KDO JE ZAPRAVIL PRIMOŽU PETERKI SRAJČICO?

113 thoughts on “KDO JE ZAPRAVIL PRIMOŽU PETERKI SRAJČICO?”

1. Heh, Smola a…:D
   Ja, Slovenci smo res en zarukan narod, samo da en propade se jih taokj najde 10 ki mu provoščijo. In pa seveda en, ki se dela dobrega in lepega: “jaz mu bom pomagal”. Ampak le zato, da so mu drugi fouš…

   lepi, lepi, lpei in prazni –

   Odgovori

2. Kdo je kriv da ostane brez cene v drugih očeh? Vsakdo sam, pa naj bom to jaz, ti, ali nekdo tretji.Svoje dosežke je Primož dosegel v kritičnih letih, posledica slave in hvale je na najstniku pustila globoke sledi. Vsak se iz tega nekaj nauči, tudi primož se je. Kako uspešno pa bo to prenesel naprej, pa je njegov osebni problem, ovire nastajajo v njem in v oklolju, ki se je pripravilo “dobrodelno akcijo”.Bolj kot dobrodelnost te zanesenjake zanima lastna vpletenost v nekaj, kar jim bo pomagalo zlesti gor, Primož je samo orodje.

   Večina ljudi se je odzvala na pričakovan način: To je sramota! Vse bolj domnevam, da ni bil njihov namen pomagati, ampak diskreditirati nekoga, ga onemogočiti na nadaljnih poteh.

   Primož za vse to pravi, da ni vedel nič o tem.Tukaj nastopi slovenska nejevernost. Težko bo to dokazal, svoj ugled, ceno pa si bo nazaj pridobil le s pravilnim in načrtovanim ravnanjem. Tega pa se je, v svojem času tekmovanja, treniranja, verjetno zelo dobro naučil. Okrog sebe naj zbere prave ljudi ter ukrepa tako kot misli on, ne kot mislijo drugi.

   Odgovori

3. V bistvu si je cisto sam kriv. Sicer pa je ljudi razkurilo predvsem to, da se zbira denar za njegovo hiso??? Lepo vas prosim, obenem ima se stanovanje v Kranju, njegova zena pa Frizerski salon in nevem kaj vse. Pocakajte malo. Ce ze zbiramo denar ga dajmo za nekoga ki nima kje ziveti in ki nima kaj za v usta, ne pa nekdo, ki ima 3 avte in bi zelel se helikopter. Jaz ljudi povsem razumem. Primoz je imel ogromno denarja in ker z njim ni znal pravilno ravnati(beri:popivanje, motorji,..) ga je verjetno prehitro zapravil. Njegov problem. Ne mores zivet od dosezkov 2 let. Ce bi 15 let dobro skakal bi bilo drugace. Vsak si more svojo eksistenco zagotovit takrat ko je mogoce, ne pa da imas enkrat na tone denarja, pol pa racunas da bos 50 let tako kasiral,..

   Tudi marsikateri filmski igralec in zvezdnik v tujini se je ze zapufal zaradi neprimernega zivljenjskega sloga. So what? Menda ni sel folk potem denarja zbirat, da bi si lahko on nazaj svoj gradec postavil,..

   Tak da ne muti nekaj o neprivoscljivosti slovencev in nevem kaj se vse, ker Peterka zivi boljse kot 90 % ljudi in sigurno vse ostale pol razpizdi, da zdaj naj se pa denar za njegovo 900 m2 hiso zbirajo. Kaj bo naslednje? Za Ferrarija, pa pol za pocitnice ,…

   Jaz bi tudi ,.

   Odgovori

4. Bolj se ne morem strinjati s povedanim, kot se!
   Primož je primer, ki močno izstopa in kliče po sistemskih rešitvah za vse, ki so nas in nas bojo še promovirali preko svojega športnega “garanja”.
   Hudo je ob tem spoznanje nemoči ustrezno pomagati, ne da bi pri tem prizadeli ponos komurkoli, ki se znajde v takem nezavidljivem položaju.
   Podprimo predlog, da se od vsake vstopnice za športno (ali katerokoli drugo) prireditev odtegne del cene v sklad, ki bi gospodaril s tem denarjem in primerno zagotavljal prihovnost vsem, ki so se v mladosti razdajali za nas in zato zamudili priložnosti za “normalno” materialno in strokovno pripravo svoje nadaljnje življenske poti.

   Odgovori

5. Ni kaj!
   Moram se še enkrat oglasiti.
   Nerad “pljuvam” po mnenjih drugih, moram pa ugotoviti, da si nekateri na vse zgodaj v nedeljo niso umili zob, ker jim iz ust prihajajo take nevošljive in grde besede.

   Odgovori

6. Primož je že dobro desetletje “ljubljenec” medijev. Mediji so mu dali marsikaj, da bi mu lahko potem marsikaj vzeli. Novice o Primožu in njegovih uspehih so bile ok, a še boljše so novice o njegovih “grehih”. Mediji so dobivali v vsakem primeru. Primož je eden najbolj prepoznavnih športnikov Slovenije, zagotovo pa za medije eden najljubših, če ne najljubši.
   Ker je šel pot od junaka do bedaka. Ker je bil idol marsikomu in potem delal “grehe”, kot jih delamo vsi drugi. In sedaj je nekako odrastel in spoznal, da življenje ni pravljica. Marsikdo ga ceni po njegovih zmagah, drugi ga raje psujejo zaradi njegovih burnih dni in tretji… (upam, da je teh največ)ga cenijo kot športnika in človeka, ki je odraščal v športu in na koncu tudi odrastel. Njegova druga in tretje kariera ni niti malo podobna tistim herojskim in mladostniškim prvim letom, a ima druge kvalitete morda za koga še bolj pomembne.

   Odgovori

7. Moje mnenje pa je tako.
   Niti malo ne obsojam Primože, kar so za stanje kakršno je, krivi mediji in ljudstvo. Ne morem razumeti, kaj nam slovencem pomeni vrhunski šport, ki je žal postal tako sprevržen. Naveličala sem se poslušati, kaj vse naredijo za promocijo Slovenije. Kar počno, počno v prvi vrsti zase, mi državljani nimamo od njihovih uspehov pravnič. Še noben športnik ni propadel, če seveda ni zapadel v droge ali alkoholizem. Zakaj me to tako moti. Mi imamo tudi vrsto vrhunskih umetnikov in znanstvenikov, ki jih mediji ne kujejo v zvezde in o njihovih dosežkih izvemo tako spotoma, v kakšni obrobni novički. Nikoli jih na letališču ne pričakajo trume podivjanih navijačev in kamere. Kdaj se je kdo spraševal, kako živi Dubrovka Tomšič Srebotnjajk, Irena Grafenauer, Aleksandra Kornhauzer, Lučka Kajfež Bogataj in še mnogi, za katere sploh ne vem. Res imam tega gnilega športa dovolj!!

   Odgovori

8. No, tu se je pa pokazal vpliv rumenega tiska. Rumeni časopisi in revije v ljubi Sloveniji imajo izbor “hišnih ljubljencev”, ki jih konstantno objavljajo in, kot je rekla Marija, pozabljajo na obstoj ljudi, ki imajo neprimerno več zaslug za narod, na umetniškem ali znanstvenem področju. Mediji nekako računajo na sveto preproščino ljudi, ki jih berejo in jim sugerirajo, da so športniki, turbozvezde, pop dive in big brother starletke in starletkoti – bogati. Premožni. Da vsekakor imajo več denarja kot bralstvo, ker, če ne drugega se pojavljajo na “prestižnih” prireditvah in so oblečeni v zlate oblekice.
   Resnično premožni ljudje so, roko na srce, redkokdaj objavljeni. Ampak nič zato, važno je to, kar ljudstvo verjame. In ljudstvo se je pred kratkim zgrozilo ob novici, da je Peterka na kantu in da se zanj zbirajo sredstva. Kako je to mogoče?! Saj je vendar športnik! Evo in že so tu nesramna natolcevanja. Da zajebava davkoplačevalce in tako naprej.
   Obstajajo narodi, ki bolj cenijo znanost in umetnost in očitno obstajajo narodi, ki cenijo šport. Bolj kot umetnost. Kar meni osebno ne bo nikoli razumljivo, ker fizično ne prenašam hreščavih glasov športnih novinarjev ali reporterjev in mukajočih ljubiteljev dobre kapljice v Planici. Čeprav, priznam, Slovenija je sproducirala nekaj vrhunskih športnikov, ki jih pa zaradi lastne majhnosti in ozkosti nikoli ni znala prav ceniti. Pa ne mislim v finančnem smislu. Zato poznam Peterko kot nadarjenega skakalca, ki je nekoč z zlatom promoviral državo.

   Odgovori

9. Primožu vsaka čast, kar je dosegel v športu. Vprašanje je komu verjeti, a mislim, da je nekdo naredil veliko napako, pri tem zbiranju denarja. Ali je bil sam zraven ali ne, to vedo najbolje on in pobudniki akcije. Vsekakor pa mislim, da marsikdo veliko bolj potrebuje, takšno akcijo zbiranja sredstev, kakor on, ki ima, kar solidno premoženje in družinske dohodke. Zaslužil pa je že tudi veliko več, kot kak “majhen” delavec celo življenje skupaj! Znati je treba delati z denarjem in živeti z tistim, kar imaš!

   Odgovori

10. Nataša strinjam se s tabo. Ampak, če si nekoč bil špotnik z odličnimi rezultati in veliko zaslužil, to ne pomeni, da ko več ni rezultatov in več ne moreš živeti, kot v starih časih, da sedaj treba zbirati denar, da bo nekdo lahko zidal hišo! Potem pa, dajmo in vsi zbirajmo vsak zase. A kdo bo delal?

    Odgovori

11. Ja, Primož Peterka je resnično najboljši smučarski skakalec vseh cajtov pri nas. Dvakrat osvojiti svetovni pokal, kljub vsem nemškim, norveškim in finskim točkam, ki drastično jemljejo doskočene metre tekmovalcem, ki niso ravno njihovega porekla, je resnično srčna zadeva. Peterko pa je najprej finančno izkoristil njegov manager Urh, pa vendar je veliko “skakalnega” podmladka je ravno zaradi aktivne prisotnosti Primoža Peterke, saj tudi osvojene točke niso od muh. Slovenci pa smo res čuden narod, raztrgamo in požremo vse, kar je dobrega, ne prenesemo uspehov, od katerih nimamo osebno nič ali premalo in beremo rumeni tisk, ker ni inteligentno nič zahteven, pa še paše nam, da nekoga oglodajo do kosti. Zelo rad pa ta naš ljubi narod sočustvuje z barabami, tatovi, preprodajalci drog, s cigani, ki imajo na vesti težka kazniva dejanja, pa še bi se kaj našlo. Se samo bojim, kdaj se bo Slovenski narod spravil še nad nas učitelje, nad fajmoštre se je že, po pa kar po vrsti. Ja, eni pa bogatijo k svin`e! L.p.

    Odgovori

12. Marija zakaj gnili šport? Šport ni kriv, kriva je človeška osebnost in NOVINARJI! Gnili šport? Le zakaj te je šport tako razočaral? Mogoče si se tudi ti poskušala v kakšni disciplini in ti ni uspelo?

    Odgovori

13. Frenky!
    Nisem poskušala z nobenim športom in mi tudi ni žal, čeprav se redno rereiram, smučam, plavam, planinarim, hodim, ampak ljudje, ki so take ovce, da te vrhunske športnike obožujejo, se z njimi identificirajo, da jim toliko pomenijo le športni uspehi.

    Odgovori

14. Predlagam, da Peterka in organizator akcije povesta svojo resnico.

    Odgovori

15. Primož je car…tist ko pa ma kj proti njemu za povedat…pa naj najprej pri svojmu pragu pometa…

    Odgovori

16. V glavnem ne moreš zbirati denarja za hišo. Če bi zbiral denar za hrano oz. preživetje bi mu vsak Slovenec kaj dal, da pa ima nekdo stanovanje, hoče pa hišo in obenem bo stanovanje še obdržal,..Lepo vas prosim. Jaz bi tudi mel hišo, stanovanje za oddajanje, 4 avte,.. Če bi tisti denar pametno naložil bi lahko zdaj imel vse to, če pa si ti enkrat vrhunski športnih in misliš da boš zato 40 let dobival denar od ljudi ,..

    Odgovori

17. Glede primera Peterka ne morem kaj preveč komentirati, ker z njim nisem seznanjen in nimam pojma, koliko stanovanj, salonov, avtov ima, če sploh. Sama dobrodelna akcija brez soglasja tistega v čigar korist se organizira je seveda debakl že sama po sebi in hkrati zloraba imena ter poseg v dostojanstvo osebe! In ne strinjam se z nekaterimi komentatorji, ki pravijo, da smo Slovenci vse povprek zavistni in se ne znamo veselit uspehov športnikov. Seveda se znamo, do problema pa pride ob prvem neuspehu, ko brezčutno obrnemo hrbet ter začnemo pripravljati municijo dreka.

    Kar mene moti je to, kar je omenila Marija. Mačehovski, zaničevalen in nonšalontni odnos države do kulture, umetnosti itd. zlasti v primerjavi s športom. Pa ne le države, ljudstva vobče. Kar sploh ne preseneča, saj se rajo tako vzgaja že navsezgodaj, tako osnovne in srednje šole najbolj spodbujajo dijake prav pri športnih dosežkih, kar se pozna pri priznanjih, nagradah, privilegijih in slavi. Nekdo z zlatim cankarjevim priznanjem dobi tako za nagrado kvečjemu kako ušivo petko, tisti z zmago na atletskem tekmovanju pa kup nagrad in fotko z ravnateljem v lokalnem cajtengu. Jupije! Naj se ve, koga se ceni in koga se v življenju cenilo bo. V poduk vsem. In po čem je mojstrski esej manj vreden od najhitreje pretečenih stotih metrov ali projekt na področju geografije od največjega števila zabitih košev? Trening in trud je potrebno vložiti na obeh straneh. Ja, ja, ja…športni dosežki prinašajo večjo promocijo (tako šoli kot državi) in posledično več denarja – in ups, smo že pri denarju. Torej več denarja v tisto, kar bo prineslo več denarja nazaj. Tako lepo ekonomsko in edino logično? In res, že v šolah se najbolj ceni tiste s športnimi dosežki, sledijo tisti z znanstvenimi, na repu so umetniški in pisateljski potenciali. Kako realna odslikava. Vrednostna lestvica ali naključje? Če sploh še kdo verjame v naključja…

    Odgovori

18. Če ni to najbolj bedasta novinarska raca v zgodovini slovenskega svobodnega novinarstva, pa nič ne rečem!

    Odgovori

19. Strinjam se s soimenjakinjo (sem vedla, da se bo slej ko prej kaka pojavla 🙂 ) in z beatnikom.

    Peterkov primer je generičen in predebatiravanje o tem, kako vrhunski je ali ni, je simbolično. Talentiran dečko je (tudi če je talent latenten, hahaha) in talentirane se vedno križa na Golgoti, za povprečne so dobre tudi doma zbite deske.

    Kar se pa tiče odnosa do umetnosti, kulture, v končni fazi tudi znanosti, nikogar ne obsojam, ne gre drugače, nekateri tisto svojo eno možgansko celico zaposlijo s percepcijo dolžin, ki jih zmeri kljunasto merilo pri takem ali drugačnem bog ne daj zadopiranem naprezanju… Samo še smejim se, že celo življenje se vlačim po takih in onakih tekmovanjih, kulturnih, umetniških in znanstvenih zadevah in potem od koga, ki mu dlje od parafraziranja katanca ne potegne, dobim v glavo, da sem preresna, guvernantarska in sploh, kaj sikam. Hahaha, človek se more ali smejat ali pa znoret, druge ni…

    Odgovori

20. Peterko je nekdo namerno potunkal…in novinar če se ne motim Slovenskih novic je to takoj zagrabil itak rumen cajtng…Sam Primož niti slučajno ni prosil te organizacije za kakršnokoli pomoč…kako da se niso potem pozanimali in Vprašali Primoža…hja seveda “pomagali” so tunkati itak…če bi jaz doživel kaj takega bi nekdo to svinjsko plačal…

    Odgovori

21. Če bi bila jaz Primož Peterka, bi
    ljudi, ki so tako zlorabili njegovo
    ime, tožila.
    O tem, da bi bil sam vmešan, si niti
    misliti ne upam.
    Novinarji pa itak objavijo vse, še
    najraje take stvari.

    Odgovori

22. zdi se mi, da tukaj mnogi nasedajo zgodbi o Primožu, ki je prehodil pot od šampiona do bedaka. Dejstva so nekoliko drugačna, Peterka tudi še danes sodi vsaj med 50 najboljših skaklcev na svetu. Ali je to bedak? Še vedno je as, pač nekoliko manjši kot je bil.

    Ta zgodba s pomočjo pa je pa seveda bizarna, ker je nenormalno, da nekdo, ki v svojem fohu spada med najboljše na svetu, fehta za denar. Zato zelo težko verjamem, da bi Peterka o tej akciji res kaj vedel. Zdi se mi skoraj neverjetno, da bi nekdo, ki je pripravljen za uspeh garati toliko kot vrhunski športniki, bil pripravljen na tovrstno fehtanje.

    Ne glede na to, ali je o tem kaj vedel ali ne, pa si upam trditi, da gre za čisto mimo akcijo. Peterka seveda ni revež, premoženja premičnega in nepremičnega mu ne manjka, zato je mimo ideja, da je potreben pomoči.

    Prosim lepo, kje ste že videli, da je nekdo, ki kroji svetovni vrh, socialen primer. Tudi pri nas ne.

    Odgovori

23. Bom poskušala povzet replike v nekaj kjučnih opomb z moje strani.

    Strinjam se z VINCEM in kar se tiče predloga, bi ga brez dvoma podprla. Seveda v okviru primerne sistemske rešitve. Ne na način, da bi spet imeli nekateri popularni preveč, vrhunska veslača pa bi ostala na obrobju. Na primer.

    Pripombe o Peterkinem gospodarjenju z denarjem in primerjavami z zvezdniki v tujini se mi ne zdijo primerne, saj kljub šampionstvu svetovnih razsežnosti v dotičnem primeru ne gre niti za procent takih vsot denarja, kot ga zafučkajo razni zvezdniki na velikem trgu un predvsem močno sponzoriranem. Ali menim, da si vrhunski športnik zasluži ugodno življenje in da se mu omogoči tudi nadaljnjo preskrbljenost. Ja, točno tako menim. Sramota se mi zdi na primer, da sem morala poslušat življenjsko zgodbo Mateje Svet, ki se j po karieri trkolikala nekje med brezposelnostjo, poskusi podjetništva in delom fizioterapije (upam, da sem si prav zapomnila). Vrhunski športniki imajo drugačno pot in način življenja in če Slovenci uživamo njihove dosežke sebi v čast, veliko se jih tudi obogati na njihov račun, smo jim dolžni pomagat, da se brez problemov nadalje vpnejo v življenje in pomanjkanje ne sme predstavljat noben problem. Še posebej ne v deželi, kjer lahko obgati pač nekdo, ki je sicer polpismen, je pa prek dobrih povezav in prilike opravil dobre naložbe. Bedarija.

    Sama nikoli nisem bila kakšna zavidanja vredna športnica, me pa to nikakor ni oviralo, da ne bi občudovala pot Mitje Petkovška od malega, ker je bil pač moj sošolec v osnovni šoli in sem imela to priliko.

    Kar se tiče ljubljenca medijev, me v tem primeru ne fascinira. Namreč na področju estrade imamo ogromno popolnih diletantov in šarlatanov, ki dobro živijo samo zato, ker so ljubljenci medije, ne pa na primer dobro popevkarji, kaj šele glasbeniki ali voditelji oddaj itd. Spotikajmo se ob to in zahtevajmo kvaliteto. Dosežki Peterke so pa nesporni in kdo od športnikov pa bo ljubljenec medije, če ne najuspešnejši. Peterka je eden izmed njih.

    Tisto, kar sem posebej naznačila v blogu in me zelo moti je to, kar je omenil FRENKY. Primerjave delavk s Peterko so popolnoma neprimerne in odveč. Ne, nismo vsi enaki in pika. Peterka bi lahko rekel, naj pa delavke poskušajo bit vrhunske športnice, pa bomo videli … hehehe … Da delavke ne prejemajo poštenega plačila, je resnica in posebna zgodba. Posamezniki s posebnimi dosežki na področju kulture, športa, znanosti itd., pa so naš zaklad. Je pa veliko estradnikov, ki resnično ne dajejo nič tako unikatnega od sebe, da ne bi bilo vseeno, če gredo delat za tekoči trak, pa jim zastopniki delavskega naroda redko stopijo na rep. Še huje. Podpirajo jih v njihovem diletantstvu in so veseli, ker jih razveseljujejo s svojimi neumnostmi. Kupujejo njihove izdelke in kupujejo cenene revije, ki jih razveseljujejo z budalaštinami o vsakdanu neke misice, ki poje.

    Še replika na NATAŠO, MARIJO, BEATNIKA … Res je, kar sem tudi naznačila v blogu, da se Slovenci vključno z mediji do kulturnikov vedejo ogabno arogantno in hinavsko. Ja, in živijo kot Vidki brez srajčice, medijem so nezanimivi, kar podpirajo tudi jezni delavci, večinska slovenska populacija, ki je tako (ne)vzgajana že v šolskih klopeh. Tam se šport prav zlorablja in izrablja za poneumljanje. Mladim ne ponujajo dovolj dobro možnosti, da bi razumeli pomen rekreacije in našli svoj tip rekreativnega športa, ampak jih posiljujejo s športom kot merilom uspešnosti v vseh kategorijah, pri čemer so nekatere še posebej zapostavljene kot omembe vredne. Na koncu mlad človek dobi vtis, da nič hudega, če je polpismen in če so učitelji uspeli podpret sovražen odnos do kulture in humanistike (zaradi slabega pristopa pri poučevanju), važno, da zna plezat po drogu.

    Vendar pa to ni problem vrhunskih športnikov, ki so dejansko posvetili življenje tistemu, kar lahko obvladajo. Ne kradejo oni finančne podpore vrhunskim pisateljem in znanstvenikom. Ne vplivajo oni na medije, da jih ignorirajo. Oni pač so, kar so. In eno ne spodbija drugega. Tudi znotraj kulturniške elite se namreč dogaja podobno. Presenečena sem bila, ko so se filmarji v svojem deprivilegiranem položaju spravili govoričit, kako gre pisateljem bolje. Da jih bolj cenijo in imajo vse urejeno. Prosim? Oni so seveda izhajali z vidika, da se knjige pač izdajajo, nič jih pa ni zanimalo, da za toliko časa dela, kot ga vložijo ono v en film, pisatelj ne zasluži niti tretjine toliko kot režiser. In šele zdaj se ustanavlja sklad, ki ga film že ima in niso pisatelji krivi, da deluje zanič.

    Kaj hočem povedat? Hočem povedat, da je državi vedno ljubo, če se tisti, ki nimajo, med sabo skregajo kdo ima kje kakšen cent več in se oblagajo z očitki, da imajo v primerjavi z njimi več. Sfere so pa po delovanju zelo različne. To je podobno kot so se cariniki in policaji skregali med sabo, češ, če dobijo oni, hočemo tudi mi. Prav! Samo ne na način, da drugemu očitaš, kako ima preveč, ki tudi nima. Naravi dela pa sta dovolj različni, da vse skupaj izpade samo nekonstruktivna kolobocija. Država pa se hahlja, ko kar sami opravijo delo namesto njih in se oblatijo, zanikajo drug drugemu zasluge.

    Vrhunskost na vseh področjih mora imeti za narod visoko ceno. Pri tem pa je treba vzpostavljat dober sistem za preprečevanje potez grabežljivih neupravičenih lobijev. Tudi na področju kulture obstajajo. Zelo nemarne deviacije pri upravljanju s kvaliteto in medsebojnim mešetarjenjem po prijateljsko pod mizo, koga neki bodo okinčali za vrhunskega in strpali v medije, koga pa pustili na robu, ko že ravno ne pijejo dovolj skupaj. In Peterka po mojem mnenju temu ni kriv. On predstavlja svoje zasluge.

    Odgovori

24. @blitz:
    Se strinjam s prvim delom, z drugim pa ne. Saj socialni primer sploh bit ne sme. Dejstvo pa je, da sta Špik in Čop prav tako vrhunska športnika in ja, sta v primerjavi z drugimi vrhunskimi socialen primer.

    Poleg tega poglej druge vrhunske športnike. Nekateri so se zlobirali na nek način, nekateri pa so dobesedno ostali brez vsega. Kaj počne Mateja Svet in kako živi? Tudi skakalci so prišli na kant ob pomanjkanju sponzorjev. Spomni se, kako se je bahal Djuro, ko je sponzoriral enega od mladih skakalcev (kako mu je že ime, lani je prenehal), češ da naj kultura podpre tudi šport. Kar je bil totalen fiasko, saj džuro ni nobena omembe vredna kultura licenca, ampak predvsem šovbiznis, ki kar naprej viha nos nad visokimi kulturnimi dosežki, zato raje svoje enormne dobičke pokloni športu, kot da bi podprl umetnost.

    Skratka … meni se zdi omembe nevredno, da bi govorili o revežu. Revež sploh ne bi smel bit. So pa skoraj reveži nekateri glede na dosežke. Tudi Venturini in Škufca na primer sta povedala, da jima nič denarja ni ostalo. Vse sta porabila za šport. Zdaj ko je konec kariere sta v bistvu prepuščena svoji iznajdljivosti, kaj bosta počela, če bosta lahko kaj počela. Meni se zdi to škandalozno. Pardon. Čeprav nista berača. Zakaj bi pa bila?

    Odgovori

25. Že vnaprej se opravičujem (pih), stopivši na kurje oko obubožani_ponosa naciji. Le. Omenjeni letač in vrhunski ski_jumper je tipičen post social produkt, ki bi ga lahko postavili za grb namesto Triglava in Planico proglasili za TNP.
    Vem, da ima mladenič zadosti premožnih prijateljev tako, da ne nuca blougerske donacije. Za pir, dva, pet, se pa vedno najde (jaz častim)
    Hiša je itaqe pri koncu in bo dokončana po gorenjsko_sindikalnih cenah.Nevermind_Pri_moža!

    Odgovori

26. Zaposlen je na ministrstvu za finance. Me prov zanima, kaj počne.

    Odgovori

27. Simona,
    pozabljaš, da je bil Peterka za te svoje vrhunske dosežke bogato nagrajen tudi z denarjem. Za vsako zmago in za vsako sponzorsko pogodbo je dobil kupe denarja. Al misliš, da je na televiziji pil čaj samo iz dobre volje in iz čistega altruizma, da bo pomagal proizvajalcu čajev zaslužiti denar? Nein, dobil je hard money.
    In vsi v življenju, ki nekaj delajo dobijo za to denar (vsaj upam). Če bom jaz šla in razčefukala denar naokoli za motorje, avtomobile, kurbe in kaj-jaz-vem-kaj-še, ga bom mogla ponovno sama zaslužit.
    On se je odločil za športno pot, jaz sem se odločila za drugačno. Je bil uspešen, je na veliko kasiral in na veliko zapravil.
    Zdaj pa bo jokcal naokoli. Ko bo ponovno dosegel vrhunske rezultate, bo ponovno plačan.
    Ne vem, zakaj bi se mi moral smilit, bi lahko do konc življnja zmerno živel od svojih prisluženih fičnikov in pač živlel povprečno življenje, a se je v danem trenutku raje odločil za potratnost in aroganco.
    Vsak popapca to, kar si sam skuha.

    Odgovori

28. Peterka ni jokcal. Je pa res, da športniki, radi jokcajo. Verjetno zato, ker vendarle vedo, da njihova kariera le stežka lahko traja 35 ali 40 let, kolikor je sicer neka standardna delovna doba zaposlenga.

    To je shit, ko nimamo nekih profesionalnih športnikov, pač pa same amaterje – ki zastopajo ‘nacionalne interese’.

    Odgovori

29. simona, prvič, peterka je s svojimi dosežki zaslužil ogromno. Tudi Čop ni revež, s svojimi uspehi je zaslužil krepko več od povprečnega nadpovprečnega Slovenca. Pa ne gre za primerjanje z rajo, še zdaleč ne.

    Večina vrhunskih športnikov ni revežev. Razen tega pa v času svojih uspehov in nastopanja v mednarodni konkurenci dobijo ogromno izkušenj in boljše pole nima nihče med nami. Zato večina med njimi kasneje tudi v civilnem življenju uspe. Ti govoriš o Mateji Svet in Peterki, jaz pa o Vogrincu, Križaju, Strelu, Cerkovniku, Ulagi, Bajcu in tako naprej.

    Tisti športnik, ki mu je cilj do tridesetega leta preskrbeti se za vse življenje, ne bo uspel niti v športu, ker štarta z napačnih predpostavk. Tudi za vrhunskega športnika je aktivna kariera le zorenje na poti skozi življenje.

    Odgovori

30. kako nekateri težko verjamete, da Peterka ni jokcal, temveč da mu je tole vse skupaj nekdo zakuhal…sicer se je pa tole dober poznalo na psihi in tale vikend v Willingenu ni bilo niti s od skoka…pa ravno točke je rabil za kvoto…V dosedanji karieri ni zaslužil malo, ampak še več so mu pobrali…precej je pa tudi sam zapravil saj je bil za SLAVO totalno nepripravljen in ga je “zadela ko strela z jasnega”…sicer pa lepo da država vrhunskim športnikom pomaga tudi s takimi “navideznimi zaposlitvami”….ampak jebat ga ne mislit da je to kar na lepe oči…je treba imeti prvo rezultate…

    Odgovori

31. @Vsem skupaj:
    Seveda sem pričakovala tudi take odzive, saj mi je jasno, da Peterka ni obubožanec. Moj blog je bil namenjen obravnavi mentalitete in ta se kaže tudi tukaj. Še vedno je Peterka naš vrhunski športnik z vrhunskimi rezultati. Zato težko razumem izjavo Si.R.ja o amaterjih. A amaterji dobivajo svetovne pokale. Nisem vedela.

    Zame ni nobenega dvoma, da vrhunski športnik ne sme bit revež. Take denarje, kot tukaj pišete, pa tudi ne dobivajo. In res je, da zlahka padejo v krizo. Mateja Svet ni prav nič popivala in razprčkavala denarja za žur (a se ga da toliko zaprčkat), pa ni imela nobenega denarja post festum in se mora povsem skromno prebijat s povsem podpovprečno plačo. Nekaj ne štima tukaj. Da je Peterka posnel kakšno reklamo za velike pare, je jasno in ni edini. Snemajo jih tudi podnivojski igralci in popevkarji, ki se ne morejo pohvalit z vrhunskimi dosežki, ampak so samo v Sloveniji zlahka popularni z debilnimi tretjerazrednimi logami v petorazrednih nadaljevankah, enako je s popevkarji, da ne omenjam raznih multipraktik misic. Zato res ne razumem, od kod takšna togota nad “zvezdniki”, ki pa vendarle nekaj dajejo od sebe. Še huje. Vrhunskih umetniko se sploh ne jebe pet posto in se jih pušča v beračiji dobesedno, in kar je najpomembneje, enako Slovenci krulijo, čemu bi jih država sploh podpirala, naj grejo kopat jarke. To je zame beda od bede. In pri tem me sploh ne zanima, kako bogate prijatelje ima Peterka, ki mu bodo gradili bajte, al’ kaj je že spet nekdo zapisal. A ste tako pikolovski do financ tudi pri raznih megakorumpiranih in zlobiranih podjetnikih, ki so nekateri med drugim komaj pismeni? Nič ne slišim. Se vam zdi zamalo, da baše milijončke kakšna Ntalija Verboten? Nič ne slišim, ker je to vaše maslo. Maslo tistih, ki jo radi poslušate, čeprav je podpovprečna. O tem jaz govorim.

    Sploh pa Peterka očitno ni prosil za vbogajme sam! Je bila pa neka dobrodelna organizacija tako srečna, da je Peterka bojda revež, da je takoj zagnala hrup. Od zadovoljstva, da smo vsi enaki. Ne, nismo. Peterka je bil vrhunski smučarski skakalec, vi pa padete, ko hodite peš po snegu. Enako jaz. Samo da mene ne moti, da je nekdo vrhunski v nečem, kjer jaz pač nisem.

    In seveda, da športnik ne more bit vrhunski celo življenje!! Taka je narava tega poslanstva. Žrtvuje pa celo njegovo življenje v času, ko je v formi, dokler je lahko v formi. Valda, da se to upošteva.

    In Peterka je zapravljal, žuriral in sploh vidim, da so nekateri čisto paf nad dejstvom, da je zavoljo svojega uspeha morebiti celo užival. Jah, no … Jaz mu privoščim. Osebno se zgrozim ob zgodbah kakšnega menedžerja Zidarja, za katerega pravijo, da ne zna uživat v življenju, ampak je samo trd pogajalec in deloholik. Jah, fajn. Potem pa naj da denar tistim, ki ga potrebujejo in znajo življenje tudi živet. On ga očitno ne potrebuje … hehehe … In častno očitno tudi ne bo zapustil delovnega mesta, kot je trdil. Jebi ga!

    Odgovori

32. @webmaher:
    Sploh pa ne štekam od kod tako pritoževanje nad njegovo bojda razuzdano mladostjo. Poznam nešteto fantov, ki so živeli še bolj burno mladost in so še danes tam, brez kakšnih dosežkov, samo z dobro podporo. Peterka je pa vseeno očitno kar nekaj treniral in dosegel, že dolgo pa živi tudi familiarno življenje. Mislim …

    @blitz:
    To, o katerih ti govoriš je manj relevantno. Ker gre za post festum zaslužke. V smislu lobiranja in biznisiranja. To niso zaslužki zavoljo športnega uspeha v smislu vrhunskosti. V tem smislu je veliko bolj objektivno merilo Mateja Svet. Ki kaže na to, da zavoljo vrhunskih dosežkov ne živiš niti približno udobno, ko nisi več za uporabo. Pa ni ženska nikakršen zapravljiv zadrogiran in zapit Maradona. Povsem spodoben človek, ki je prinesel Sloveniji veliko časti in ni zaradi tega nič presežnega pridobila za zasluge za vrhunskost. Meni se to ne zdi prav in pika.

    Odgovori

33. Ob prebiranju (še posebej nekaterih)komentarjev me je prešinilo, da tale Simonin blog sploh ni tako črn kot izgleda na prvi pogled … Na tej strani, oprostite, imam občutek, da je presneto rumen! Blogonovela?

    A zdaj se pa tule debatira o vrhunskem športniku, ki je imel/ima/in bojda nima več … in zakaj … in prav mu bodi, pa o tem kako se je mladec svojega dne zabaval, pijančeval in … in podobne bruharije???

    Pri vsej zgodbi je vendar najbolj vnebovpijoče dejstvo, da so mediji že dodobra raztrgali Vidku – ne le srajčice – temveč osebnost!!! In, da se je, ob tem nedavnem vrhunsko-podenjskem trganju, zgodilo PONIŽANJE ČLOVEKA!!! Vrhunskega športnika Primoža Peterke! In, da je ta skrajno ponižujoča gesta – s strani tako “dobrodelnikov” kot medijev, ki so sprostituirali svoj plen, pravzaprav tisti najbolj boleč trn, ki bi nas moral nekako najbolj zbosti. Se vam ne zdi? Upam, da ne bo ta debatni krožek prerasel v trič-trač blogonovelo s še bolj ponižujočim trganjem Primoževe intime in obiranju njegovih kosti.

    Narod, ki ne ceni preteklih vrhunskih dosežkov posameznikov na kateremkoli področju, si utira pot v prihodnost – brez spoštovanja vrednih vrhuncev. Žal!

    Odgovori

34. @marija magdalena od kolena – zanimiva Marička s svojo glavo-vsaka čast 😉
    @simona sem morda kje zavil v napačno smer 😉
    na skoke se kar dobro spoznam, smučarske kakopak…

    Odgovori

35. @marija magdalena od/do kolena:
    Saj ravno to je zanimivo. Mediji itak ustvarjajo pozitivne like in ustvarjajo negativne. Po potrebi. Zanimivo pa je, kako zlahka pri komu potegnejo na plan vse najslabše. Zdaj so Slovenci povedali vse tisto, kar jim je ležalo na duši tudi, ko jim mediji še niso dali zelene luči za pljuvalnik. In dejstvo, da gre za desant na Peterko, ki sam pri vsem skupaj ni imel nič, je nepomemben detajl za Slovence v primerjavi s tem, da lahko izrazijo svoje bolečine in frustracije. Kako gledajo na ljudi z nadpovprečnimi dosežki, kako rangirajo normalno življenje, normalna dela in zaslužnosti. To vendarle je še en tak bolj specifičen pojav po slovensko. In je žal črn, poslužuje se seveda rumenih trikov, ampak v resnici niti ne. Dejansko gre za logiko mentalitete v posamezni glavi. Kar je še huje od rumenega sindroma, ki hitro zamre s pojavom novih afer. Mentaliteta pa se vleče od Cankarja do Evrope in še čez … hehehe …

    @webmaher:
    ???

    Odgovori

36. @web: maherski je tudi tvoj sluh, ki razume krik vpijočega (PP) v puščavi! 🙂

    @simona: imaš prav! Ta slovenski mentalitetni sindrom zna bit daleč bolj črn od najbolj črne črnine. In to me pri vsem skupaj še najbolj žalosti (in jezi!) Morda je pa ravno ta sindrom tisti “vrhunski dosežek”, ki ga povprečni Slowenzoti ne bodo zmogli niti v daljni prihodnosti preseči??? Naj mi crkne krava, da ne bom izpadla preveč pesimistično, pa da komu polepšam dan!!! 🙂

    Odgovori

37. z našim odnosom do vrhunskih športnikov je nekaj narobe le v tisti fazi, ko jim prične iti narobe.
    Potem v trenutku pozabimo, da smo plakate z njihovo podobo lepili na stene sob, da smo o njih govorili non-stop.
    še več: postane nas celo sram, da smo jim kdja namenili lepo besedo.

    Enako se zgodi še ob neki drugi situaciji: ko izvemo, koliko ti športniki zaslužijo. Takrat nas prav tako začrviči nevoščljivost, ane?

    🙂

    O tem, kakšen odnos imamo do kulture, pa najbolje pove naslednja anekdota:
    ko sem v samozaložbi izdala zadnjo knjigo, bi jo večina najraje imela – zastonj, češ, kaj pa je to “ena knjiga”, saj stane komaj 20 €.
    In potem sem nekoč, ko sem imela tovrstnih ponižanj že poln kufer, javno postavila naslednje vprašanje:
    “Ali bi tistemu, ki bi vam eno leto in pol zidal hišo, na koncu, ko bi bila ta pod streho, namesto plačila, rekli le- hvala?”

    Žal so ob tem nekateri izjavili, da primerjava med zidavo in pisanjem knjige nikakor ne drži vode.
    🙁
    Tako je to.

    Odgovori

38. Vem, da je tule Peterka izpostavljen le kot primer, kako lepo znamo obračunat s tistimi, ki so presežek, so nadpovprečni, pa jim radi gledamo v krožnik itd. …
    Primož je bil vseskozi “nepriljubljen”, celo ko je bil na vrhuncu kariere, mu večina ni oprostila, da ni “leporečil” … ni bil dovolj skuliran, bil je “bad boy”, takih v športu ne prenašamo prav radi 🙂
    To smo nekako požrli, ko je bil na vrhuncu in je zmagoval, takrat je bil freek, faca … a se mu je zgodila kriza in je potrpljenje pošlo … tipičen obračun, ki velja za vsakega vrhunskega športnika v Sloveniji.
    Ko je že ravno bilo govora o Mateji Svet, pa mislim, da se je punca spopadla z Vogrincem, ki še danes vedri (oblači) in vleče vse niti v alpskem smučanju, ne glede na to, kako uspešen je … ko so smučarji uspešni, se takoj pojavlja in na dolgo in široko komentira, ko jim ne gre, se pa spretno umika …

    S športniki je hudo pri nas, s kulturniki še težje!
    Ne moremo se vsi ukvarjat le s politiko!

    Odgovori

39. poklon Mateji Svet,
    za potrpljenje, vzpodbudo
    in prelepe besede.
    ——————————-

    ——-

    žametna
    melanholija
    to je njen dan
    .
    oblila je
    konec mojih sanj
    .
    iskrenje duha
    .
    nima veze
    zaman
    .
    .
    . |
    ona je za dva |
    |
    ——————-

    Odgovori

40. Ne ljubi se mi prebrati vseh komentarjev, zato je zelo verjetno, da ne bom povedal kaj prida novega. Torej, Peterka je imel ob svojih uspehih tudi nekaj zelo velike smole. Ena smola je ta, da se mu je to zgodilo nekoliko prezgodaj in preveč naenkrat. Druga smola je tista, ki pač doleti vsakega uspešnega športnika in se le redkokateri zna z njo spopasti. To so seveda mediji s svojo mrhovinarsko agresivnostjo. Tretja stvar je , da je (bil?) očitno nekoliko vihravo neobrzdan karakter in ni znal umiriti stanja. Pa še ena zelo tehnična težava : njegova športna disciplina je za takšne probleme ena najbolj dovzetnih, saj se veliki večini po velikih vzponih dogajajo nerazumljivi padci in krize.
    Pa še nekaj; glede odnosa do propadlih šampionov nismo Slovenci nobene izjeme. Mislim, da znajo biti Avstrijci in Nemci ob slabših rezultatih s svojimi športniki še bolj neusmiljeni.

    Odgovori

41. @simonarebolj – Kaj pa je z Matejo Svet? Tole me je zaintrigiralo – I feel very yellow …

    Odgovori

42. “z našim odnosom do vrhunskih športnikov je nekaj narobe le v tisti fazi, ko jim prične iti narobe.”

    Vrhunski šport je v prvi vrsti posel. To je dejstvo. In dobremu športniku bo postlano, dokler bo dosegal dobre rezultate. Tako je povsod, razen pri državnih privilegirancih. Tudi vsak delavec ali pa podjetnik bo bolje plačan, dokler bo dosegal boljše rezultate in slabše, če bodo rezultati slabši. Zares dobri, si bodo v 10 letih delovanja “uredili” preživetje za celo življenje, tisti slabši se bodo morali pač celo življenje truditi za boljši status. Tako športniki kot navadni delavci ali podjetniki.

    Športniki so pač bolj izpostavljeni javnosti. Ko jim gre dobro, jim ravno popularnost med temi širokimi množicami prinaša denar. Šport živi od reklam. Športniki so reklamni panoji. Ko športnik postane slabši, pač množic ne pritegne več in temu primeren je tudi finančni izkupiček.

    Nobene zapletene filozofije ni zadaj.

    Odgovori

43. “Osebno se zgrozim ob zgodbah kakšnega menedžerja Zidarja, za katerega pravijo, da ne zna uživat v življenju, ampak je samo trd pogajalec in deloholik.”

    Tole se mi zdi bolj zanimiva lastnost malih ljudi male dežele: Če je nekdo premožen, se moramo tolažiti, da je zagotovo neserečen in da ne zna uživati življenja.

    Odgovori

44. To je pravzaprav zelo podobna miselnost tisti, ki prevladuje v glavah ubogih ljudi, ki sedaj pljuvajo po Peterki.

    Odgovori

45. Dejansko pa bi hitro ugotovili, da uspeh (finančni) v neki športni panogi ni odvisen samo od vrhunskih dosežkov, ampak tudi od “všečne” podobe športnika!

    Odgovori

46. @simm

    Res je. Tako kot so uspešnejša podjetja, ki več vlagajo v marketing. In kot so “uspešnejši” delavci, ki imajo veščno podobo v očeh nadrejenega.

    Odgovori

47. kopipastano iz SSKJ:

    vrhunski -a -o prid. (u)

    1. za katerega je potrebna največja
    izurjenost, znanje na določenem
    področju: vrhunski šport; vrhunska
    medicina / vrhunska tehnologija // ki
    ustreza najvišjim zahtevam na
    določenem področju: vrhunski plesalec,
    športnik, umetnik, pisatelj / vrhunska izurjenost;

    Dragi moji, do naziva “vrhunski” se prebijejo le najbolj talentirani, vztrajni, z mnogo mnogo odrekanja in hkrati svoj velik del življenja – z dušo in telesom posvetijo svoji dejavnosti.

    Mislim, da imajo nekateri komentatorji tukaj precej težav pri razumevanju pojma vrhunskosti in zategadelj tudi s pomanjkanjem spoštovanja vrhunstva kot takega. Primerjave s pridnimi, vestnimi delavci in podjetniki tu niso na mestu. Potemtakem smo pa kar vsi povprek vrhunski, al kako … ???

    Odgovori

48. @ veronika

    Ja, tudi podjetniki so slabši in boljši. Med njimi tudi nek delež vrhunskih. Saj podjetnik se lahko ukvarja z vrhunsko tehnologijo, ne?

    Odgovori

49. Razen če prepostavljaš, da je vrhunski šport več vreden od vrhunskega znanstvenika, podjetnika, zdravnika,…

    Moje mnenje je, da morajo biti intelektualni dosežki vsaj tako cenjeni kot športni. Nenazadnje je inteligenca tista, ki nas najbolj odlikuje in loči od ostalih živih bitij.

    Odgovori

50. @simm:
    Ja, pa res, spopadla se je tudi z Vogrincem, kar pomeni, ni kruha … he, he, he … Še dodaten dokaz, da vrhunskost ne vzpostavlja cene.

    @dare:
    Vse podpišem, kar si napisal. Razlika, o kateri smo že pisali je v odnosu do odmevov s strani javnega mnenja. To o propadu raznih športnikih post festum je res znana stvar, vendar zgolj na osebnem nivoju. Mediji so neizprosni pri poročanju, vendar ne dosežejo učinka zanikanja pomena vrhunskosti pri ljudeh, kot je to očitno pri Slovencih. Maradone je škoda, Matti Nikaenena je škoda itd. Nikoli pa ni bilo vprašanje finančni kolaps ali še bolj pomembno, nikoli ni bilo vprašanje odvzemanje zaslug in s tem povezane logične vrenosti športnika … Da bi rekli ne zasluži si fičinga, odkar ne skače več dobro, saj je za vrhunski šport jasno, da terja leta totalne posvečenosti za nekaj let dejavne kariere. Samo to. In ne dobi vsak vrhunski športnik za darilo otok v Dubaju … hehehe … Slovenski že ne … pa če se zapije, zakocka, zadrogira ali pa zlobira kot Bojan Križaj.

    Si.R.:
    Saj že piše v komentarjih. In ni yellow, ker gre za njeno osebno pričevanje v Polnočnem klubu, kjer je bila gostja ravno na temo, kako živijo nekdanji vrhunski športniki. Nič. Pa nič nima od tega. Borila se je za službico z nezavidljivo plačo kot vsak povprečen človek. To je vse. In to se meni zdi nedopustno. Ni zaslužila take zneske, da bi lahko nalagala in prelagala kot kak drug vrhunski športnik po svetu, ki tudi z reklamo zasluži neprimerljivo več.

    Odgovori

51. @jebiveter:

    pod pojmom “vrhunskost” v svoji glavi ne delam razlik glede dejavnosti in branž. Šport je le ena panoga med njimi, kakopak. Pravim le, da prave vrhunske dosežke dosegajo le redki, tisti z obilo prirojene nadarjenosti za določeno umsko ali fizično dejavnost, ki jo potem skozi trdo delo razvijejo do svojega vrhunca.

    Zraven bi dodala še kanček včasih lastne iznajdljivosti dotičnega sposobneža, včasih vplivu njemu srečnih okoliščin, ki to sposobnost privedejo do opaženosti v širšem smislu. Primož Peterka je stal na vrhu stopničk v svetovnem merilu!

    Naj ponazorim še drugače: moja babica je bila v vasi, kjer je živela, znana po kuhanju okusnega golaža. 🙂 Vsi so ga hvalili in ga poimenovali “vrhunski golaž”! Jaz sem verjetno po njej podedovala talent za kulinariko in pečem okusno pecivo. Če mi ne verjameš, vprašaj tiste, ki so že jedli moje sladice in takoj ti bodo znali povedati, da so res “vrhunske!” A glej, verjetno še nikoli nisi slišal ne za golaž moje babice, kakor zdaj prvič slišiš, da so moje slaščice “vrhunske”, ane. Jasna stvar, saj nisem svojega talenta nikoli postavila v center svojega življenja, mu tudi nisem posvečala vsakodnevnega “treninga”, izobraževanja, izopolnjevanja, nadgrajevanja, odrekanja drugim radostim življenja, kakor se tudi nikoli nisem udeležila nikakršnega tekmovanja v peki peciva. To mi je postranski hobi, no, še hobi ne, bolj občasno veselje. Če bi pa naprimer s temi mojimi “vrhunskimi” slaščicami parirala v svetovnem vrhu slaščičarjev in dobivala najvišja priznanja, e, potem bi si pa to “vrhunskost” lahko res štela v čast! 🙂

    Poznam dekle iz Horjula. Ima vrhunsko postavo in vrhunski šarm. Ker jo manekenstvo ni nikoli zanimalo in se raje ukvarja s cvetličarstvom, so jo mnogi poimenovali kar: “najlepša iz Horjula” in dejstvo je, da ni vrhunska manekenka.

    Poznam tudi arhitekta, katerega izdelki so “vrhunski.” Njegovo jamranje, da njegove nadarjenosti nihče ne opazi, me ne gane, saj se očitno ne trudi dovolj v to smer.

    Da sploh ne omenjam sosedovega Vala, ki ima vrhunski talent, posluh in glas, ki bi ga lahko pripeljali do vrhunskih dosežkov na glasbenem področju. Vsi mu prigovarjajo, on pa … nič. Prepeva doma v kopalnici, v popoldanskem času na bližnjem igrišču nabija žogo, redno hodi v kino in obožuje vožnjo z motorji. Štekaš?! 🙂

    Odgovori

52. @veronika:
    Točno to nekaterim ni jasno oziroma jim tudi noče bit jasno, ker jih vrhunskost drugih strahotno osebno potre očitno.

    @jebiveter alias Tomaž Štih:
    Pozdravljen ponovno!

    Na 42. komentar. Ja, in posel v nekaterih drugih državah neprimerljivo bolje steče kot pri nas. Zato postiljanje ni enako v premosorazmerni vrednosti, vrhunskost pa je premosorazmerno z vsemi v konkurenci izmerjena kot vrhunskost. Potem so tukaj še detajli, ki se tičejo, zakaj je Joli odnesla keš v tujino, zaradi česar jo pri nas še toliko rajši mrcvarijo, pa če je kriva ali pa ni. In taista Joli tukaj z reklamo ne zasluži omembe vrednega izkupička v primerjavi z drugimi svetovnimi formati. Zato je temu primerno treba prilagodit sistem … da vsaj ni sramote.

    Na 43. komentar:
    To, kar si citiral, ni nikakršno mišljenje. To je povzeto iz prispevka o Zidarju kot pereči osebnosti tedna, kjer je podatek o neuživanju predstavljen z njegove strani kot častne lastnosti, ki so jo potrdili njegovi ožji sodelavsi za njegovo tipično lastnost. Da temu z lahkoto verjamem, je pa tudi zato, ker tudi sama poznam take kalibre in je res to njihova tipična lastnost. To so nervozni ljudje, ki se drogirajo z deloholizmom, akcijo. Zato je Zidar tudi izjavil na primer, da po praktično biznisiral do zadnjega diha. Kaj pa bo sicer počel? Saj ga nič ne zanima. Penzija je za take ljudi strah in groza, ker ne vedo, o čem bi razmišljali, kaj bi potem počeli. Samo še praznina. V Ameriki za najbolj zagrizene podjetnike ni nič nenaravnega, da praktično preživijo po potrebi lajf tudi na Prozacu ali še čem hujšem, če je treba … da se le ne ustavi. Počitnice so jim muka. Marušič pa se je tudi zjasnil, da se veliko podjetnikov pod zlomi zavoljo stresa in ne izgorelosti poslužujejo elektrošokov, ki je tako hitro učinkovit, da lahko takoj spet naprej delujejo kot mašine. On je sicer to izjavo podal v prid elektrošokom, češ da so modernizirani in ne pomenijo več starokopitnega pogleda na scvrtje možganov, ampak pač stabilizirajo ponorele možganske kemične procese. Vendar pa gre za zaskrbljujoč način življenja. In ta način ni povezan več z ustvarjanjem ugodnih pogojev, kaj šele, da bi šlo za kopičenje denarja, ki bi ga potreboval za dosmrtno preživetje sebe in familije. Kje pa. To že zdavnaj ni več potrebno. Gre za way od life in state of mind.
    Tako da meni se ni treba nič tolažit, kako je nekdo premožen zagotovo nesrečen. Briga me. Jaz sem samo citirala Zidarjev state od mind, ki ni nič izjemnega v primerjavi z njegovim tipom karierista.

    In ja, popolnoma zgrešeno štekaš pojem vrhunskosti, kot ti je skušala ponazorit veronika. Vrhunski je lahko izdelek. uspešnež na trgu pa nima veze z vrhunskostjo v produktu. Nekdo, ki se ukvarja s farmacevtskimi pripomočki, ne pomeni, da je sam izumitelj česar koli na znanstvenem področju. Lobist, trgovec, podjetnik, menedžer samo upravlja z izdelki in kotira na trgu!!! To nima veze z vrhunskostjo.

    Tudi pri umetnosti ne pomeni tržna vrednost vrhunskosti v danem trenutku. Victoria Holt se ne tretira za vrhunsko pisateljico, ampak samo za komercialno uspešno!!! Prodajna vredost nima veze z vrhunskostjo! Vrhunski je na primer Dostojevski … ne glede na to, koliko je popularen in prodajan na trgu! V tem je razlika, ki je ti ne smeš razumet kot zagovornik globalne neoliberalistične mentalitete, saj ta ne upošteva permice kakovosti.

    Zgrabiti in znajti se ob priložnosti za lobiranje in premetavanje kapitala ne pomeni vrhunskosti. Vrhunski je lahko samo izdelek. Beri malo katarinin blog o gradbeništvu in samo po sebi logični korupciji na vsakem vogalu. Nič presenetljivega in novega, kar ne bi vedeli. Vseeno pa glede na situacijo dovolj zanimivo, da jo objavljajo tudi Finance, kamor tudi sam kdaj kaj zapišeš. No, in uspešno izvajanje podmiznih koruptivnih poslov za razrast nekega podjetniškega lobija na trgu pač ni vrhunskost.

    Kot ne pomeni vrhunskosti nadaljnje Križajevo delovanje v svrho dobička. To je samo tako in tako delo pač. Tržno bolj ali manj uspešno. Delo neke delavke je lahko bolj ali manj efektivno. Za kar je tudi prav, da je pošteno izplačano. Vendar pa ne gre za vrhunskost. Križaj je bil vrhunski v smučarskih dosežkih!!! Dober PR za določeno umetniško stvaritev, je samo dober PR, ki se kaže v relativno, glede na izdelek, boljšem izplenu, nima pa to veze z oceno vrhunskosti določenega dela!!!! Vrhunskost se potrjuje s strani za vrhunskost specializiranih ljudi. Gre za posebne dosežke na področju izvirnosti ali kakovosti. Vsako področje ima za področje specifična merila. Pisateljevanje taka, žanrsko različna glasba taka, slikarstvo taka, ples takšna, šport drugačna. Kič se na primer praviloma trži dobro, za kar lahko poskrbi uspešen menedžer še dodatno, ampak je kič, ki se vedno bolje trži, ne gre za vrhundko delo.

    Odgovori

53. p.s.: je pa dejstvo žal tudi to, da naša preljuba podalpska vasica Slovenija nima pravega odnosa do redkih posameznikov, ki jim je uspelo prebiti se v samo špico vrhunsktva, razen seveda v času, ko imajo nekateri prikoritniki (organizatorji, mediji …idr.) kaj od tega; ne odnosa do nekdanjih vrhunskih mojstrov. Kurc pa tako spoštovanje – iz naslova koristoljubja! “Ta pametni” odhajajo drugam. In prav jim dam!

    Odgovori

54. @veronika:
    Za nekaj primerov, ki si jih naštela, je dejstvo, da vrhunsko ne more bit prepoznano kot vrhunsko, če ga ne predstaviš ljudem (pojoči v kopalnici … hehehe …).

    Arhitekt pa morda je res vrhunski in ga zavirajo (v Sloveniji je ta tip mobinga še posebej priljubljen hobi), zato bo morda njegova vrhunskost prepoznana, ko bo že pod rušo. To se je veliko vrhunskim dogajalo in fino je bilo tako, ker jim ni bilo treba za njihovo vrhunskost nič izplačat, pa še manj vrhunski so se bolje počutili, ker so lahko več dosegli ob zatrti konkurenci.

    Tudi pri slaščicah je enako. Recept lahko uporabi nekdo drug v bodočnosti in ga celo dobro iztrži. Poimenovan bo po pokojni prababici Veroniki …he, he, he … Na primer Veronika pita.

    Odgovori

55. @simona:

    Imaš prav, marsikakšen vrhunski dosežek je bil prepoznan šele dolgo zatem, ko je avtor preminil. Ali pa sploh nikoli. No, za tiste s kančkom srečnih okoliščin ali pa za tiste, ki jim je preboj v prepoznavnost svojega dela uspelo, dam lahko z največjo mero spoštovanja in iskrenega veselja kapo dol še za časa njihovega (in mojega) življenja … hehehe!

    p.s.: recepta za mojo vrhunsko pito ne izdam nikomur!!! Bom počakala na vnuke, pa da vidim, če bo kdo podedoval talent … seveda pa še v tem primeru nisem prepričana, da jo bodo poimenovali po svoji babici … hehehe! Če bo sponzor zahteval ime npr. “SCT”, potem vedite, da je bilo to nekoč Veronikino maslo!!! ho .. ho .. ho.

    Vsekakor bom pa najbolj mirno počivala v grobu, če bom vedela, da po nikomur niso podedovali tistega presneto zakoreninjenega slovenskega sindroma – privoščljivosti/nevoščljivosti! 😉

    Odgovori

56. eSCeTejevi kolački!!! 😆

    Odgovori

57. Me zanima koliko tistih,ki so takrat,ko je dosegal vrhunske rezultate hodili na razna slavja v čast in vzklikali zmaga je naša(zaslužek od tistih žurk verjetno ni pobral Peterka)danes pluva po njem.In obratno.Koliko je tistih,ki se takih sprejemov po letališčih in kasneje pijank ne udeležujejo ga imajo še danes za šampiona in temu primerno rečejo kakšno pohvalno na njegov račun.Tisti taprvi so v večini ane? Slovenceljni! Ah pa tega je še dosti.Kaj pa Humar pa to, da je bilo treba plačat helikopter(se je slišalo,kaj pa je lezu gor bedak!A za take samomorilce bomo denar dajal?),pa Zlatko in Katanc(kdo je že dajal goole?)pa Mateja Svet praviš,kako pa kaj Vogrinec živi a ma dost denarja? Ja čudn o pa nikoli ni bil svetovni prvak.Aja funkcionar.Pa Rudi Zavrl tudi.A on je bil kdaj svetovni prvak?Ma kolk je še takih kurcev.Peterko so pa itaq spet na tnalo pribili.Zdaj, ko je na tleh ga pa dajmo še pod zemljo zabit.Prvak ne bo več,obglodajmo ga do kosti,pol pa v smeti.Ti novičkarji so tako ali tako zajedalci.Za njih bi morale avtorske pravice veljat.Ko boš objavljal o meni plačaj.Kolikor bo velik naslov in članek takšna je cena.Dalj časa ko zgodbo furaš dražje je.Ej slovenceljni, potem bi se šele hiška hitro zidala!

    Odgovori

58. @ veronika

    Glede na tvoj odgovor 51 vidim, da sem prav razumel. Tudi v večini drugih poslih/branžah je tako, da če se hočeš prebiti v sam vrh, potrebuješ ogromno odpovedovanja, vztrajnost in talent hkrati.

    Nenazadnje lahko ravno v tej Zidarjevi “hibi”

    @Simona

    Pri tebi me najbolj razočara to, da se glede zasebnega življenja ljudi o katerih ne več nič, zanašaš na ljudske govorice ali babje čenče. Jaz Zidarja ne poznam in ne vem, kakšen je zasebno.

    Za komentarje o upravljanju podjetja pa najbrž nisi ravno najbolj kompetentna oseba.
    Seveda ni res, da je vrhunski lahko izdelek. Mislim, da je Slovenija eden boljših primerov, kjer vrhunski izdelki komercialno ne uspevajo v svetovnem merilu – ravno zaradi podhranjenega managementa. Tudi vodenje podjetja je lahko zasilno, zadovoljivo, dobro ali vrhunsko. Je pa res, da je to težko razumet, če nisi nikoli v življenju delal v podjetju s kompleksnejšo organizacijo in si prepričan, da so vsi problemi rešljivi iz filozofskega naslanjača.

    Mimogrede – glede Tomaža Štiha. Sem morda komu ukradel ime?

    Odgovori

59. @Simona

    Normalno je, da v umetnosti ni bistvena tržna vrednost. V vrhunskem športu pa bolj ali manj vse bazira na denarju. Tako pač je.

    Peterki je pač spodrsnilo. In sem prepričan, da se bo pobral in našel nove izziv, ki pa najbrž na drugih področjih.

    Odgovori

60. Zelo mi je žal za površno pisavo. 🙂

    Odgovori

61. @jebiveter:

    imam občutek, da nisi popolnoma razumel. Še vedno trdim, da obstaja razlika med “vrhunskim mojstrom”, ki zna furati nekogaršnje izdelke in med vrhunskim izdelkom, ki ga je posameznik sposoben proizvesti, ustvariti, narediti … Slednji je v mojih očeh vsekakor večji frajer, vsega spoštovanja vreden. Pa ja ne boš zdaj rekel, da je tržno – managerska žilica nek blazno redek in občudovanja vreden pojav? Verjetno to žilico premoreš tudi sam. Tako kot jaz, ki sem to sposobnost uspela razviti do te mere, da plačujem položnice, brezhibno preživim mesec in si občasno privoščim še kakno potovanje za priboljšek.

    Vprašanje zate:
    A bi bila jaz zate večja frajerka, če bi reciva: a.)z zaupanimi mi cekini zgradila najvišjo “vrhunsko” stolpnico v Sloveniji ali b.) če bi prodala svoje zadnje gate, da bi spromovirala neko “vrhunsko” skladbo, ob kateri bi stale kocine pokonci mnogim ljubiteljem glasbe.

    p.s.: oboje (a.+b.) bi imeli življenjsko dobo 100 let; pa poizkusi izhajati s stališča, da si tako občudovalec arhitektonsko dovršenih stavb, kot ljubitelj glasbene umetnosti.

    p.s.2: g.Zidarja osebno poznam (že dolgo) in ti lahko s prve roke prišepnem, da se Simona ni zmotila!

    Odgovori

62. ups, da ne bo nesporazuma – pod b.) sem imela v mislih svojo lastno skladbo.

    Odgovori

63. simona, mateja svet je končala bleščečo kariero pri 22 letih zaradi spora z Vogrincem. Danes dela v svojem podjetju. Nimam pojma, kako ji gre, ampak ali hočeš reči, da ji bi morala država nuditi nadpovprečen standard od 22. leta do smrti, če ji pač posel ne laufa?

    Preprosto rečeno – bivši šampioni so tako izjemni in izjemno sposobni ljudje, da težko verjamem, da bi potrebovali državno pomoč. Še težje verjamem, da bi jo sprejeli.

    Nasploh moram reči, da so tisti, ki so tudi sami priklopljeni na davkoplačevalski denar, izjemno radodarni z njim.

    Odgovori

64. @ veronika

    Managerske žilice na propagiram zato, ker bi menil, da jo imam. Ne vem, ker se nisem nikoli profesionalno preizkusil v tem. Hočem predvsem poudarit, da se skoraj v vsakem poslu da najti ljudi, ki so predani svojemu poklicu, izgorevajo za svoje cilje in pilijo svoje delovanje do onemoglosti. Iz idealov, ker hočejo nekaj doprinesti k družbi. In s tega stališča se mi zdi neumstno trditi, da je delo športnika ali umetnika “večje”.

    Nenazadnje pa tudi kvaliteno in predano delo nekega managerja, policaja ali zdravnika lahko polepša življenje velikemu številu ljudi. Bistveno bolj kot vrhunski skok Primoža Peterke.

    Kdo je večji frajer? Zame so frajerji vsi, ki predano in pošteno delajo za dosego svojih ciljev.

    Odgovori

65. @veronika:
    Držim pesti!

    @gger:
    Točno tako. Jaz sem na primer tipičen primerek človeka, ki ga skoki in drugi športi osebno figo freško brigajo. Da bi šla med tiste klobase, frajtonarco in zlivanje pira v Planico, bi meni pomenilo kvečjen mučno kazen. Prav tako se strinjam z mišljenjem beatnika, Nataše in Marije, da je že v šolah neutemeljeno propagiranje športa kot edinstvenega načina življenja, medtem ko se kultura, umetnost in duhovna plat zapostavlja. Kar je sramota in posledice v nivoju in duhi naroda več kot negativno zaznavne. Ampak menim, da hre za zlorabo športa v namene poveličevanja poneumljanja, ki politikantski plati že v zgodnjem vgojnem smislu zelo koristijo. Izumira nam namreč aristokratska elita kot vzor. Pa ne mislim na golo klobasa dobičkarstvo. To ni nobena aristokracija. Ampak na intelektualno elito, na upad mecenstva itd.

    No, kljub temu pa ne vidim nobenega razloga, da bi razvrednotila dosežke vrhunskega športnika, ki neizpodbitno so vrhunski in pika. Vedno sem tudi cenila osebo, ki najde svojo pot, svojo moč in jo udejanja. In na pamet mi ni nikoli padlo, da bi zaničevala vrhunskega športnika samo zato, ker sama nisem s tega sveta in ker on ni z mojega. Vseeno privoščim in priznavam uspehe posamezniku. Simpl. Kaj si mislim pa o lobijih naokrog in zlorabi te branže, je pa nekaj povsem drugega. Ampak vrhunski dosežek posameznika in njegova zaslužnost ostaja.

    @jebiveter:
    Kaj takega te ne more razočarat, saj ne obstaja. Nikakršnih babih čenč ne trosim. Podatki iz portreta o določeni osebnosti niso babje čenče, še manj podajanje izjave o sebi samega obravnavanega osebka. Nadalje, kar razvijam, pa je spet plod ugotovitev, o katerih se pozanimam in vedno temeljijo argumentirano na dejstvih. Tisto, kar mene najbolj razočara pri tebi, sta dve stvari. Prva je tipično moška v slabšalnem smislu. Da mu je cilj pomembnejši od vsega. In če zmanjka štofa ali se pojavi dvom, ne izbira sredstev, da bi dosegel svoje. Podtikanje, izmikanje, pripisovanje, izničevanje, zaničevanje … nima veze, važna je zmaga. Druga lastnost, ki me razočara, je enoumje. Skratka, spet sledimo samo cilju. Če je to neka ideologija, bomo pač vse priredili in stlačili v to ideologijo, važno, da jo zastopamo, tudi če so pomanjkljivosti jasne. Vsaka razprava in dopolnjevanje je nemogoče. Kako bi bilo mogoče, ko pa smo se že odločili pripadati, piriti vero in na sploh natisnili milijone letakov z enim in edinim sloganom.

    Ne, niso vsi problemi režljivi iz filozofskega naslonjača, pač pa vsak sposoben menedžer potrebuje dobro filozofijo, da bi znal umestit določen projekt v bodočnost z vsemi vplivi, ki jih potegne za sabo. Ampak povprečnega menedžerja to nič ne zanima, ker ga zanima samo dobiček. Še manj ga zanima, ali je izdelek vrhunski ali drek. Če drek obeta lažje pridobljiv dobiček, se bo pač raje odločil za tak projekt. V tem je problem. Menedžer ali podjetnik je boljši ali slabši operativec. In nikoli nisem trdila, da so vsi enaki. Nekateri so odlični, nekater slabi … Sigurno. Vendar oni ničesar ne ustvarjajo, ampak plasirajo. In strinjam se s tabo, da veliko vrhunskih izdelkov ali projektov nima ustreznega menedžerstva za sabo. Absolutno. Vendar pa je globalni problem večji. Menedžerstvo samo po sebi vsebinska vrhunskost nič ne briga, razen v sozvočju z mecenstvom. Da nekdo nekaj tako ceni, da menedžerske sposobnosti uporabi za podporo vrhunskega, ker mu to veliko pomeni … več od tega, da bi morda z nekim sranjem več zaslužil … blablabla … Delo menedžerja pač ne ostane kot izdelek!!!! On ustvari pogoje, da se izdelek plasira bolje ali slabše. Sicer pa funkcionira po principu delavca. Zanimivo je, da se vsak povprečen menedžer postavlja približno na enaki bazi kot delavec. Slišiš na primer, kako dela od jutra do noči. Kot bi šlo za pomen šihtanja.Ker poleg lobiranja in pogajanja tudi je vse ostalo bolj ali manj šihtanje. Medtem ko kreativec lahko nekaj ustvari na tak ali drugačen način. Hitreje ali počasneje. To sploh nima veze. Gre za poanto produkta, ki je odvisno od veliko okoliščin in nastajajo pogoji tudi, če ne delaš direktno na tem. Zato je na primer slabo, da pisatelj ne bi mogel delovat samo kot pisatelj, ker sicer ne more živet. Ker tako vrhunska dela ne morejo nastajat, kaj šele vrhunsko domišljene filozofije. Tak človek ne more živet po redu v sistem vkalupljenega delavca, zvečer kot hobi pa domišljat in spisovat virtuoznosti … hehehe …
    Tisto, kar je temna plat medalje, je kvečjem vložek v vrhunskost, ki lahko ni poplačan. Namreč obstaja ogromno športnikov na primer, ki so prav tako ogromno trenirali, leta in leta in se odpovedali marsičemu, a vrhunskih rezultatov pač ni. Zato se mi zdi nerazumna tvoja izjava, da pri vrhunskem športu vse bazira na denarju. Govoriš o lobijih naokrog in vzporedno. Resnica je ta, da si nekdo brez denarja težko sploh omogoči, da dovolj trenira in z učinkovitimi trenerji trenira. Da se lahko sam financira. Dosežek posameznika pa res ni odvisen od denarja. Tako govoriš, kot da je Petereka skočil najdlje, ker so plačali, da je najdlje skočil … hehehe …Je že res, da se tudi v športu dogajajo podkupnine za izgube in zmage (bojda pri boksu največ tega sranja), a to je spet druga zgodba. Saj tudi v kulturi delujejo lobiji in poniglavosti. Ohoho … pa še kako. Ampak dejstvo ostaja, da je Peterka je vrhunski smučarski skakalec. To je bistvo. In nič mu ni spodrsnilo. On je že ogromno dosegel. In dvomim, da bo še kaj bistvenega lahko. Zakaj pa bi. To je že debata o odnehati ob pravem trenutku, ko si še na vrhuncu ali se sesuvat počasi, vsem na očeh. To je vse.

    In ne, nikomur nisi ukradel ime. Samo več jih imaš.

    Odgovori

66. @ veronika

    Pa še ena opomba k tvojemu vprašanju zame – tistem o zaupanih cekinih za gradnjo stolpnic.

    Vsak investicijski projekt nosi s seboj tudi nezanemarljivo tveganje. In verjemi, tudi če upravljaš s tujim denarjem, ni nič lažje, včasih celo težje. Za neuspeh si odgovoren investitorju in če mu “poženeš” goro denarja, ni ravno prijeten občutek.

    Razen seveda če je investitor država, posel teče po vezah in je bistveno, da se napolnijo žepi, povrnitev investicije pa je stranskega pomena.

    Odgovori

67. ——————-
    sladko trplenje je občutenje junaka, ki se sam bori proti svetu-

    z modro toplino zvezde sijejo upajoče v davnino

    iskanje semtertja razpihanih padalc zaščitenega regrata, ogrnjeno v brezčasje ugašajoče teme

    vzgajanje patetike v lončku. torta
    solza namesto češnje

    srajčko je strgal siol, še bolj pa raztrgala smrt očeta in mamin rak. mojemu bratu je ime Vid, jaz pa sem Sašo. za otroke so samo rožice, polžki, slamice, fižolčki, mavrice in neskončno sonce ….. blesk sonca mi jemlje vid, njegov žar pa razum. sanjariva o nekoč cvetelih češnjah.
    ———————-

    teman oblak je regrat zakril..

    da te uzrem,
    ne potrebujem svetlobe
    ne neba

    obstal je v temi obsijan z mesečino njenih vek

    izgubljal se je sam v njenih očeh
    v katerih trplenju je ugotovil svoj kvaren vpliv in pristal na tleh

    želel si je biti vsaka njena solza; se v njenih očeh rodit, na njenih licih živet in na tvojih ustnicah umret

    vidim tudi v temi

    obrnem ključ v ključavnici svoje hiše, mojega srca, vstopim. tišina. dež pada na potemnjene dile

    komaj kdaj pa pogledam na podstrešje svojega doma

    ko je dan je noč in ko je noč je dan, kot vsako noč sem tudi danes

    v temi sam

    pravljice in duhovi se sprehajajo okoli mene kot stari prijatelji. vidim ljudi na cesti, mrko zrejo predse, zagrenjeni, jokajo v svojih aktovkah. pozabljam na odgovornosti.

    >>človekova hoja je nenehno padanje, a možje, ki zjutraj hodijo v pisarno in
    potem domov, se s tem ne bi strinjali,
    ker je njihovo korakanje zanje sinteza. jaz. (kako naj si vbijejo v glavo, da nenehoma padajo, če hodijo naravnost za nosom).>najvišja potenca hrepenenja je drveti v svoj lastni propad, tako kot je najvišja strast razuma hotenje spotakniti se, četudi ga spotika spelje v propad. tako naj bi najvišji paradoks mišljenja bil prav odkritje nečesa, kar ne moremo misliti. ta strast je v mišljenju vedno prisotna, a človek je ponavadi ne potencira do konca, kjer se svitajo novi začetki, vendarle propadamo vsi tudi na poti v že znano, kjer se smrt napoveduje na obisk vsako naslednjo sekundo bolj zgodaj, kot da bi nam jo kdo na radiu monotono napove med prvo jutranjo vremensko napovedjo. usode tistih, ki so jim zjutraj napovedali mil konec.

    Odgovori

68. predstavljam si svoje ljubljene sanje, sladka veselja in temne strahove.
    sploh se ne morem nagledati te čudovite ženske, melanholije. sem mislil, da
    sem jo užalil, ko mi je ponudila preveč.
    družil sem se z bolečino in žalostjo.
    majhen strahec je prišel k meni, cuka me za rokav in hoče da ga peljem domov. to je sinko naklonjenosti in ko sem vprašal optimizem, ki je zadnje čase nekako sam, če sem lahko prijatelj njegovi hčerki, me je toplo sprejel, češ da se bo sam vedno dvignil tako visoko, da bom videl lučko tudi tam, kjer sploh ne obstajajo

    mislim da sem prešuštvoval z upanjem pras3c

    maškare so mimo, na valentinovo sem drugič delal samomor. resno.

    kapljice padajo čez. mene. obrnem ključ v ključavnici svoje hiše in vstopim.

    tišina. kapljice padajo na potemnjene dile. komaj kdaj pogledam na podstrešje.

    Odgovori

69. “Ne, niso vsi problemi režljivi iz filozofskega naslonjača, pač pa vsak sposoben menedžer potrebuje dobro filozofijo, da bi znal umestit določen projekt v bodočnost z vsemi vplivi, ki jih potegne za sabo. Ampak povprečnega menedžerja to nič ne zanima, ker ga zanima samo dobiček. Še manj ga zanima, ali je izdelek vrhunski ali drek. Če drek obeta lažje pridobljiv dobiček, se bo pač raje odločil za tak projekt.”

    Včasih res ne vem, kaj bi rada povedala. Ravno s tem mi pritrjuješ -trdiš, da dober manager MORA imeti dobro filozofijo. Je pa res, da jo marsikateri nima – ker ni talentiran ali je pomanjkljivo izobražen. Ravno tako kot je s športniki. Uspešni so tisti, ki so talentirani in so hkrati vlagali dovolj truda v izobraževanje/priprave. Plus ščepec sreče. Da nimaš vrhunca sezone ravno v času Alberta Tombe ali Ayrtona Senne.
    Sicer pa mora dober voditelj oblikovati vizijo poti podjetja in zanjo odgovorjati. In to je velika umetnost, ki terja veliko strokovnega znanja in hkrati veliko domišljije.
    Dobivam pa vtis, da je zate vsako področje, kjer je domišljija ujeta med neke omejivene parametre – pa naj bodo to fizikalni zakoni ali zahteve družbe, manjvredno od čiste umetnosti. Čeprav so taka področja ravno zaradi prisile upoštevanja omejitev okolice bistveno zahtevnejše.

    “Tisto, kar je temna plat medalje, je kvečjem vložek v vrhunskost, ki lahko ni poplačan. Namreč obstaja ogromno športnikov na primer, ki so prav tako ogromno trenirali, leta in leta in se odpovedali marsičemu, a vrhunskih rezultatov pač ni. Zato se mi zdi nerazumna tvoja izjava, da pri vrhunskem športu vse bazira na denarju. Govoriš o lobijih naokrog in vzporedno. Resnica je ta, da si nekdo brez denarja težko sploh omogoči, da dovolj trenira in z učinkovitimi trenerji trenira. Da se lahko sam financira.”

    Spet zanikaš samo sebe. Kakorkoli obrneš tvoj citat, ugotoviš, da se v vrhunskem športu vse vrti okrog denarja. Sama praviš, da če ni denarja, sploh ne moreš postat vrhunski športnik. Ampak jaz sem rekel nekaj drugega – da sam vrhunski šport bazira na reklamah. Torej denarju. Ni sponzorjev, ni vrhunskega športa.

    Odgovori

70. Simona, manager ni prodajalec. Njegova naloga ni, da proda drek po čim višji ceni. Njegova naloga je, da usmerja podjetja skladno s svojo vizijo. Ta vizija pa temelji na njegovi domišljiji, na njegovem poznavanju razvoja trga, na njegovi sposobnosti ocenjevanja prihodnjih trendov, na njegovem poznavanju zmožnosti proizvodnih tehnologij, njegovi čustveni inteligenci, itd. In ja, uspešno usklajevanje vseh teh pogledov je umetnost. In mislim, da so mnogi dobri managerji tudi poznavalci prave umetnosti – ker le ta lahko vpliva na njihovo vizijo.

    Odgovori

71. Simona,saj mi je bilo jasno,da priznavaš vrhunske dosežke ljudi,ki vrhunski so.Četudi nisi iz športnega sveta vseeno prepoznaš vrhunstvo(saj, kaj pa je vrhunsko, če ne naslov svetovnega prvaka ane?).Si pa iz sveta kulture(vsaj kot sem bral v tvojih zgodnjih postih).In praviš, da te moti, da se ljudem ne vceplja zanimanje za kulturo.Se strinjam.Je pa tako.Ponavadi te v to potegnejo starši.In tisti, ki nimamo staršev,ki bi se pomena kulture zavedali smo pač avtomatično za kulturo prikrajšani.Četudi sami tega ne bi želeli.In recimo,da smo hodili na kovinarsko šolo, kjer se o kakšnem obisku kulturne ustanove tudi ni razmišljalo in nimamo prijateljev, ki bi jih recimo gledališče ali opera ali kakšna galerija zanimala pa smo tam,da o svetu kulture bolj malo vemo.Sami pa se tudi težko prebijemo skozi to, kaj bi si bilo zanimivo pogledati.Pa ti moram povedati, da sem celo eno sezono hodil v Dramo na predpremiere in ni bilo slabo.Vse predstave,pa tudi niso bile oh.Hočem reči,da iz časopisov težko izluščiš kaj se ti res splača iti pogledat.Ne vem, mogoče bi nam pa lahko ti, na tem mestu kdaj prišepnila kako insajdersko, kaj pa je tisto pravo.Sam bi ti bil za to hvaležen.In mislim tudi, da je dosti ljudi, ki bi si vzeli čas za dobro kulturo.Samo več bi se morali pogovarjati o tem, tako nasploh ne samo v nekih recimo tako, posvečenih krogih. Simona, daj prosim razsvetli nas kaj.Sam bom z veseljem prebral kak post iz sveta kulture.Kakršnega koli.A veš, ko takole kdaj pravi folk, ja a nič ne veš ja sam si kriv saj,če bi te zanimal bi že kaj zvedel in vedel.Samo ne, težko je iti sam v Cankarjev Klub, in prikorakat notri, prvič v neznano,pa čeprav bi šel rad pogledati Zlatko Kaučič trio,recimo ane.

    Odgovori

72. @jebiveter:
    //Vsak investicijski projekt nosi s seboj tudi nezanemarljivo tveganje. In verjemi, tudi če upravljaš s tujim denarjem, ni nič lažje, včasih celo težje. Za neuspeh si odgovoren investitorju in če mu “poženeš” goro denarja, ni ravno prijeten občutek.//

    Se strinjam. Ampak govorila sva o tem kdo naj bi bil v tvojih očeh večji frajer. Tisti z zaupanimi mu cekini, bo za postavitev vrhunske stolpnice verjetno moral znat dobro prodat in kasneje čimveč iztržit – to sestavljanko avtorskih (vrhunskih?) izdelkov – vseh možnih sodelavcev (od projektantov, statikov, arhitektov … izvajalcev, do šivilje, ki bo na kraju sešila pentljo ob otvoritvi). Strinjam se, da so managerji dobri, boljši, najboljši ali vrhunsko uspešni in slava jim. Vendar! Redkokdo od njih tudi sam (brez vrhunskih izdelkov drugih) skreira kaj lastnega vrhunskega. Ni isto, če pridem k malemu Mozartu na obisk, ga vrhunsko zmanipuliram, potem se s svežnjem njegovih notnih zapisov – v vrhunski aktovki – odpravim v vrhunsko mesto NY in s svojim managerskim talentom uspem tam vrhunsko prodat njegova avtorsko-vrhunska dela. To razliko sem želela poudarit. Upam, da se zdaj končno razumeva, da je v tej zgodbi Mozart glavni frajer in zaslužen za spoštovanje for-ever. Jaz, bogati frajer bom sicer užival v vsem, kar sem “pošteno” pridelal, a v filharmoniji bodo še vedno špilali Mozarta in ne mene…garja. 🙂

    //Razen seveda če je investitor država, posel teče po vezah in je bistveno, da se napolnijo žepi, povrnitev investicije pa je stranskega pomena.//

    No, saj! Tovrstnih managerskih “vrhuncev” poznamo kar precej, k’nede?!

    Tisti, ki proda zadnje gate, se vrže v ocean in splava s svojim “izumom” na površje, kjer ga morda celo nekdo opazi, se povzpne preko Kalvarije do samega vrha, no, ta je v mojih očeh vsekakor večji frajer. Naj ob tem ponovim neminovno dejstvo: Primož Peterka je stal na najvišji stopnički v svetovnem merilu. In kapo dol takrat, danes in tudi potem, ko bom, če bom, babica. Pa nisem nobena fenica planiških festivalov. Tudi zagrizena športnica ne. Sem pa “vrhunsko” padla, nekoč, med boardanjem … hehehe.

    @simona: pesti držim tudi jaz – za vse tiste vrhunske nadarjence – NA KATEREMKOLI PODROČJU, katerih dosežki morda niso tako zelo zanimivi (beri: dobičkonosni) za kapitalističen trg. Kapo dol vsem njim! Mogoče pa vanjo le pade kak spoštljiv in hvaležnosti poln cekin, da si bo kdo od njih vendarle lahko s svojim delom privoščil tudi dostojno življenje naprimer.

    Odgovori

73. Simona, dovoli, da se vštulim vmes med tole debato, ker bi rada malo razvedrila našega umetnika Smukca.
    Hvala.

    koment.39, Smukc says:

    “žametna
    melanholija
    to je njen dan
    .
    oblila je
    konec mojih sanj
    .
    iskrenje duha
    .
    nima veze
    zaman
    .
    .
    .
    |
    ona je za dva”

    @Smukc:

    Ni ona za dva,
    le dva sta za njo.
    En prebujen,
    drugi še bo.

    Ni ona za dva,
    ni sebi dovolj,
    iskrenja duha,
    želi si še bolj.

    Ni ona za dva,
    le dva sta za njo.
    Pogreša oba,
    ki bi sanjala z njo.

    Ni ona za dva,
    ta mit je zaman.
    Bil je le dan,
    za konec teh sanj.

    Ni ona za dva,
    le za dva je v njem,
    kjer bi pola oba
    ponudila ji tvoj – varen objem.

    thinking of you!!!

    Odgovori

74. @smukc:
    Hvala za prispevke.

    @jebiveter:
    Ja, filozofija je pomembna za sam iztek, da bi bilo dobro v demokratičnem in koristnem smislu, ampak se ignorira. Zato ne spodbijam sebe. Povprečen menedžer bo zastavil plan in se bolj ali manj uspešno prebijal proti okoliščinam, ki ga omejujejo,v svrho cilja, uspeha, dobička!!! Ne v svrho planiranja bodočnosti. To je velika razlika!!! Tebe lahko omejuje tudi zakon. In z dobrim strateškim planom ga lahko učinkovito obideš. Neko tovarno lahko figo freško brigajo katastrofalne posledice čez deset let kot posledica stranskega učinka, bistveno je, da tovarna dobro deluje. Avtomobilsko industrijo ne lanira nikakršna vsestransko kvalitetna filozofija dejanskih potreb in posledic. Vsako podjetje zanima njen lasten dobiček in ovira je lahko tudi opozorilo o globalnem segrevanju … hehe … Fast foof izdelkov, ki se plasirajo ne zanimajo podledice in zdravje ter zloraba kakovosti življenja na drugi strani, ampak samo dobiček!!! To je uspeh! Zato kar naprej trdim, da kvaliteta pač ni prioriteta trga. Zato zame menedžerstvo samo po sebi ne more bit vrhunsko, ker kaže uspehe svojih prevratih. Ker večinoma itak ni namen plasiranja produktov ali projektov zavoljo vrhunskosti, ampak prej tržnosti, torej že v vsebini izdelkov ne gre za prioriteto vrhunskosti, ampak plasmana. Menedžer pa je dober ali slab. Kot odvetnik. Uspeh dobrega odvetnika je tudi v tem, da izmota vsem zakonom navkljub gospodarskega ali druge vrste kriminalca. Ampak to niso kretaivci, ustvarjalci!!!

    Seveda vrhunski šport bazira na denarju, ampak bistvo, ki sem ga hotela jaz izpostavit je, da kljub denarju ne more bit vsak vrhunski športnik. To pač ni kupljena lutka. Bistveno je, da se denar vlaga v prave ljudi. Ampak trdim, da jaz z goro denarja vrhunska športnica ne bi mogla postat! To je bistvo! Zato gre posebna zasluga vrhunskemu športniku. Grebatorski tatinski sralci za keš se pa nagomilijo itak povsod. Tisti, ki imajo večje dobičke od samega vrhunskega posameznika. In mi s sistemom in ideologije bedakov to še podpiramo in če se le da pljuvamo po zaslužnih. Zaradi mene naj kar secirajo delovanje Vogrinca, Peterka pa zasluži dosmrtno rento in pika! To je moj point.

    Odgovori

75. @gger:
    Saj vem, da si razumel. Hotela sem samo poudarit to plat medalje, da ni treba, da se sam človek počuti del nečesa, da bi razumel kakovost in plati nekega vložka.

    In z vsem se strinjam, kar si povedal. Zato sem tudi apelirala na vzgojnoizobraževalni sistem. Povsem normalno je, da nimajo vsi staršev, ki bi znali ali sploh hoteli v neko smer spodbujat, zato pa imamo vzgojnoizobraževalne inštitucije, ki delujejo zelo zaviralno in slabo. Namreč sam pomen in užitke kulture mladim celo priskutijo z neustreznimi pristopi kot obratno. Silijo jih, da na hitro, po piflarsko konzumirajo nekaj, česar pri šestnajstih ne morejo dočutit, razumet, niti ni razloga, da bi, saj gre za povsem drugovrstno življenjsko obdobje. In vse, kar se mlademu človeku vtisne v spomin je, da se je mučil in trpel, ko se je spoznanjal s književnostjo in gledališčem. Kulturni dan je muka gledanja predstave, ki je neprimerna za mladega človeka, ki bi se moral počasi uvajat v ta svet, ne pa takoj uletet na tri ure Ojdipa v tradicionalni zaprašeni režiji.

    Lahko rečem celo, ko si ravno omenil poklicno šolo, da so v primerjavi z gimnazijami ravno te šole ponavadi še bolj zainteresirane za kakšen tak dogodek. Ampak to je že druga zgodba.

    Strinjam se tudi s tabo, da časopisi katastrofalno slabo skrbijo za primerno predstavljanje in plasiranje kulturnih dogodkov. Na način, ki bi bil blizu sleherniku. Mediji na sploh. Kdo pa gleda oddajo Pisave? Česa tako serilnega in dolgocajtnega pa še ne. Jaz jo gledam, ker me zanimajo novosti. Ampak trpim ob vsej impotenci, ki veje iz ekrana. Da bi pa ta oddaja privabila koga, ki bi rad, da bi ga zanimalo, a ga še ne … Ni šans. Ja, kulturniki so si tudi sami krivi. Ker se zapirajo v neke kvazi intelektualne okvire, potem pa jamrajo, da jih noben ne šteka.

    Moj namen bloga je bil hkrati tudi to, na kar si me opozoril. Ko še ni bil tako obiskan. Začela sem s filmskim festivalom. Že ti blogi so pričakovano imeli najslabši obisk. Nikogar ne briga. Skratka, če bi zastavila blog v tej smeri, bi samo propadel takoj. Imel bi deset naključnih bralcev. Torej sem si rekla bom raje pisala kolumnistično vsaj za začetek. Potem pa bom podtaknila še kakšen zapis na temo filma, gledališča ali literature. Vendar mi je jasno, da z blogom prav tako ne bom dosegla ničesar. Mogoče še škodo. Nekaj bralcev bo šlo gledat predstavo, ki ji bom jaz odpela hvalospev in jim ne bo asno, kaj neki vidim na vsem skupaj. Tako bom postala hitro referenca za nereferenco. Kajti ortodoksno vzgojena katoličanka tudi razgibanega bolj perverznega seksa ne bo doživela z vsemi čuti dobro, ampak ga bo zavračala kot nekaj priskutnega in se bo zaprla … če parafraziram. Zato raje udriham po medijih na primer.

    Namreč nekaj povsem drugega je, če ti kontinuirno lahko furaš primerjave. Na primer redni članki v časopisu ali oddaja na tv lahko ustvari konkurenčno vzdušje, primerjave med ponudbami, ki so stalno na terenu. Jaz tega na blogu ne morem, ker toliko časa pa nimam in absolutno rada pišem tudi o svojih pogledih in razmišljanjih na marsikaj. Torej lahko ponudim le občasno nek svoj izbor, pri čemer nisem totalno na tekočem z vsem, kar se dogaja. In temu primeren bo izplen … Hočem reči, da priznam, da mi je prav jalovo pisat o nečem, kar že v kali nikogar ne bo zanimalo, jaz pa nimam orožja, da bi zadevo predstavila na pravi način, ki je za to nujno potreben. Pritegljiv pristop in široka kakovostna ponudba za različne okuse. Zastonj pa res nimam časa. In tako lahko kvečjem naredim še kakšno škodo. Takšno, kot jo delajo pisuni po cajtngih s svojim umovanjem brez ustrezno prirejenega terena.

    Odgovori

76. Jaz pravim, da je pri debati o managerih, problem v terminu.Saj managerji so tudi lahko kreativci.Po Simoni so samo razporejevalci sredstev po principu čim več sebi v žep.
    Po jebivetru so razporejevalci in tudi kreirajo tok sredstev,kreativno!
    Čeprav pri “dotičnem” mamagerju pomojem ni kreativnosti.
    Pa saj niso vsi mamagerji lopovi.Pač usklajujejo ljudi in posle po pozitivnem principu.In poskušajo zaslužit za plače in stroške in amortizacijo in humani kapital.In to je težko.Težko, kot biti svetovni prvak.
    Samo, kateri pa so dobri managerji?Pomojem, da tisti, ki imajo zadovoljen humani kapital.Dobri managerji so pomojem tisti,ki dajejo dobre plače in jim nihče ne more reči, da so mu kaj ukradli.Ali,da so nekje umazali naprimer.

    Odgovori

77. Ne vem no Simona, zame je kultura tisto,kar te zabava in je katarzično!Ali pa dobra stavba, ali pa premišljeno narejeno križanje cest,ali pa lepa slika.Recimo,če je lepo narisana.Ali pa zanimiv strip,Pa recimo, dobra mi je oddaja Knjiga mene briga,pa Šalehar je tudi zanimiv.Recimo Umko, za otroke je pa total podn.Poneumlja.Pizda, tam se samo derejo.Ali pa, Pod klobukom. Ta mi je dobra.Recimo dobra televizijska gledališka oddaja.
    Glej,to je od tega kar jaz poznam,ali pa vidim.
    Ali pa recimo od komediantov.Kdo mi je dober? Kek,Rifle,Šravfciger,Kobal,Franček partizanček,…. saj jih je ful.
    Od komedijantov mi je dober samo HRI-BAR z ekipo.Oni pač pikajo.Še dobro, da so tudi taki na RTV-ju.Pa moram tudi tehnike pohvalit.Bagi za reglarji, pa lučkar,aja pa maskerke so tud ql.

    Odgovori

78. Naj povem po resnici, da ta komentar pišem samo zato, da bi ljudje kliknili na link v mojemu imenu. Drugače pa super blog!

    Odgovori

79. @gger:
    Ne, ne … nisem zapisala, da so menedžerji samo razporejevalci po principu čim več v svoj žep, čeprav so lahko tudi samo to. Jasno mi je, da so tukaj plani, vizije blablabla … Predvsem pa dobre pogajalske lobistične sposobnosti, pri čemer seveda pomaga dobro zaledje ali podlaga. Kot kreativce jih pa res ne dojemam. Tudi PR ne dojemam kot krativo, čeprav bi jo iz sebičnih razlogov lahko … hehe … Pa ni. To ne pomeni, da odvzemam pomen potrebne sposobnosti in usposobljenosti. Da mislim, kako lahko to počne z levo roko vsak. Daleč od tega. No, ampak saj o tem sem povedala že vse.

    O kulturi pa mogoče kdaj drugič. Je za zajeten blog … hehe …

    @klavdijamarcinkovic:
    Hahaha … Zelo me je razveselila prostodušna resnica. Dober blogoPR, sem že kliknila na tvoj blog. Uvod je reklamno efektiven, zato se še oglasim. Kako boš pa obdržala pozornost, bomo pa videli. Vse dobro. In hvala.

    Odgovori

80. POGREBNO OBVESTILO
    ni treba biti globok, da si iskren.

    vsemu gledališču- še posebej pa Mateji, Petru in gostiteljici Simoni- sem Sašo.
    zaenkrat sem dokaz, da lastnost simoninega gledališča ni le asocialna- ubijanje, temveč tudi vzgojna in spodbudna. poleg ostalih prizadetij, ki so se zgodila, sploh pa ob vseh, ki ste mi pričarali milno upanje, sem se tudi nečesa naučil. pozornosti in upanja, sploh pa topline ne išči tam, kjer bo tvoje ime napisano z velikimi črkami na marmorno črnino. napis je minljiv in ne naredi ničesar. zapis v spominu ene je zame edini, ki šteje. posebno opravičilo gre še enkrat Mateji. rad imam tvoje besede in jih znam mnogo tudi na pamet. ne bom jih več ponavljal, razen če jih bom kakšni punci recitiral na glas! 🙂

    ljubezen ni večja od siola
    siol brez ljubezni pa regrat

    na pogorišču bo nekoč zrasel nov človek, ki je odpustil mrcvarjenje vsemu ostalemu svetu in nazadnje sebi svoje, ker je nekaj kar jaz počnem s sabo, kar drugi počnejo ali so počeli z menoj in kar jaz počnem z vsem zunanjim svetom.

    kjer je krivica adut, pravica ne more biti enakovredna. naj padajo kapljice

    Odgovori

81. Ko smo že pri zidarju – a je že prostozidar, al še zmer v kehi?

    Odgovori

82. @simonarebolj – tudi kič, ki je ‘samo kič’, je lahko v zvrsti ‘kič’ – vrhunski.

    Sicer pa pavšalno in na prvo žogo razmišljam nekako takolele:

    Problem cele te debate vidim v bistvu v tem, da smo z nastopom kapitalizma zapluli v vode individualizma in stopili na piedestal subjektivnih percepcij. Te nam kapitalistični mehanizmi izpirajo do te mere, da je vse zrelativizirano u tri božje tetke. Postulati starih absolutnih družb, ko so dejansko veljala monopolno zapovedana merila ‘vrhunskosti’, so se prelevili v skrajno relativno merjenje tega, kaj je ‘dobro’, slika pa je skozi prizmo kapitalističnosti popačena tako, da se stopnja (psevdo)’kakovosti’ meri z ‘dobičkonosnostjo’, vse je pa uravnavano s stopnjo posameznikovih frustracij, povzročenih s strani taiste dobičkokujoče družbe.

    No, prava, vrhunska kakovost se – po drugi plati – morda še vedno časti v krogih, ki si to lahko dejansko ‘privoščijo’. Neodvisnost uma je še vedno dobrina, ki pa dandanes – v materialnem smislu – ne pomeni prav veliko. Ljudstvo pa hlasta po tistem, kar jim na zrklo projicirajo mašine kapitalizma. Tisto, s čimer se kujejo dobički.

    Peterka je slovenskemu narodi sicer le čudovit logotip za planinske čaje in izgovor za neskončno popivanje pod Poncami.

    Smučarski skok pa je neprecenljive vrednosti, sploh, če daleč nese – a težko ga je prodati. Verjetno – ne vem, ker ne skačem.

    Odgovori

83. Ob vsaki smrti se v našem bloku najde kdo, ki pobira prostovoljne prispevke za venec. Pred kratkim se je tu zgodilo tudi rojstvo v družini, ki se mi je do srca zasmilila. Ne bi vsega naštevala, a ko sem videla slike žalostno skromne poroke dekletinih staršev sem se odločila da naredim nekaj, kar sicer nikoli ne bi. V hranilnik sem po bloku, da bi se nekaj poznalo, nekaj le nabrala. Čez dva dni pa vidim to o Peterki na TV. Res se sprašujem, če nisem te družine z našim darilom užalila, saj NIHČE ne želi veljat kot nekdo, potreben pomoči, vsak bi bil rad bogat, da lahko da, sposoben, pameten.. A sem zamočila?

    Odgovori

84. po radiu krki so vrteli pesem o peterki. TVS. afghanistan. ženska bi zaradi opeklin lahko umrla. ni mogla dihati skozi kožo. ttx. namesto venca je bila v mojem imenu položena sončnica. zadnje dejanje iskanja regratovih padalc.

    dovzetnost lastnih inu družbenih strahov vseh posameznih svetov. znotraj svoje vrste bitij ljudi kričim. da obstaja. živa deroča energija. obarvana skozi poslušanje čustev vseh. in se v pluralni dvojini sama razdaja. kot ena pozitivnost. ki pomeni željo po življenju. upanje. znotraj neznanih
    dimenzij in okvirov. v katerih se dogajamo. ljubimo. in minemo. razvejano v nepredstavljivost pojmov o obstoju. neprestano vpleteno skozi posamezne bivanjske oči. v del večjega bitja planeta. ki v srčnih noisy vibracijah
    utripa. vsemu stvarstvu v nastajanju. in občestvu naših duhov. dejanj v situacijah miselnih idej. ki se zmorejo odražati v signalu vselej. spremenljivem matematičnem nalivu brez dežnika. še posebej če je to tvoj cvet. v čas ujet. kot neznana mavričasta sestavina igre fantov in deklet . pika .

    Odgovori

85. @smukc:
    Hehehe … Hvala za efektiven govor! Zelo lepo. Ampak … Kdo za vraga sta Mateja in Peter?

    @Si.R.:
    Zidar je bil v kehi samo par ur, brani se s prostosti, ampak glede na danes objavljene dokumente in razgovore, ne bo nujno več dolgo tako …

    Seveda je tudi kič lahko odličen ali pa zanič. V trenutku, ko doseže vrhunskost, pa ni več kič. Na primer Dali … hehehe …

    Ostalo pa ja … tudi to je sigurno faktor “zmede”.

    @rubinstein:
    Hehehehe … Draga rubenstein, menim, da to ni primer. Čeprav ja, tla so spolzka. Dostojanstvo res odigra vedno veliko vlogo in od tega je odvisen način, kako spodbujamo. Kar se zbiranja za venec tiče, se mi zdi že nekako utečena praksa. Kajti te zadeve okrog pogrebov so vedno naknaden nujen strošek in res je bedno, da se konec koncev še po nagrobnikih socialno ločujemo. Če bi bilo po mojem, bi na tem terenu uvedla enako formo za vse, ampak kaj, ko bi me takoj raztrgali, da se vtikujem v čustva posameznikov in njihovih družin, ki imajo pravico izkazovat blablabla … v resnici nas čustva za drug drugega prav figo freško brigajo in nekatera grobišča so samo še eno sredstvo za izkazovanje napuha v tistem najslabšem. Skriva se seveda za kvazi moralko o ceni, ki naj bi jo dajali pokojniku. Kdo pa prešteva, koliko dejansko kdo nekoga nosi v srcu ali pomisli nanj.

    No, kar se tiče porok je scena podobna. Tudi pri nas pa se je že itak razpasel trend bogatega obdarovanja. Osebno sem bila povabljena že na dve poroki, kjer se je vzpostavila lista potrebščin, ki jih partnerja želita. Potem si se na to listo s svojim prispevkom kot nadomestkom za poročno darilo samo vpisal. Na primer … če si kupil samo set kozarcev, se je v štacuni naredil križec, češ, že kupljeno. Lahko pa si se pridružil s prispevkom (najnižji možen določen!!!) za pomivalni stroj na primer. V Ameriki pa je to itak običaj. No, in zame ta stil ni nič drugačen od zbiranja podpore za nekoga. Problem nastane, če se goblješ v krogu, kjer nihče nima prav veliko, potem si pač ne moreš omislit poroke, kjer boš v bistvu izsiljeval za taka in drugačna darila. No … pa se mi zato tvoja poteza ne zdi napačna, ampak kvečjem lepa. Še posebej ker ste očitno v bloku že tradicionalno bolj povezani in menim, da si jih kvečjem razveselila, jim olajšala. Seveda se pa ne smejo počutit, kot da bi bili zaradi tega komu kaj dolžni. Ampak … kot sem rekla … očitno imate že spletene solidarne odnose. Samo moje mnenje od daleč seveda.

    Lp

    Odgovori

86. Fuck Slovenia.. Fuck England.. Fuck U.S.A.. Fuck Bosnia.. Fuck CHAD.. Fuck Iran.. Fuck Vatikan.. Fuck Sao Tome e Principe.. Fuck Serbia.. Fuck Kosovo..
    Fuck people.. Fuck Earth.. Fuck milkiuej.. Fuck universe.. It`s all about Primož Peterka..

    Odgovori

87. @SMUK:

    Si rekel, da topline ne iščeš več tam, kjer črke so velike in črna je skala.
    Na pravem mestu ti glava!

    Tudi obisk zunanjega cevovoda da boš zanemaril,
    a glej ga,
    spet ribari.

    Odgovori

88. Simona, tenks. Ljudje dostikrat pomagamo ljudem v stiski, ker ne pomislimo, da bi bili lahko vsiljivi in da bi s tem lahko koga ponižali. Če bi tako razmišljali, bi bilo iz strahu in obzira kmalu konec solidarnosti. Sam si marsikdo ne zna pomagati, vpraša pa iz dostojanstva ne. Če čutič, da je tako prav, se je tudi treba izpostaviti in tvegati.V mojem primeru, tudi zato, ker so bili ljudje vedno na realnih tleh, se je končalo v zadovoljstvo vseh.

    Odgovori

89. @ Djubre:

    Fuck 1 Primoz = fuck 5 Primozes!

    Fuck 5 Primozes = fuck 2 millions Primozes! (Could be named Janezes or Mickas or Djubres)

    Fuck 2 millions Janezes = fuck Slovenia!

    Fuck 5 Slovenijas = fuck 1 England!

    Fuck many Englands = fuck all people on this fucking earth = fuck all universe ….. INCLUDING YOU ….. isn’t it ?????

    Odgovori

90. Fuck kahla sideways.

    Odgovori

91. Vsem tistim, ki imate morebitne težave z abstraktno -“stranskim” razmišljanjem v medvrstičju mojega prejšnjega komentarja:

    My message to Djubre was:

    ….. So, DON’T FUCK ANYBODY and don’t complain … if it’s all about Primoz Peterka, right here, right now! Othervise … some day … YOU can be fucked up, too! It’s all about the same story: PRESERVE WHOEVER’S DIGNITY!!!

    Odgovori

92. My message to kahla is:

    Oh yeah!

    I hear you talking when I’m on the street,
    Your mouth don’t move but I can hear you speak.
    What’s the matter with the boy?
    He don’t come around no more,
    Is he checking out for sure?
    Is he gonna close the door on me?

    Odgovori

93. Hehehe … Kahla, ne sekiraj se! Tudi Jezusa, ki je menda rad govoril v prispodobnih prilikah, množice niso razumele … hehehe!

    No, jaz sem poštekala kaj si hotel povedati, ker mi je sarkazem blizu, bohpomagej! Je pa res prav zanimivo, kako včasih koga ne razumemo. Ali sami nismo razumljeni. Pa ne le kadar se izražamo bolj abstraktno. Saj vidiš … celo Simone, ki se zna krasno tudi na zelo nedvoumen način izražati in se na vse načine trudi komu kaj dopovedati, marsikdo ne razume. Ali bolje rečeno: noče razumeti. To “nerazumljenje” nas včasih še bolj pojezi kot klasično nerazumevanje – ob napačnih interpretacijah nekega zapisa. To “nerazumljenje” bolj kot iz konkretnega nerazumevanja samih besed ali njihovih abstraktnih sporočil, ki vejejo iz medvrstičija, izhaja bolj iz prepričanja posameznika. Zanimivo, ane? “Starega kozla se ne da prevzgojiti” – pravi še bolj stara ljudska modrost … hehe!

    In evo, tudi sama sem bila nerazumljena pri tej debati … od mnogih. Celo Simona, ta, za moj okus hudičevo pametna babnica, ni povsem razumela, da je bil moj komentar (61) le hipotetičnen primer dveh (a+b) variant, v izziv Jebivetru, ki sem mu skozi prispodobo hotela pojasniti svoje stališče … hehe.

    Naj zato ob tej priložnosti pojasnim:

    @simona: nisem glasbena ustvarjalka, čeprav pod 65. držiš pesti. In hvala! Ti jih kar drži. Za tiste ta prave. Ne za te moje izmišljene. V koment.(62) sem samo dopolnila izmišljeno idejo pod b.)61, da ne bi Jebiveter pomislil, da gre za promocijo neke “tuje” skladbe, ampak lastne – avtorske. No, pa saj je to pravzaprav popolnoma vseeno, lahko bi pa res bila pisec not. Oz. kdorkoli!

    @djubre, kahla, Si.R. … and Co.
    Želim povedat, da so debate fajn, občasni “nerazumljenosti” navkljub. Saj imamo navsezadnje vedno možnost, da pojasnimo, raztolmačimo, ovržemo pomisleke – nastale zaradi morebitnih napačnih interpretacij … Za kvalitetno debato je potrebna tudi lastnost – dobrega poslušanja. In ja, vedno bolj ugotavljam, da napačna razumljenost zapisanih besed (ala ta moj primerčič 61+62+65, ki mene celo zabava) nikoli ne razdrma pisca toliko, kot, če nas nekdo vsebinsko noče razumet …

    Hm, sama se ob tem sprašujem, koliko različnih interpretacij, ob prebiranju Smukčevih zapisov npr., se je dogajalo v naših glavah??? Verjetno prav toliko, kolikor nas je njegove zanimive prispevke bralo. V moji buči, ob dvakratnem zaporednem prebiranju istega komentarja, sta nastali celo dve sporočilni različici. V tretje raje ne grem več brat … saj ne bom nič bolj “pametna.” Smukc, kjerkoli že si, ti pošiljam tale sončni žarek, ki prav zdajle ožarja zaslon mojega compa.

    Simona, se opravičujem, ker sem tako zafilozofirala in skrenila s poti debate o Vidkovi srajčici, a se sklicujem na vpliv včerajšnje polne lune z mrkom, pa mi bo, upam, vsaj pol oproščeno.

    Mater smo mi ena zakomplicirana – a zanimiva bitja! 🙂

    je za moj okus hudičevo pametna babnica,

    61, 62, 65

    Odgovori

94. Hehehe…no tale dodatek na koncu mi je prejle očitno ušel z vidnega polja mojega compa. Kriv je tisti sončni žarek in ne jaz, da ne bi slučajno kdo pomislil!!! Hehehe.

    Sicer pa Simona: verjetno ni nič narobe s tem, če kdaj 2 x slišimo kak kompliment, ane? Hehehe

    Odgovori

95. Kot poznavalko planinskega čaja, bi te postavil za hišnico. Never_ninđa e. 😕

    Odgovori

96. Veronika: Zase vem, da nisem hotel ničesar povedati, glede mojega komentarja je možnih več interpretacij, sam nimam nobene, smiselno pisanje s emi zdi nesmiselno v tem nesmiselnem svetu..

    Odgovori

97. S težavo se prebil čez zapis … Tudi pod razno razumel kaj si želela povedati…. Morda lahko člančič pošlješ tudi na Finsko …. Ne berejo veliko, pijejo pač,… tudi ob spremljanju skokov v Lahtiju ali Kuopiju in imajo Mattija …. Morda ga bodo oni razumeli … Zapis, mislim.

    Odgovori

98. @štulič: te popolnoma razumem. Upam, da razumeš tudi ti. N_ever_samega sebe.

    @djubre: “naš svet” je smiseln toliko, kolikor smo si ga sposobni sami osmisliti.

    @bentilnik: minä rakastan sinua!

    Odgovori

99. Veronika: hvala!

    You made my day! 🙂 😆

    Odgovori

100. @93 – Veronique:

     Jezusa sploh blo ni. 😉

     Za Peterko vsej vemo, da obstaja. Je pa vprašanje, kako bo čez 2-3 tisočake let izkrivljena zgodovina. Morda bo pa nekje zapisan kot obubožani skakalec in bo na piedestalu skupaj z Ivanom Krambergerjem, zaradi podobnega herkata?

     Odgovori

101. Iz pietete do pokojnega bivšega predsednika, se bom tokrat vzdržala tistih kičastih smajlijev.

     @kahla: nagovorila sem te kot osebo moškega spola, ker mi je intuicija tako velela. Ker se nisi pritožil, bom svoji intuiciji (do nadaljnjega) še naprej zaupala.

     @Si.R: tako kot ni blo vrhunskega golaža moje babice. Zapis njenega recepta pa vendarle obstaja.

     Morda pa res. Hipotetično gledano: sleherni zapis lahko vpliva na zgodovino. In njeno izkrivljanje, kakopak.

     Odgovori

102. @veronika:
     Vse je kul. Saj si jasno napisala, kam spada opomba. “Držim pesti!” je bilo mišljeno kot ironija na vse, kar si pojasnjevala in hkrati celo v deljenem pojasnjevalnem opisu skušala nekaj dopovedat jebivetru, kar je vrhunski podvig…

     Napopano tako za povrh. Brez veze. Samo duhovičila sem.

     @bentilnik:
     In od kod neki ti ideja, da si ti nekakšno merilo bralca? Na tvojem mestu bi se zamislila nad sabo, namreč ostali komentatorji so vse povsem normalno štekali.

     Včasih se sprašujem, ali ste določeni komentatorji sploh prisebni, da se blamirate s takimi ubibože pripombami. Vzemi prigode o Miki Miški v roke in raje molči o svoji dojemljivosti. Zgolj nasvet.

     Odgovori

103. Mateja Svet je bila moja sošolka in se je tako kot vsi v letniku borila za dokončanje študija. Upam, da še vztraja.

     Odgovori

104. @simona: hvala za pojasnilo, no, viš, pa se je izkazalo, da sem jaz tista, ki nisem pravilno poštekala tvoje pripombe. Zato sem se tudi razpisala o “nerazumljenosti” tako in drugače. Se mi zdi, da se nam to (na splošno) kar pogosto dogaja, če ne znamo dobro “poslušat” oz. kadar se kot “stari kozli” preveč oklepamo svojega plota, prepričani v svoj prav. (Izzvzeti seveda vsi tisti, ki prav tudi imamo … hehe) Hec.

     Kar se Bentilnikove pripombe tiče, sem jo jaz npr. razumela kot neko parodijo. Bentilnikova naloga je, da ves čas nekaj benti. Ali? … Whatever!

     Čimbolj sončno nedeljo vsem skupaj.

     Odgovori

105. @veronika:
     Mah … ja … saj tisto sem res navrgla tako, da je bilo zlahka nerazumljivo. Odkrito povedano sem morala še jaz prav nagubat čelo, kaj neki sem že mislila s tistim … hehehe …

     Kar se tiče bentilnika, mi gre pa na živce v vsakem primeru. Bentenje zaradi bentenja mi je enako brezvezno kot fukanje zaradi fukanja. Dolgčas.

     Odgovori

106. Simona, super prispevek. Primož Peterka je bil dvakratni svetovni prvak in tega mu ne more nihče vzeti. Žal pa je Slovenija ena velika vas z še vedno pretežno kmečko razmišljajočim prebivalstvom, ki nima širokega pogleda, temveč se ta pogled oži v konus. Pri nas so pomembni samo ekipni športi (nogomet, rokomet in košarka, morda še hokej), kjer pa ni nobenih rezultatov, da ne govorimo o tem, kako kakšen nogometaš ne spravi iz sebe niti enega pametnega in povezanega stavka. Naši veslači, gimnastičarji, smučarski skakalci pa kot da jih ni.

     Odgovori

107. Uf, … pri tebi pa poraba živcev ni prav ekonomično naravnana. Ideja, da sem nekakšno merilo bralca ni moja, zato ne morem odgovoriti od kod mi. Težko tudi pojasnim, zakaj si jo izpostavila ti. Morda je to način, s katerim krivoverce, ki drznejo podvomiti v nezmotljivost svojega lucidnega pogleda na svet in kozmos nasploh, zatreš v kali. Se opravičujem, ne bom več.

     Okence v katerega zapisujem svoj skromni prispevek k temu izvrstnemu in prciznemu vpogledu v slovensko dušo, ozačuje besedica ‘Komentiraj’. Samo to sem tudi storil in ob tem ne nase poveznil plašč merske enote bralca. Upam, da bodi to dovolj za izpolnitev kriterija ‘zamisleka nad samim s seboj’.

     Sedaj, ko sva obdelala prvi nesporazumček, pa bi nadaljeval z bistvom mojega prejšnjega fukanja zaradi fukanja samega. Po ponovnem prebiranju tvojega prispevka k slovenski psihozi, se moram, kljub normalnim ostalim, vrniti k svoji prvotni oceni in dodati much ado about nothing. Razen precejšnje nervoze, ki veje iz ločil in odrezanih stavkov, pavšalnih sodb, omenjanja teh in onih športnikov, abstraktnih kulturnikov in pisunov ter nesrečnega nagega Vidka v tvojem zapisu ne vidim prave konsistentnosti, prave osti ali rdeče niti. Ironično mi pravzaprav celoten zapis bolj zgleda “bentenje zaradi bentenja” (glej uporabo ločil, vzklikov in repeticije besed) oz. “fukanja zaradi fukanja”. Ampak to ti je brezvezno zato, preden ti požene štrom po hrbtenjači, je to samo ponižno mnenje nekega nebodigatreba.

     Sicer pa mi celoten ‘škandal Peterka’, bolj kot v učbenik o psihologiji in/ali sociologiji naroda sodi na strani revije Lejdi. Verjetno je prav to bil razlog, da sem zgornji izbruh besed poizkusil prebrati.

     Se naslednjič, ko se ustavim tod mimo, potrudim upoštevati tvoj predlog in se raje kot tvojim, posvetim prigodam Miki Miške in prijateljev. Boljša zgodba!

     Odgovori

108. @Mira Štraus:
     Hvala. Se popolnoma strinjam s tvojo opombo. In osebno menim, da je to prava rak rana našega potezovanja na vseh frontah. Namesto da bi spodbujali tiste in gojili tisto, v čemer imamo kvalitetne posameznike in rezultate, samo hlapčujemo nekim trendom, svoje presežke pa izrinjamo na rob. Če bo Jankovič rekel, da je nogomet zakon, je pač zakon. Pika. Vrhunski veslač naj si pa sam iztesa veslo, če že hoče.

     Hlapčevsko in neumno.

     @bentilnik:
     Saj nisi v nič podvomil. Vsaj kakšnega konkretnega dvoma, ki bi ga podal nisem mogla prebrat, ker ni obstajalo. Samo pljuvanje, ki ga lahko v takem slogu zapišeš pod kar koli.

     Ne, okence “komentiraj” pač ni dovolj za razmislek nad samim seboj. To okence samo po sebi pomeni samo dovoljenje, da notri zapišeš kar koli, moja toleranca pa komentatorjem omogoča, da zapisano pod blogom ostane neizbrisano.

     Pojma nimam, kako neki ne vidiš prave konsistentnosti, rdeče osti ali rdeče niti. To je spet samo trditev, ki pa ne more imet vrednosti za pol pizde gnile vode in je fukanje zaradi fukanja, ker nisi podal nikakršnega argumenta. Torej replike, na kaj podajaš repliko oziroma imaš drugačno mnenje. Tako zapisat “mnenje”, ki ni mnenje, zna vsak retardiranec.

     No, nadalje pa vendarle končno zapišeš nekaj, kar bi lahko poimenovali mnenje. Da zate ta Peterka zgodba spada bolj v Lady kot v kakšen prihološko – socialni učbenik. Seveda pa tudi na tem mestu ne pojasniš, od kod neki tako mišljenje. Zakaj? Namreč popolnoma jasno je, kar si očtno iz zapisa uspel razbrat, torej neka rdeča nit že obstaja in konsistentnost, da jaz menim zelo drugače. Da tale štorija okrog Peterke ima veliko poembnejše korenine in lovke od Lady članka o novih čeveljcih Rebeke Dremelj. In v kolikor ti kot bralec tega ne želiš razumet že v kali, pojma nimam, zakaj se sploh paseš na mojem blogu. Veliko bolj korektno bi bilo, da bi preprosto odklikal, saj je pod takim okvirom tvoje komentiranje popolnoma brezvezno in zgolj škodoželjno. Seveda pravega tvojega motiva razumet ne morem. Kaj pa vem. Mogoče si pa kakšen propadli wannabe športnik, jezen na vse, kar daleč leti … hehehe …

     Odgovori

109. Msilim, da tako kot jaz ne razumem najbolje tvojega zapisa, tudi ti mojega ne.

     Dvom, v mojem sestavku, je bil predstavljen kot abstrakten poskus pojasnitve hitrega poseganja po pištoli, v prvi omembi mojega nick-a. Kljub temu pa sestavčič vsebuje dvom. Ta se ne dotika vsebine tvojega zapisa, saj se je do nje, zavoljo množice ločil, vzklikov, sarkazma, skakanja iz ene teme v drugo in absolutističnega recenziranja nekega dogodka, ki tudi sodelujoči niso najbolje razumeli, težko prebiti. Zaradi slednjega se mi zdi sklepe iz tega kvazi-dogodka uporabljati za pojasnilo psihologije naroda diletantizem, na vsem naštetem pa je slonela moja ocena o odsotnosti osti, ter rdeče niti v tvojem sestavku (ps. nekako upam, da se ti je zveza ‘rdeča ost’ zapisala pomotoma) . S tem odstavkom sem ti, vsaj upam, pojasnil točko dvom, točko konsistentnost ter točko zakaj mislim, da je vsebina boljkone Lejdijevska.

     Nisva pa ujela enako frekvenco tudi o tistem o razmisleku nad samim s seboj. Glede na to, da lahko pri Primožu Peterki prisežem, da nisem imel ‘ideje, da sem merilo bralca’ in da ob zapisu ‘komentiraj’ ni bilo navedeno ‘…in se zamisli nad samim s seboj’ si pred pritiskom na gumb nisem vzel časa za to šego. Počnem pa to pogosto stran od tega okenca zato upam, da mi bo vdsj delno oproščeno. Tvojo tolerantnost je sicer sila viteška a je žal ne morem ustrezno ceniti saj mi življenje tega zapisa ne pomeni veliko. Če ti iztržiš še dodatne pola pizde ‘ladne vode, ti jo z veseljem prepustim.

     In ne nisem propadli wannabe športnik (ps. gre za pleonazem) in prav rad imam letala…

     ps. Peterka je bil 2x zmagovalec svetovnega pokala, svetovni prvak nikoli. O temu s kakšno lahkoto pa v koš mečeš ostale športnike pa se, razbrano iz tretjega prebiranja zapisa, samopotjuješ v slojem slovenstvu. Grem brat Miki Mausa.

     Odgovori

110. Bentilnik: če slučajno česa iz Miki Mausa ne boš razumel, ti bom jaz pojasnil. Če boš želel.

     Odgovori

111. Primož s svojim udejstvovanjem v športu po mojem mnenju ni imel v prvi vrsti v mislih promoviranje Slovenije, ampak svoje zadovoljstvo. Če pa je že, kot se patetično pravi, “ponesel ime Slovenije v svet”, bi ga kazalo – in ne samo njega, ampak nekeko sistemsko vse take – ustrezno nagraditi. Da z denarjem, ki ga je v svojih boljših časih dobil, ni znal ravnati, je njegova nesreča. Ali se spomnite Nykaenena (ali sem napisal prav?). Totalen propad. Za uspešno življenje je potrebno tudi nekaj razuma.
     Da je denar pri estradnikih in podobnih osebkih razdeljen po občih merilih skrajno nepravično, je vidno na vsakem koraku. Zakaj je tako, ne vem točno. Nekaj pa imajo s tem opravka tudi mediji. Na živce mi gre, ko berem na teletekstu in še drugje o vsakem skoku nekega Nahbarja v ameriški NBL, da o Kopitarju ne govorim. Pa o Zahovičevi Benfici. Vsaj s tem je, upam, konec. Svet športa – žal- ni nobena pravljica in tega se nekateri zavedajo, drugi pa, v lastno škodo, ne.
     Za akcijo v pomoč Peterki nisem slišal. Ne vem, kaj naj bi rekel o njej. Za hišo…ne vem. Mi je pa vsakokrat mučno, ko vidim, kako Primož skače nekam na dno lestvice. Kaže, da je tudi za dostojno slovo potrebna treznost.

     Odgovori

112. @bentilnik:
     Hitro poseganje po pištoli razumem v imenu tvojega psevdonima, vendar odklanjam tak pristop, ker ne prinese nič konstruktivnega. Še najmanj za dialog, kaj šele za verodostojno repliko. Torej je samo igrica. Sprejemljivo, vendar želim, da se taki komentatorji s takim motivom preselijo n druge bloge, kjer je to bolj na mestu. Na svojem jih ne maram in jih tudi tako ali drugače prepodim, ker samo smetijo.

     Kateri sodelujoči niso razumeli??? Kaj nakladaš v tri dni. Piši v prvi osebi. Do zdaj se mi še nihče ni pritožil, da ni razumel vsebine, razen tebe. Poleg vsega pa jaz nisem v nikakršni službi, kjer bi morala bit vsem razumljiva, magari zaostalim ali petletnim otrokom. Tvoje opozarjanje na ločila in na sploh na moj slog je brezpredmeten. Tvoj problem, če te moti moj slog. Nekaterim je zelo všeč. Kam pa pridemo, če bi vsak pisec upošteval jadikovanja kar vsakega bralca, celo anonimnega, brez enega argumenta, zakaj bi bilo njegovo jadikovanje relevantno za avtorja. Bi lahko prosim malo odrasel!

     Argumente prosim za oznake o diletantizmu obravnave psihologije naroda ob določenem primeru! Ne moreš postavljat trditev brez jasnih argumentov, ki se točno naslanjajo na določen vsebinsko podan kontekst. Tvoj komentar je sicer samo omembe nevreden diletantizem. Jaz sem v svojem blogu povedala vse, kar mislim in tudi argumentirala.

     V kakšen koš, zaboga, z lahkoto mečem ostale športnike? O čem govoriš? Kje sem pisala o ostalih športnikih? In kaj potem, če ni bil svetovni prvak.Še vedno menim, da je as svetovnega kova, kot sem zapisala pač. Ne vem, kako neki naj bi spremenila tvoja opomba poanto mojega bloga.

     @kahla:
     Oh, ne ustvarjaj si pekla ali pa vsaj zahtevaj plačilo … hehehe …!

     @duko:
     Seveda ne. Se strinjam. Saj ni treba, da bi imel to prvo v mislih. Tudi noben kreativec drugega kova pravzaprav ne sme imeti prvo tega v mislih, ker to pomeni že pol manj verjetnosti za dosego vrhunskosti. Osebno zadovoljstvo pri delu je nujen motor za možnost uspeha.

     Tako je. Ustrezno bi ga morali nagraditi. Kot vse druge vrhunske dosežke na našem terenu … ne pa da jih skoraj izganjamo v tujino, kjer se jim godi bolje kot doma.

     Ja, Matti je pocepal, Maradona in še mnogi … To je konec koncev dokaj pogost pojav post festum take kariere. Ampak objektivno gledano je zanimiva izključno primerjava iztržka in odnosa države do svojih vrhunskih športnikov po svetu v primerjavi s pri nas!!! To, ali se nekdo potem zapije, zadrogira itd., se mene pravzaprav nič ne tiče. Sploh pa tudi v tem primeru Peterka niti ni nikakršen primerek totalnega samodestruktivca. Živi popolnoma normalno življenje, da ga je v mladosti biksal kot prenekateri najstnik, pa res ni nič posebnega. Še posebej ker je ob tem še vseeno prekleto treniral in dosegal zavidljive športne rezultate. Maradono so kljub osebnem propadanju še vseeno kovali v zvezde in kazali kvečjem zaskrbljenost, pri nas se pa nek pubertetniški športni as parkrat nažge v neki diskoteki, pa ga vsi s sovražno nastrojenostjo praktično odrežejo. Meni se zdi to trapasto.

     Sicer se pa strinjam s tvojim nadaljnjim komentarjem okrog medijev in športa. Umazano in nedosledno do konca. In popolnoma se strinjam, da bi moral imet Peterka vsaj pol toliko razuma, kot ga je imel Košir in večina drugih, da je dobro odnehat, ko si na vrhuncu. Tukaj ga lomi v kontekstu svoje podobe zelo.

     Odgovori

113. @bentilnik
     takšno nešportno obnašanje je nesprejemljivo. sprašujem se, če se počutiš dobro, ko pišeš take bedarije?

     Odgovori