, kar ni?
Simona, mogoče bi res bil čas, da spoznaš Fetalija in ostale, ker delaš neke zaključke na povsem subjektivno izbranih ‘dokazih’.
Simona, svečano te obveščam (*trara*), da sem te dala na svojo blogrolo in sicer zato, ker obožujem dolgo in kompleksno pisanje, ki me spodbuja k razmišljanju (točno to; strinjanje je lahko rezultat razmišljanja, ni pa nujno)… Skratka, sama sem v veliko večji meri bralka kot pisalka, zato mimo tebe pač ne gre 🙂
@Fetalij:
Verjamem, da je lahko izpadlo, kot da projeciram sebe. Seveda sva si sigurno različna in verjamem, da tvoja pot ne bo klon moji v vsakem primeru. Poudarila sem samo tisto plat, ki sem jo dejansko uvidela pri tebo kot sebi sorodno. In te zgodbe res so klišejske, kar se tiče samega razvoja dogodkov. Da se razumeva … v vsakem primeru nikoli ne boš konvencionalen človek, kot tudi jaz nisem in podobni tipi ljudi. In problemov povezanih s tem ne boš zamenjal za konvencionalne, ker se ti bo kljub občasnem preklinjanju zdelo še vedno več vredno ubadat s sebi lastnimi. Kljub poudarjanju preprostosti je tvoj ego brez dvoma nadvisok in o kakšni skromnosti ni ne duha ne sluha, pa tudi če bi delal v tovarni za sto evrov na mesec celo življenje. In to je bistvo stvari takih usod … he, he …
Je pa vseeno fino, če se kakšni manj potrebni tegobi izogneš oziroma že vnaprej računaš nanjo in pripravljaš teren, da imaš kasneje malo manj nakopičenega dela sam s seboj. Samo to.
@mica:
Po mojem bi se zgodilo prej obratno … Imam baje predolgega tiča, pa povabila na kavico s strani frikov, ki se jih lotim maltretirat,v takih okoliščinah niso prav pogosta … he, he …
@mojcas:
Kakšen je Fetalij tudi sicer, pri vtisu, o katerem sem pisala, nima kakšne posebne vloge, ker še vedno obstaja. Nikogar ne zanima, kakšen je Fetalij v resnici, saj konec koncev tudi Fetalij, ker je Fetalij, niti noče, da bi se naključni bralci preveč ukvarjali z njim v resnici. In tudi če vzamem za relevantno, da se Fetalij itak kar naprej spakuje, bi bila to spet lahko tema za blog Zakaj se Fetalij kar naprej spakuje … he, he, he … Na subjektivnem, objektivnem ali subjektivnoobjektivnem, poljudnem, znanstvenem, populističnem ali katerem koli drugem nivoju.
Prav! Bom spoznala Fetalija in ostale, če bodo/boste želeli, da se spoznamo. To je najmanjši problem, če obstaja interes. Ker se vi očitno že redno družite med seboj, jaz pa pojma nimam o tem, bom prišla strest roke, če me boste obvestili o obredu.
Moje pisanje pa še vedno, tudi brez osebnega poznanstva itak obravnava zadeve tako, kot izpadejo ali se pišejo. Nič drugega. In dovtipi iz zasebnega so pač lahko zanimiva začimba, opomba … mogoče zanimiva tudi kot dodaten zapis.
Mica bi lahko na primer zapisala, kako je spoznala Simono, ki niti slučajno ni velika 189cm, kot si je predstavljala. Ampak moji zapisi, način, poanta in vtis zato niso nič drugačni pri vplivu na mico, a ne.
@alcessa:
Hvala za svečano obvestilo. Se svečano in s ponosom priklanjam in pozdravljam tvoj odličen izbor … ha!
“Je pa vseeno fino, če se kakšni manj potrebni tegobi izogneš oziroma že vnaprej računaš nanjo in pripravljaš teren, da imaš kasneje malo manj nakopičenega dela sam s seboj. Samo to.”
saj pravim, napisala si nekaj pametnih stvari, na katere bom pozoren v prihodnje… da vidim, kaj bo iz tega 🙂
nadvisok ego… hmmm. no ja, zaradi mene je lahko tudi nadvisok, dokler nimam težav z njegovim kontroliranjem… ker skozi življenj e pač nikakor ne bi hotel izpasti egoist.
naj še mimogrede dodam tole anekdoto:
pred davnimi leti, ko sem nekoč poklicala nekega tipa za intervju. Oglasil se mi je TAAAAAAAAAAAAAK moški glas, da so se mi dobesedno zašibila kolena. Ker do tistega trenutka še NISEM slišala tako žametnega, polnega, globokega, čudovitega melodičnega……itd. moškega glasu…..
O tem, kako NESTRPNO (!!!) SEM ČAKALA, DA PRIDE DAN xy, raje ne govorim!
In potem se prikaže na vratih studia…..
🙁
Oooooooooooooooooooooooooooo………..ljubi bog…..če bi bilo možno, bi se zalezla v mišjo luknjo, kajti zagledala sem par strašno kratkih in krivih moških nog, komaj ene 155 cm, umazane in flekaste hlače…brrr…..
od takrat naprej padam v morebitno “nezavest” zaradi morebitne vzhičenosti le preko “sindroma Sv. Tomaža”, ki pravi -prej pošlataj-potem reagiraj….
s to anekdoto želim utemeljiti predhodni predlog Simoni 🙂 , ker sem opazila, da ni pokazala kakšnega pretiranega navdušenja
@mica, najprej sem mislil, da govoriš o meni, potem pa je drugi del tvojega komentarja vse pokvaril.
Sicer pa tvoj predlog (vsaj meni) ni slab: soočenje različnih mnenj ob kavi je zelo drugačno od virtualnega polemiziranja – ob kavi bi Simona morda celo spremenila mnenje o Fetalijev sliki in jo začela kritizirati, da je nadlepa.
ja…se strinjam s teboj. Srečanje v živo je zmeraj “že pol zdravja” 🙂
In meni je veliko do tega, da se Simona dobro počuti, ker jo rada berem
🙂
PS
Nasploh jaz zmeraj svetujem tistim, ki se (ne da bi se poznali) ne prenašajo, oz. “močno ljubijo”, da se čimprej soočijo iz oči v oči.
Ker šele v tem primeru ….no, ja….
🙂
Ha,ha…ooo hvaljeno bodi življenje tisočerih hudomušnih prigod…
fetaly ti pa le korajžno zagrizi v ponudbo in ugotovi, kaj ima mentorica v hlačah…
eee, kaj ima v hlačah, me ne zanima, me pa zanima kaj ji piše na obrazu in v očeh. to je to 😀
tko da ja, definitivno se bomo enkrat dobil v živo, ker debate v živo so ponavadi res nekaj čisto drugega od tega kar zganjamo tukaj.
@Fetalij:
Verjamem, da ne želiš izpasti egoist, prej nasprotno, ampak ego je visok, kar se tiče samovšečnosti v vseh, tudi “altruističnih”, ozirih in Pika. In s časom, ko se ti ne bo več tako ljubilo predvsem ugajat, ti bodo nepremostljivo lastnost najbolj zamerili ravno tisti, ki te imajo danes najbolj radi in želijo, da ostaneš, kakršen si … he, he … Razlike preprosto ne boš mogel prikrit in zavidanje materialnega, kariernega ali drugega bogastva je nula v primerjavi z zavidanjem osebnostni drži, tudi če se hraniš s plesnivim kruhom sredi pločnika. Se pa ravno o tem najmanj govori.
@mica:
Ne da nisem hotela pokazat pretiranega navdušenja. Na RTVSlo sem spoznala osebno veliko pišočih, in to z veseljem.
Z enakim veseljem bi spoznala tudi koga od Siolovcev, res pa je, da se mi ne ljubi ravno fjakat po celi Sloveniji, da bi se spoznavala. Tako da je malo odvisno tudi od zame bolj komot ljubljanske verzije.
Tisto, kar sem hotela poudarit, je samo to, da osebno poznanstvo nima kaj vplivat na moje pisanje o pišočih brez osebnega poznanstva. Konec koncev tudi ne mislim, da nima smisla pisat opazke o katerem koli piscu, ki javno objavlja, v kolikor ga osebno ne spoznaš. Tako to pač ne gre. Objavljanje anekdot osebnih srečanj je eno, vtisi o pišočih kot piscih pa drugo in lahko se pač išče zanimivosti v povezavah z obojim. To je konec koncev tudi poanta biografskih analitikov. In dober avtor biografij zna na zanimiv in sporočilen način podajat miks vtisov o delu z osebnimi pričevanji. Na primer mojster Stefan Zweig. Ko bi se vsaj učili na takih primerih in nehali mučit učence s preprosto zanič podanimi boografijami, tako pri zgodovini kot književnosti. Okej … zdaj sem malo skrenila z blogerske poante, ampak ne preveč.
@Fetalij:
eee, ko boš videl, kaj mi piše na obrazu in v očeh, te bo mogoče najbolj zanimalo, kaj imam v hlačah … he, he … (Nisem si mogla pomagat.)
Čakam poziv torej … Da ne bom s Fetalijem kadila, mi je že jasno …
simona, kadar napišem kak prispevek za cajtng, mi lektorji/ce floskule vedno popravijo v puhlice. 😉 mi ni prav
drugače pa bi rekel, da so novi hišni čisto OK, saj tudi ostali hišni niso neka terna. Vsaj ne vsi, nekateri so pa prav podn, tako, da novi niti najmanj ne spadajo med najslabše.
Pa vsaj vem, kaj dobim – zaradi hišnosti ne bom začel brati nobenega, ki ga nisem doslej.
jaz kadim 😉
Pri bloganju in sodelujočih je pač tako, da vsak prehitro (večina) zagrize v ponujeno. In potem se nekaj narobe razume, nekaj se pozabi napisat, eni ne razumejo črnega humorja, prijetnega zbadanja…izkušnje s pisanjem in branjem različnih piscev nas naredijo miselno bolj osvobojene in ne tako zajebane, zakomplexane.
Torej je vse lepo in prav. Še vedno pa se mi zdi normalno ,ob pojavu bloganja pričakovat kritike o vsebinah različnih avtorjev. Saj tako imenovan zahteven bralec ni indiferenten do napisanega in gleda s svojega stolčka ter ocenjuje ( stolčki pa so lahko iz masivnega lesa, srednje kvalitete ali pa pač na pol trohneči).
zdi se mi, da je med nekaterimi blogerji srečaje na 4 oči neizbežno 😀 (sodeč po lastni izkušnjah)
@blitz:
S tem se pa strinjam. Razen z Ireno. Slabše je že težko. Sicer sem napovedala, da se bom še demokratično pozabavala s kakšnim blogom o vseh hišnih. In potem verjetno moj blog res, ampak čisto zares, nikoli ne bo na prvi strani (pod hišnimi mislim) … he, he …
@Ana:
A, super … Bova skupaj zmrzovali.
Mene se je pred branjem mogoče res bolje odločit imeti zelo zelo rad, potem pa se prepustit zapisanemu … he, he …
Ma kaj pizda je važno kako kdo zgleda na sliki. Važno je kaj napiše, saj gre za bloge in ne za izbor za miss ali mistra. In tile trije junaki so bili pač izbrani za tri nove hišne blogerje.
Enim je prav, drugim pač ni.
Tistim, ki je prav, jim zmago privoščijo. Tistim, ki ni prav, pa so jim pač nevoščljivi.
Jaz sem v prvi skupini.
In Simona, kdo za vraga si ti, da boš sodila o tem kako pišejo drugi?
Saj poznaš tisti pregovor o kopitarju in čevljih.
In še nekaj, da ne boš rekla, da zdaj tudi jaz smetim pri tebi tako kot ti pri meni. Fetalij in Irena sta dokaz, da ju boli kurac za tvoje komentarje. Pisala bosta kot sta doslej. In v tem uživala. Glede na to, da sta ves čas med najbolj komentiranimi blogi in glede na to, da so ju izbrali za najboljša, sta očitno na dobri poti. Tako bo tudi ostalo. In prav je tako. In zakaj bi morali biti vsi blogi talo zelo kvalitetni, globoki in n vem kaj. Eni se s pisanjem pač sproščajo, uživajo in se imajo fino. To je vse.
Iztok, ko sem preletela tvoje zadnje misli, me je stisnilo pr srcu insem si rekla, bohpomagaj, ali potem tudi moje pisanje vidiš kot smetenje, nenazadnje se zavedam, da včasih odgovarjam bolj, drugič manj “pametno”.
Se zgodi, da se – kot pri strojniku- “zapičim” v slikco, na srečo ne zlonamerno, pa sem /spet na srečo/ ugotovila, da mi ni zameril, kar me zelo veseli, četudi sem mu /med vrsticami/ očitala CELO pomanjkanje smisla za humor!! 🙂
Dokaj ostra sem bila-nedolgo tega- pri Katarini, včasih pri Lady D…..
Ampak tako je..
Vsak ima svoja hm..očala, in zato se pač pove tisto, za kar bi želeli, da drugi vedo, da mi mislimo drugače.
A ni v tem ves point mnogih pogovorov? Izražati različna mnenja?
Saj nismo na svetu zato, da bi se strinjali? V vsem?
Ojej, to bi pa bilo dolgočasno!
Meni zadošča (na primer), da imam Najdražjega, ki se v vsem strinja z menoj 🙂
Ampak…močno dvomim, da to počne prostovoljno 🙂
Mica, ne skrbi, vseh komentarjev sem zelo vesel. Zato le pogumno in brez bojazni.
To leti le na Simono, ki vedno komentira na način, ki nima s temo bloga prav nobene zveze.
@iztokgartner:
Ooooo! Dobrodošel! Seveda si se prišel maščevalno podrekat pod moj blog, ampak kako neki bi ti lahko to zamerila, glede na najin harmoničen odnos, ki ga vodiva včasih pod tvojimi izpadi.
No, v vsakem primeru moj zapis ne govori samo o fotkah, ampak tudi o vsebini, obstaja pa še par blogov pod zaznamki blogosfera, kjer pišem o blogih, kar sem zapisala že parkrat, za manj “dosledne” še enkrat torej.
1. “Tistim, ki je prav, jim zmago privoščijo. Tistim, ki ni prav, pa so jim pač nevoščljivi.”
Torej brhtno trdiš, da je vsaka pohvala zgolj privoščiti zmago, kritika pa nevoščljivost. O, groza … In ti se imaš za filmskega kritika. S takim razmišljanjem ti itak kaj takega sploh na pamet ne bi smelo kapnit. Priporočam ginekologijo. Manj škode.
2. Saj jaz sem kopitar.
3. S Fetalijem imam super zanimiv dialog, ker je lucidna oseba, s chefom prav tako nobenih nepremostljivih diputov, z Ireno se pa res, ampak res nimam kaj dopisovat in me boli kurac za kaj njo boli kurac, bolj, kot bi si lahko sploh mislil. In pojma nimam kakšen dokaz neki sta Irena in Fetalij, da ju boli kurac za moje komentarje??? Sploh ne štekam tega stavka in tudi ne razumem, zakaj zaradi mojih zapisov ne bi delala, kakor jima paše. Nisem niti urednik Siola … torej … o čem bluziš.
4. Moji komentarji s temo blogov nimajo zveze lahko izključno za retardirane bralce. Jemljem v obzir, da se trudiš bit zgolj žleht … sicer … Hmmmm …
@mica:
Izpad Gartija ni vreden neke analize, ker je samo poskus smetenja moji malenkosti, ki ga nervira pod njegovimi zapisi kdaj pa kdaj.
Ponavadi te tu in tam špiknem in običajno me ob tem gladko ignoriraš. Tokrat bom skušal biti resen in iskren.
To, da je Fetalij talent, ki se zna izražati z besedami, kot mu trenutno paše, znam oceniti še jaz, ki o tem nimam kaj dosti pojma. Mladenič se očitno še išče, mu pa želim, da bi si zadeve v glavi porihtal še pravi čas, da ne bi zamudil preveč. Chef se je bloganja lotil bolj kot novinar in iz drugih nagibov. Zdi se mi, da rad koga skurca na ta način, tako da mu v realnosti ni treba. Pri Ireni pa tudi jaz nimam kaj povedati. Sem samo parkrat bežno pogledal njen blog, ko so se vsi kregali okoli nje. Bi rekel bolj zguba časa, ki bi se ga dalo koristneje uporabiti.
Na blogih nas je večina amaterjev, ki stresamo svoje umotvore na ekran. Ko ti v hobi delavnico pride strokovnjak, se ga pa avtomatsko ustrašiš in postaneš pozoren. Ni lahko priznati, da hobi, s katerim se s takim veseljem ukvarjaš, v bistvu ni nič vreden.
Veš. Pink Floyde pa res poslušam. Od otroštva…
@strojnik:
Če te ignoriram, ni namenoma. Ker sicer odgovarjam še preveč in sem za replike lahko sprovocirana roba.
Kar se tiče novih hišnih se očitno zelo strinjava.
Kar se tiče tvojega zaključka o smislu blogohobija pa niti najmanj, še posebej v delu, ki leti name. Odraščala sem namreč med strokovnjaki in se gibljem, če mi paše, med njimi še danes … in niti najmanj se jih ne bojim, še posebej ne ta nestrokovnih … he, he … Kar se sodelovanja v amaterski blogosferi tiče je pa tako, kot bi rekel, da je pevski hobi dekleta, ki med drugim kar naprej doma žvrgoli, nesmisel, ker zapoje v sosednjem stanovanju tudi sosed brez posluha. Kaj neki to nadebudno pevko briga, mi ni jasno. Še manj jasno je po tvoji tezi, zakaj blogirajo tudi že zelo uveljavljeni pisci, amaterski ali vredni naziva profesionalno. Si me pa špiknil v bistvu, ker mi je šinilo čez glavo, da sem napisala prezanič blog na temo Zakaj pišem blog in bom tudi tebi v odgovor to popravila.
simona kopitar, če boš preveč preklinjala, te bodo še za hišno vzeli 😉
@Simona: Mislil sem tebe v vlogi strokovnjaka, katera se pojavljaš na naših hobi umetnijah…
@blitz:
Pajade!
@strojnik:
Rada sem med hobiumetniki, ker se najde več profijev (četudi se na žalost tega mogoče niti ne zavedajo) kot med oznanjenimi profiji. Ampak čisto resno mislim, to sploh ni neočiten pojav.
Ravno včeraj proti večeru sem bila spet priča prizoru, ko je eden izmed bleferjev, ki vleče nezaslužene priložnosti in predvsem denar, napol pijan dobesedno objemal nogo nekega obkoritnika, ki tala bonbone, in javkal:”ej, prjatu moj, dej prsed, mam eno idejo, prosim, ej prjatu, a boš kej spil …”. Na drugi strani se je omizje režalo, ker ta tip ni pokazal kakšne omembe vredne ideje ali izdelka v desetih letih, kar se svaljka na sceni, je pa potegnil ogromno “uradne” podpore, ki funkcionira zelo neuradno. Mah … Blogerji so the best, še posebej če se giblješ med strokovnjaki.