Kaj se je zgodilo Maxu Modicu, da mu ni uspelo replicirat predstavnici Šole po meri človeka (a prav razumem?!), ko je z odbijajoče napadalno grimaso na obrazu vpila, da je bistvo kvalitetne vzgoje otroka družina, kjer sta prisotna oče in mati, in kako bi otroci homoseksualnih parov trpeli v šoli zaradi diskriminacije. Kdo pa so ta okolica, ki bi vzpostavljala diskriminatorno vzdušje do otrok homoseksualnih staršev?!!! Kaj ni to ravno za otroke zaskrbljena velespoštovana renomirana učiteljica in ravnateljica Angelca Likovič in nešteto njej podobnih, ki tako zagrizeno reklamirajo formo očeta in matere pod enim dežnikom, pri čemer se obenem pomete za mimogrede še z enostarševskimi družinami? Ali ne bi bilo otrokom ustrezno skrbnih homoseksualnih staršev na svetu povsem dobro, če ne bi razne Angelce Likovič zganjale konzervativnega terorja nad intimnim svetom različnih od enega?
In so pričakovano padla opozorila na pomen vsebine odnosov znotraj družine. Kar seveda gospe ni ganilo, saj je mnenja, da kljub deviacijam znotraj nešteto formalno gledano družbeno sprejemljivih družin, le ena forma odigra vlogo osnovne podlage za vsebinsko zadovljiv razvoj. Kako definitivno ne prepričaš prepričanega o pomenu vsebinskega mozaika kakršne koli forme že? Definitivno ne prepričaš tako, da na poudarjanje predvsem negativnih vidikov razpečevanja pornografije razsvetljuješ, da si navkljub svojemu “pornoaktivizmu” ponosen predstavnik dolgoletnega družinskega življenja. Ja, in? Na videz torej vse v redu, ampak a nismo izpostavljali pomen vsebine? Zdaj nas zanima vse. Kakšno je seksualno življenje mamice in očka, zakaj takšno, kako se počutijo otroci, iz kakšnih skodelic pijejo čaj, kako se prehranjujejo, koliko in kako se prepirajo, kdo od otrok si kronično brska po nosu, kdo lula v posteljo, kako jim gre v šoli, kdaj je žena nazadnje pomalicala pomirjevalo, kdaj uspavalo in zakaj, koliko pivc na dan spije ata in zakaj … Vse! Sicer nas dejstvo, da je Max Modic formiral familijo, ki formalno še ni razpadla, res, ama, nič ne gane. Se mu zdi, da otroci ločenih staršev apriori ne uživajo primerne harmonije v življenju? Kakšna referenca je kar naenkrat njegov zakon s potomci pod eno streho? Zanima nas tudi vsebina Modicevega imidža liberalne ideologije. Koliko dejanskih sprostituairanih prostovoljk se suka okrog njega? Kakšna je njihova družinska, ekonomska in celotna situacijska preteklost, da bi pretehtali brezmejne meje pojma “prostovoljno”? Iz katerih držav prihajajo in zakaj? Koliko je Slovenk med njimi? In če nič ali zelo malo … ali je Modic silno nezadovoljen, ker v Sloveniji ne najde niti enega para, ki bi se prodal za snemanje pornofilma? Zakaj je nezadovoljen? Ker v Sloveniji vendarle ne prevladuje zgodovinska mizerija po “ukrajinsko”, da bi lahko po menedžersko rokoval z večjo denarnico, ali ker si bilda svojim apetitom primerno mišljenje, da smo erotično introvertiran narod pač? Zakaj potemtakem promiskuiteta še niti slučajno ne pomeni trženja telesa in duše za fuk (ker eno brez drugega ne gre, razen v enostranski nekrofilni obliki fukostrastja nad truplom)? In ne, ne zanimajo me izjave nujnopogojeno nasmehljanih pornobejb, ki s fluidom apatične iztrošenosti grabijo zadnjo kocino dostojanstva za rep! Zato Angelca Likovič slavi zmagovalne glasove reinkarniranih ljubiteljev gladiatorskih orgij. Kakopak ne bi! Ni se ji bilo treba niti zagovarjat. Samo sebično pristranski podeli džokerja za pristranskost pristranskemu. Šola po meri človeka! Res! Šola za človeka, ki ima mero. Tam nekje pri podplatih. Ko eden izmed najbolj zlorabljanih rekov “Le čevlje sodi naj kopitar” ne prenese niti navideznega smisla. V deželi bosonogih že ne.
ZALJUBLJENI V PROBLEM
Osebno nisem proti, da bi homoseksualni pari posvajali otroke. Ker se me erotično življenje drugih nič ne tiče in ker verjamem v pomen vsebine in pristopov v odnosih znotraj kakršnih koli povezav že. Tudi “deviantna” zadovoljstva brez neprostovoljno vpletenih podpiram. Verjamem v pomen bildanja empatije prepletene z objektivno distanco za vsak slučaj. Zato sem “proti”, da homoseksualci niso do nadaljnjega proti posvajanju otrok s strani gejevskih parov. Ker otrok po difoltu ni prostovoljec. Sem proti, da sebično nestrpnih ne fascinirajo z razumnin pristopom. Da ne pokažejo, kako se ravna, ko je človeku resnično manj pomemben osebno izbojevan triumf v primerjavi z blagorjem od njihove volje odvisnih. S tem ne apeliram na zavijanje v molk, niti na popuščanje pri zastavljenih ciljih. Trdim samo, da izključno avtoreflektiran razumen pristop omogoča sprožanje refleksije pri drugih in lahko s prstom kaže na nerazumne kikse tistih, ki se s silovito vehemenco spuščajo v načine življenja različnih od sebe, da bi prikrili lopatanje lastnega brezna.
Ampak kaj se dogaja? Pred kratkim sem poskočila na mestu in po podganje odbrzela za vogal, da sem se izognila srečanju z znancem, ki je med drugim tudi homoseksualec. Tako črto sem nazadnje potegnila pred mnogimi leti, ko sem v Plečnikovem podhodu naletela na kurca, ki si ga res nisem želela podrobno analizirat, še manj ponosnega drkajočega lastnika. Pravzaprav niti ni homoseksualec med drugim, ker je na žalost samo še homoseksualec. Zaljubljen v gejproblem. Oseba, ki je zmožna ob omizju razpredat samo o tegobah gejev. Oseba, ki se o tem ne pogovarja več, ampak uprizarja neskončne monologe, ki ne prenesejo replike. Oseba, ki vsako repliko izrabi za nov monolog. Oseba, ki vsako strinjanje uporabi za predavanje o nestrinjanju. Oseba, ki vsako nestrinjanje uporabi za predavanje o nestrinjanju. Oseba, ki vsak poskus usmeritve pogovora na drugačen vidik problema od s parimi napiflanimi stavki enoprogaškega dojame kot napad na njegovo edino obstoječe trpljenje. Homoseksualno. Oseba, ki ob kakršnem koli klepetu o drugih pojavnostih molči, se razgleduje okrog sebe in se brezmejno dolgočasi. Oseba, ki lapa kar naprej eno in isto, a vsakič, kot da odkriva novo abecedo, nam, popolnim bebcem, ki ga na njegovo srečo v imenu strpnosti prenašamo.
Ta simptom seveda nima nikakršne zveze s homoseksualnostjo. Je samo prikladno mazohistično sredstvo za zapolnjevanje dušne praznine brez dna. Izraba priložnosti. Če ne bi bil gej, bi se našlo pač kaj drugega. Na enak način so mi izpili kak lonček krvi že depresivni, potem Bosanec v Sloveniji, Srb v Sloveniji, ženske z ženskimi problemi, tisti, ki se bojujejo za zanositev in s serijskimi umetnimi oploditvami … v podobno luknjo pocepajo obsedeni s hujšanjem, obsedeni z ljubimcem, obsedeni z ljubico, obsedeni z gradnjo hiše in spet renoviranjem hiše in spet dekoriranjem in spet z obnovo, obsedeni s svojimi otroci … skratka, obsedeni! In obsedenost sovraži epilog, samo še rešitev sovraži bolj.
Zato so manj strpni veseli, če se stigmatizirani dislocirajo v svoje krožke in čim manj rovarijo po širšem spektru družbe. Veseli so, da za to poskrbijo sami, se nažirajo in trepljajo med sabo. Po potrebi. Oni, ki jih do zadnje črevesne analije ne prebavljajo, res niso nič krivi, obsedeni sami tako želijo. Bolj strpni so prav tako veseli .. lepo, da imajo svoja združenja. Gejevsko kinematografijo, gejevske kafiče, gejevsko društvo (z gejevsko literaturo in revijami), obnovijo naj se ženski krožki za ženske zadeve, zgledujejo moški (ah, ne, ti so še v povojih planiranja), bosansko, srbsko, črnogorsko, romsko, cigansko, slovensko, slovenceljsko, prekmursko, štajersko, ljubljansko, primorsko, morda še culukafrijsko združenje, združenje vrtičkarjev, pornoljubcev, depresivnih, anoreksičnih, bulimičnih … Tolerantni podpirajo, da si ustvarijo svoj prostor pod soncem. Konec koncev, peder še dizertacijo o novih insekticidih na tržišču spiše tako … po pedersko, a ne? Pustimo ljudem svoja veselja.
Aha gre.Nekaj nagaja pri komentiranju.Si pa dobro dregnila.Bojo še zanimivi komentarji.Oddaje piramida ne gledam, ampak glede na to, kar si napisala, mi je kar jasno kaj se je dogajalo. Glede na to kako so narejene te oddaje, mislim, da se nima smisla sekirat, ker nikoli ne bodo postavili pravih vprašanj.Pa naj je to Slak, Modic ali kdorkoli drug.Ko pa v teh oddajah zagledam face, ki sem jih cenil, zavijem z očmi, kao še eden, ki je padel v mojih očeh. Ko bom v kateri od teh oddaj zagledal Alkalaja(v stidiu city sem ga že, pa je čisto lepo opravil z voditeljem)bom obupal nad intelektualno Slovenijo.Glede smiljenja samemu sebi zgoraj opisanega geya, takih imaš še preveč.Spomin mi gre v osnovno šolo, kjer smo imeli enega takega, ki je bil sin oficirja JNA.Ker sem tudi sam ta “spodn” mi nikoli ni bilo jasno kaj jamra, ker sva imela enaka izhodišča, pa meni ni bilo hudega.
zdj … će bi pisalo v temnih črkah na svetlem ozadju, bi morda celo prebral in kaj pokomentiral … . . … ….
Zabožjo voljo Simona,
piši prosim vendar krajše tekste, pa še je jezik je tako zahteven, da se je težko prebiti čezenj, če človek nima dovolj potrpežljivosti.
Vsaj jaz je tokrat nisem imel, zato naj se “dotaknem” le Modica, čigar ime si tudi omenila.
Tokrat (izjemoma) moram komentirati ad personam. Max je en ubogi revež brez domišljije in brez spolnih fantazij. Vse mora imeti razgaljeno in razkrito, da kaj zaleže pri njem.
Vse to njegovo prizadevanje za pornografijo, prostitucijo, razgaljanje, je pravzaprav prizadevanje za seksualno enoplastnost. Seks ni več vznemirljiv odnos med dvema, ampak je čisti konzum: “Plačaš, opraviš in greš”. Meni je v medsebojnih odnosih, kljub vsemu ljubša negotovost.
Rajši se podajam v neznano. Uspeh sicer ni vedno zagotovljen, vendar je potem užitek toliko večji.
(Upam, da bo kakšen procent vendarle “ujel” mojo poanto. 🙂 )
Lp
Kompleksno… po vsebini in obliki. Sem mogla 2x prebrat, pa je šlo še najbrž mariskaj mimo. 🙂
1. Angelca Likovič ni po moji meri šole ali česarkoli drugega. Je pa po meri nekaterih ljudi in ni jih malo. Kljub temu se mi zdi pretirano reči, da so zgolj ona in njej podobni okolica, ki bi vzpostavljala diskriminatorno vzdušje do otrok homoseksualnih staršev. Seveda so in s svojim podpihovanjem delajo ogromno škode, vendar je treba upoštevat tudi ogromen delež ljudi s predsodki, ki so bistveno bolj brutalni kot ga. Likovič. To so tisti, ki ne obdelujejo z besedami, ampak s kiji za bejzbol in bi to počeli tudi, če bi vse gospe Likovič tega sveta utihnile. Do besedne kregarije taki niti ne prilezejo, imajo pač vse v pesteh.
2. Max Modic mi ni pretirano simpatičen, ampak to seveda nima veze. Strinjam se, da je njegovo zgovarjanje na lastno družino trapasto (po tvojih besedah, originala nisem videla). Ne razumem pa, kaj ima zveze z diskriminacijo do otrok ali z njegovo družino njegov pornoaktivizem? Zakaj je sploh relevanten imidž liberalne ideologije? Max Modic pač dela, kar dela. Bi bilo sklicevanje na družino s strani cerkvenega organista za gospo Likovič bolj verodostojno? Udeleževanje v porno industriji diskreditira težo posameznikove besede o družini?
3. Otrok ni prostovoljec, to je res. Ni prostovoljec v primeru, ko se rodi v fensi šmensi strejt familijo, ni prostovoljec, če ga dajo v rejo rejnikom, ki grdo ravnajo z njim, ni prostovoljec v sirotišnici, nikoli ni prostovoljec. Pretirano sklicevanje na neprostovoljnost v homoseksualni družini se mi zdi prazno. Moje osebno mnenje (povsem emocionalno in intuitivno, brez racionalnih študij) je, da je homoseksualni par prav tako upravičen do posvojitve otroka kot heteroseksualni. Seveda je pomembna prisotnost moškega in ženskega lika, itd., ampak najbolj pomembna je ljubezen. Kakorkoli klišejsko se to sliši. Če to manjka, ne pomagajo vsi perfektno spolirani strejt predpisi o delitvi vlog/dela/vzgoje, če pa je prisotno, bo otrok najbrž preživel tudi, če bo tampone prvič videl v drogeriji. Če smo tako kritični do homoseksualnih družin, smo lahko kvečjemu še bolj do žensk, ki se odločijo za umetno oploditev (same). Kajti tudi v tem primeru gre samo za enospolnega starša in to enega.
4. Obsedeni so sitni. Poslušanje v nedolgled, debatiranje v nedogled sta brez pomena. Meni se zdi fer človeka (če je to recimo moj konkretni znanec) postavit pred dejstvo, da naj vsaj v komunikaciji z mano omeji to obsedenost, sicer pa naj si gre iskat svoj prostor pod soncem, ja. No, pa tistim, ki se trudijo, seveda dat še 2. in 3. in … n-to priložnost.
5. Marginalizacija subkultur in instant strpnost na daljavo. Če pokličete v naslednje pol ure, dobite še trepljalnik po rami. Proti tej pasivni nestrpnosti, ki je lahko zelo agresivna, se da borit edino s kričanjem in opozarjanjem nase, čeprav je nevarno. Sama sem bila na Gay Parade leta 2006 v Londonu in če je tisto koga pustilo prazno ali nasršeno, mora biti pa res kamnit človek. Ljudje so ponavadi strašansko presenečeni, ko spoznajo nekoga iz subkulture, ki je kao “ne marajo”, pa vidijo, da je prav super človek, tak kot oni.
Evo, pa sem prebrala še tretjič.
@marija – citiram te:
“Moje osebno mnenje (povsem emocionalno in intuitivno, brez racionalnih študij) je, da je homoseksualni par prav tako upravičen do posvojitve otroka kot heteroseksualni. Seveda je pomembna prisotnost moškega in ženskega lika, itd., ampak najbolj pomembna je ljubezen. Kakorkoli klišejsko se to sliši.”
Meni se ne sliši klišejsko, temveč butasto. Debilno. Klišejsko se meni sliši “Lep dan še naprej” …
@Nick: se ti zdi pač butasto in debilno. Meni se zdi pa recimo debilno to, da premoreš ravno toliko bralne discipline, da doumeš razliko med klišejsko in butasto v mojem komentarju, sicer si pa tiho. Ampak sej je kul, moj komentar se ti je najbrž prikazal v temnih črkah na svetlem ozadju.
Pa saj nisem tiho.
In ne, tvoj komentar se mi ni prikazal v normalnem, bralcu in piscu prijaznem videzu. Končno si lahko ljubitelji teh fensi šmensi templejtov, šablon (!!) po domače narihtate tudi Word v to kombinacijo.
saj ne vem, če gre tole kaj s tokom napisanega, ker bi morala prebrati še enkrat, pa imam žuborenje in šumenje in kričanje doma….ampak nekoč sem prebrala dobro knjigo temnopolte, feministične lezbijke. Ne spomnim se naslova, niti imena pisateljice (tipično zame -ne spomnim se detaljev, bolj bistva-samo potem mi je pa brez teh detaljev težko razložiti bistvo hahahaha) V glavnem najbolj mi je ostalo v spominu, ko je pisatljica zapisala, da se je vedno počutila tujka, never to fit in. In seveda zato krivila svojo spolno usmerjenost. Potem je prišla v ta temnopolti lezbični klub in po začetni evforiji ah končno doma med svojimi, ugotovila, da so tudi v tej skupini pravila skupine, in da moraš biti tudi v tej nekonformistični skupini konformističen znotraj nenapisanih pravil te dotične skupine. In je ugotovila, da je lezbijka pač povsem slučajno, tako kot tudi črnka, celo feministka pač slučajno, po sklepu vseh okoliščin ampak glej ga zlomka, še vedno je imela problem znotraj skupine, ker je bila individualec. In to je jeba. Če bi vztrajala v “obsedenosti” kot tvoj homoseksualec -tega da ne pripada niti “med tako imenovane svoje” morda niti ne bi opazila. in je jeba ko opaziš. Ker spopasti se z osmaljenostjo je pač jeba. Dokler se enkrat pač ne sprijazniš, vendar nekateri se nikoli.
Tudi sama sem imela zbirko različnih obsedenosti, vendar zaradi mojega samo-diagnoziranega ASD (attention span disorder)nikoli v eni obsedenosti nisem vztrajala prav dolgo oziroma me je začelo dolgočasiti ali ap so me iz skupine naravnost izpljunili hahahaha. Sem pa tudi sama iskala “svoje” v marginali, od najstniškega upornika med piflarji do imigranta v Kanadi, do Yugonostalgika do komunista, do popotnika, do igralke, do nemirne ženske…in vedno je med na silo zbranimi “sotrpini” prišlo do razsvetljenja-ja sem jaz-jaz sem drugačna, ne pripadam. Bomo počakali na veliki pok-združeni se bomo morda zopet počutili cele. kaj pa vem. But I have enjoyed my ride so far and I hope this is all it is about. Aja pa prižigati iskrice med potjo, lepo je osrečevati soljudi, če ti medtem ni treba izdati sebe. Shit, zdi se mi, da vse bolj razumem neki svetopisemski rek, vendar ga zaradi globokega sramu ker verjamem vanj (kot zakleta anarhistka po tanovem)ne izdam 😉
Nimam ničesar proti vzgoji otrok s strani istospolnih parov. Pred kratkim sem o tem debatiral na blogu Devon, kjer sem skušal pojasnit, zakaj me najpogosteje uporabljen argument proti, in sicer da je slovenska družba preveč homofobična in da bodo otroci iz takšnih družin zaničevani s strani okolice (v vrtcu, šoli) itd., ne prepriča. Enostavno se mi zdi precenjen in zlorabljen s strani tistih, ki temu nasprotujejo iz povsem drugih razlogov. Najbolj žalostno pa je, da temu nasedajo še vsi ostali, ki se sicer deklarirajo kot gayfriendly in celo geji sami. Tu bi se spotaknil ob tvojo »objektivno distanciranost gejev samih«, namreč meni se zdi ta objektivnost s strani kakšnega geja večkrat posiljena, češ poglejte: sem gej, a vseeno zelo objektiven in zato je moje mnenje vredno veliko več od tistih, ki želijo kar vse naenkrat. Trgovanje s strejt simpatijo in izkazovanje hvaležnosti za relativno strpnost, v zameno za postopno in neradikalno uveljavljanje svojih pravic. Zakaj že, če si pa v svoj stav prepričan in imaš zanj tehtne argumente? A zato, da te ne bodo označili za ne-dovolj-objektivnega? Hmmm. Menim namreč, da bo otrok veliko prej predmet zbadljivk zaradi odstopanj od »normalnosti«, ki so vidna na njemu samem (debelost, škiljavost, barva kože, dejstvo, da je sam gej) kot pa zaradi tega, ker ga vzgaja 1 starš ali pa 2 očka ali 2 mamici. Kakšno opazko lahko vsekakor pričakuje, a če ga starša na to dobro pripravita in mu privzgojita zdravo samopodobo, se ni za bati, da bo zaradi tega travmatiziran za celo življenje. V Avstriji (zelo katoliški in konzervativni državi) sem spoznal geja, ki sta ga vzgajala dva očeta, in povedal mi je, da ni, razen par šal, nikoli trpel kakšnih posebnih šikaniranj in da je vesel, da je odrasel v takšni družini. Tudi na blogu Devon se je v komentarju oglasila lezbijka, ki skupaj s partnerko vzgaja hčerko v Sloveniji, okolica za to ve, a imajo do zdaj same pozitivne izkušnje. Skratka palec gor!
in kje ti homoseksualni pari dobijo otroka??
Ženska, ki ima lastnega otroka, živi z drugo žensko. Moški, ki ima otroka, živi z drugim moškim. V glavnem gre za take pare oziroma družine. Glede posvojitve sem premalo seznanjen, v katerih državah in če sploh je možna posvojitev. Pri debati glede posvojitev pa gre za enake možnosti, ki naj bi jih imeli tako heteroseksualni kot homoseksualni pari. Sem odločno ZA.
Kar se pa stigmatiziranosti tiče, so pa moje izkušnje naslednje: diskriminirani, stigmatizirani itd. znajo biti še bolj izključujoči in diskriminatorni do drugače mislečih in pripadnikov drugih, recimo subkultur, manjšin in deprivilegiranih skupin. Žal.
Still your fan, lp:)
Glede homoseksualnosti laično menim, da je to pač produkt iz zakonitosti narave. Vse kar izstopa izven (ne vem več koliko že) sigma je pač podvrženo naravni selekciji – preganjanju v dobrem in slabem (Albini n. pr.). Nekatere naravne združbe znajo tudi to obraniti, človeška naj bi bila med njimi. Toleriram, priznavam vso pravico do posvojitve otrok, osebno menim, da bi takim otrokom bilo v večini bolje, kot pri drugih. Je pa res velika potencialna nevarnost za takega otroka odnos tradicionalne družbe, čeprav genetsko nima z enakospolnimi starši nič skupnega. Verjetno bo tudi v daljnj prihodnosti tako starševstvo v okviru “normale”, a menim, da je do tega v tradicionalni krščanski družbi še daleč. Družbene vrednote se pač ustvarjajo na daljši čas. Kar pa ne pomeni, da na to ne vplivajo tudi za današnji čas heretična razmišljanja. Ne vem, res ne vem. Obsojam pa nenaravna , vsiljena izstopanja, ko istospolna seksualna razmerja postajajo simbol, da si “in”.
citiram neshos:
“Ženska, ki ima lastnega otroka, živi z drugo žensko. Moški, ki ima otroka, živi z drugim moškim.”
Aja. In kako ta ženska in ta moški dobita otroka IN THE FIRST PLACE?
@Rak: trenutno najvplivnejša slovenska sekta nima pri tem prav nič
“Osebno nisem proti posvajanju otrok homoseksualnih parov”
Saj takih otrok sploh ni.
Naj majo otroke, če jih lahka nardijo! 🙂
Otroci homoseksualcev so lahko čisto streight, ko zrastejo. Se pravi, hetero.Ne vem zakaj eni jamrajo, ko se jih nič ne tiče. Kje piše, da mora klapat samo vađajna in penis? (sicer diskretno res piše-v Bibliji,ampak Biblija je še vedno skrivnost-za nekatere).
Vanja, si to ti? (ad 10)
Čestitke za komentar! 🙂 In še kratek nasvet. Ne sramuj se svoje različnosti! Prav različnost bogati družbo in posameznike v njej. Sprejmimo jo! Svojo, in različnost drugih.
čak no mal … dej ti prosm mal razkri ta mišterij — kwa pa je to OTROK HOMOSEKSUALCEV????
In koji qrac je biblija?
ja bin, saj sem se podpisala ne? Saj se ne sramujem, samo včasih se malce štorasto počutim 😉
“Osebno nisem proti posvajanju otrok homoseksualnih parov”
Komu bi jih pa dala posvojiti? Heteroseksualcem ali tudi drugim homoseksualcem? Sploh nisem vedel, da obstaja tak problem, da namreč homoseksualni pari dajejo otroke v posvojitev.
če bi Simonin zapis preletela površno, potem bi se precej začudila, ker bi imela občutek, da ji gredo geji na živce. 🙂
V bistvu pa je le na svoj način /tako razumem/ izrazila svojo koleričnost do tistih, ki že po božje malikujejo svoje lastne probleme in “probleme”.
In če je tmeu tako, se mi zdi, da se bo težko našel kdo, ki ji bo nasprotoval.
ker- če smo tolerantni do Modica, moramo biti tudi do Likovičeve. Če smo tolerantni do gejev, je treba biti tudi do tistih, ki imajo deset otrok, in spoštljivo negujejo izročilo o očetu, mami in otrocih potem enim in istim dežnikom.
Seveda se pa hudič zmeraj skriva v podrobnostih.
Tudi pod takim dežnikom se skrivajo anomalije, in hvala nebu, da imamo samo enega maxa Modica.
verjetno bo marsikateri otrok pri enospolnem paru imel lepše otroštvo kot v “običajni” družini, vendar je to odvisno od posameznikov, tega pravila žal, ne moremo posploševati.
Nenazadnje: meni osebno gredo moški, ki nosijo brke, na živce. Pač- predsodek. Lahko pa se bo našel kdaj kdo, ki bo te predsodke zatrl v kali
🙂
mica, ampak mene še vedno bega osnovno vprašanje – od kod sploh “istospolnemu paru” otrok??
@Nick:
1. Zdej, če gre za 2 geya: najprej si izbereta žensko, katera bo otroka donosila. Nato zmešata v petrijevki svojo spermo, katero si izbrana ženska aplicira v rodila.
2. Če pa gre za 2 lezbijki, naročita spermo, katero si ena izmed njih aplicira v rodila.
Štekaš? Simpl
ps: Simona, vem, da bele črke na črnem ozadju kao šparajo z energijo. Je pa hudičevo zajebano za oči, ki se trudijo brati s takega templejta.. Au, boli.
lamantin,
štekam, pa saj je res OTROČJE enostavno …… .. … ahahaha, kakšna bedarija
Nick, ah, kakšno vprašanje!
če se za hip povrnem k zgodovini in se spomnim, koliko jih je bilo, ki so se “žrtvovali za domovino”, pa da se nekateri posamezniki ne bi za svoje lastno dobro?!
Torej…?
mica,
zdele se mi pa zdi, da si zmešala skupaj jabolka in hruške .. . .eee ee , jabolka in spermo, bljek
oziroma z drugimi besedami povedano: spet nč ne štekam
hehe, Nick. Čez par sekund si bom obula pohodniške čevlje, samo vetrovko še poiščem, potme pa se za kakšne 3 ure zagrizem v hrib. da se prevetrijo sive celice, pljuča nadihajo svežega zraka in da se kičke razmigajo kot je treba 🙂
Pa še ti dvigni svojo rit od računalnika, pa hajd z menoj.
🙂
Ja, jaz imam to namen narediti popoldne, bo pa to res bolj pametno kot mešati spermo v petrijevkah :)))
Lamantin,
glede motečega črnega ozadja sem jaz Simoni pojasnil že pred časom. Pa se ne da. Trmasto vztraja pri starem. Po moje zanalašč. Ali pa zgolj zato, da vzbuja pozornost. Kot pravijo psihologi, si tisti, ki se oblačijo v črno, neznansko želijo pozornosti, čustev . . .
Več vzrokov je v igri.
@Nick: po ta novem te bom klicala Nejeverni Tomaž, pa če ti je všeč ali pa ne.
@Rado: Ups, jaz sem večino časa v črnem. No, pa kombiniram z belo.. 😀
lamantin,
morda te zato vleče na Simonin blog?
🙂
@Marija -Seveda je pomembna prisotnost moškega in ženskega lika, itd., ampak najbolj pomembna je ljubezen.
Menim, da je to šele potreben pogoj, ni pa še zadosten. Kaj pa vzgoja? Pa ne mislim, da homoseksualni pari tega niso zmožni. Gre le za otroka.
lamantin,
Neverni Tomaž bo primerneje. Čeprav ne vem, zakaj bi bil Tomaž, ko pa sem Nick. Sicer pa kakor ti je drago, bom preživel.
Ups, lapsus. Sem še enkrat prebral svoj komentar: fant, ki sem ga spoznal v Avstriji in sta ga vzgajala dva geja, sam ni gej. V bistvu ima punco.
@Neverni Tomaž: http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=nejeverni&hs=1
No pa kljub SSKJ, naj ti bo 😉
@Rado: hihihi
Vsekakor neverni, ker na religije dam manj kot nič, saj po moje človeštvu povzročajo samo škodo. Verjamem pa v marsikaj.
Lamantin.
Samo hihihihi?
Ti si pravi sonček proti Simoni! Boš videl kako me bo Simona “zrestala”, ko se bo vrnila.
Glej in se uči! 🙂
Saj res, kje pa je? Že dva dno ni nobene replike od nje. Da ni dobila kakšnega nespodobnega povabila pa zdaj . . . ??? :-))
Pokojni doktor Rugelj je za Homoseksualnost krivil oblastniške , neprijazne matere, ki so v glavah svojih sinov sprožile potrebo po navezavi erotičnega odnosa do očeta namesto do nje.
V blogu znane blogerke sem celo enkrat prebral, da se da homoseksualnost po nekih teorijah pozdraviti. 🙂
Verjetno sem zgrešil ali pozabil še dosti velikih teorij ampak sta mi omenjeni dve čisto dovolj za izhodišče. Sprašujem se namreč, ali bi vi nesrečniki dajali otroke bolnikom in v mladosti zapostavljenim in torej psihično nezdravim osebam.
Kaj za vraga res ne veste, da bi moral otrok rasti v družini z močnim in modrim očetom, glavo družine , prijazno mamo gospodinjo, vedno prisotno za pomoč otrokom in za družbo in užitek svojemu ljubljenemu soprogu. Poleg tega bi moral otrok imeti obvezno tudi vsaj dve sestrici oz. brata, po možnosti pa še velik vrt in majhnega psa.
No, če veste to, potem veste tudi, da bi na ta način pri nas imeli verjetno manj otrok kot npr. medvedov. Primerjava z medvedi zgleda na momente neprimerna, vendar vidim med otroki in njimi nekaj vzporednic.
Tudi glede medvedov ni težko zaslediti nestrpnosti. Kdor je imel (ne)srečo, da je kožuharja vsaj enkrat videl v živo v naravi,pa čeprav le iz avta in na dva kilometra, bi takoj podpisal, da se zaradi njegove ogroženosti skensla celo populacijo medvedov v krogu dvesto kilometrov.
Niti slučajno takemu modelu ne pade na pamet, da smo že zdavnaj porušili vse mogoče pogoje, da bi medvedi živeli normalno , po naravnih zakonitostih in pravilih.
In ravno tako bi zdaj v tem kaosu medčloveških odnosov radi ohranjali najbolj prvinska pravila. Pedri pa bi radi posvajali otroke. Bogve, koliko od njih si tega res tako želi. A si mogoče tega zelo želi tudi tisti Simonin znanec, ki ni gej le med drugim in bi s tem svojim starševskim statusom dokazal ljudem okoli sebe nekaj strašansko velikega. Pijani, neobriti smrdljivci, ki svoje žene večkrat premlatijo kot nategnejo pa bi robantili ob svojih šankih, da je treba tipa ubit! Lezbijke bi se z odporom prepuščale osemenjevalcem ali pa plačevale drage oplojevalne posege v tujini, da bi potem s svojo drago lahko vzgajale otroke , zgodnjeklimakterične gospodinje pa bi na tržnici stikale glave in se s studom zgražale nad to nezaslišanostjo in brez da bi to omenile, poveličevale svojo heteroseksualnost, ki njihovi možje že desetletje dvomijo vanjo!
Gospoda, zadeve niso več enostavne in ne si domišljati , da bi vse skupaj lahko rešili s preprostim aksiomom: “važna je samo ljubezen!”
V nestrpnost (ali strpnost) nismo zaljubljeni. Po mojem preprosto ne vemo več kaj bi bilo res v redu! Vse skupaj je ušlo iz vajeti!
ljubezen je enako strpnost.
@Rak: tvoja formulacija je lepa, ja, se strinjam, ljubezen je potrebni pogoj, vzgoja (+ še kaj) pa zadostni. Seveda je oboje lahko prisotno ali neprisotno pri strejt ali gej starših.
@Dare: seveda se ne da rešit vsega s preprostim aksiomom, Važna je samo ljubezen. To bi bilo isto kot sklicevati se na preproste izjave nekaterih doktorjev in blogerjev in na njih zgraditi svojo tezo.
Če pa se izogibamo vprašanju posvojitve otrok pri gejevskih družinah zato, ker bodo opravljali po gostilnah in tržnicah, je to samo odlog. Tudi koncept homoseksualnosti kot take so dolga leta opravljali in pretepali. Pa se je navkljub cvetkam, ki bi to še danes “zdravili” vsaj nekaj spremenilo.
@Milan:
Ja, oddaja je itak moderna različica vzdušja gladiatorskih iger, kjer vedno najbolj konceptualno v harmoniji zmaga najbolj agresiven in “živalaski”. Ljudje mu z glasovi potrdijo zmago. V kolikor takega ni na razpolago, pa podarijo zmagovalno miloščino najbolj vsebinsko štorastemu in s tem pokažejo, kaj jih v resnici rajca.
Tako je. Dve osebi, druga zgodba. Razliko vidim v zaljubljenosti v obsesijo. Ne pravim, da ne obstaja problem, ne pravim, da na videz enaka zgodba lahko ima popolnoma drugačno poanto, vendar gre za futranje z obsesijo v trenutku, ko je jasno, da je pot rešitve nezaželena … hehe …
@Rado:
To je pravzaprav že tema za en drug zapis. O klimi različnega doživljanja poante seksualnosti. Problematična je vedno tista vrsta, ki se potrebuje žrtve. In v tem je problem prostitucije in pornogravije. Nemogoče jo je zagovarjat enostransko kot izključno prostovoljno plat medalje, ker prostovoljnost pač ni vse, kar se odmakne od več kot očitne ugrabitve in terorja nad osebo, ki naj bi zabavala Modice, ampak ima veliko bolj perfidne konotacije v pristopih. In zaenkrat naš svet še zdaleč ni na tako humanemu dostojnem nivoju, posledično tudi odnos do erotike ne, da bi po mojem mnenju sploh lahko govorili o prostovoljni prostituciji na tako površno zaznavanih temeljih. Najstarejša obri je najstarejša, torej primitivna. Koliko je do danes pridobila na verziji je pa drugo vpraanje. če mene vprašaš nič. Očitno, da nič, je razvidno iz večine razlogov za tako odločitev in konec koncev iz sklicevanja na samo tradicijo kot tako po sebi, češ, od nekdaj je bilo in bo v takšni pračloveški obliki trgovanja. A res? Koliko si jih upa kaj takega v zagovor izreči za vojno.
@Marija:
Pojav Angelce Likovič je toliko bolj sporen ravno zato, ker izhaja iz vzgojnoizobraževalnega območja. Tam se pa sprehajajo tudi mali potencialni otročiči s kiji.
Ne diskreditira nobene teze o družini, ker teze ni bilo. Bilo je podano samo obvestilo o obstoju družine v klasični obliki kot argument, pokazatelj, da pornografija ne more imet slabih vplivov na kogar koliv gnezdu. Tak pristop je pa totalno paradoksalen, če člevek v isti sapi pri zagovarjanju homoseksualnih staršev zanika kakršen koli pomen forme pri vprašanju družine. Zakaj bi potem sama forma kar koli omembe vrednega sporočala pri vprašanju pornografije? Kontradiktornost?!
Ja, otrok v nobenem primeru ni prostovoljec.
Ja, saj ga postaviš pred dejstvo, ampak spet popizdi in ti razloži, da je iz tebe bruhnil globoko prikrit drobec nestrpnosti, ki so mi jo vcepili pod kožo in ga hočem utišat … khm … hehe …
Gej parade imajo zaenkrat prej negativen učinek na tiste, ki bi jih želeli prepričat, ker izpadejo posesivne za ogrožene, ker prepričani itak niso problem in garantiram ti, da se samo že prepričani tudi tam na licu mesta odprejo do te mere, da spoznajo, kako so ljudje fajn … blabla …
@vanja:
Ja, saj … po moje si zadela poanto. Obsedenost je dobra v smislu strasti, zaljubljenosti, ki te preobrazi … absolutno. In moraš se je naveličati, če te preobrazi in iti naprej novim izzivom in spoznanjem naproti. Če je pa določen konflikt v življenju samo dobra priložnost za obsedenost v smislu mazohističnega izživljanja brez epiloga, se zgodi pa to, kar sem opisala. Ta homoseksualec bi sicer, v koliko ne bi bil gej, pač našel nekaj drugega, na kar bi se na tak način obesil, tako pa dela škodo homoseksualcem na sploh s svojim pristopom. Taki pristopi pa so seveda na žalost tudi najbolj opazni in najbolj se homogenizirajo v svoji posesivnosti. Pa imamo križ, ki ga ravno nestrpni tako prikladno lahko uporabljajo sebi v prid v odnosu do gejev, žensk, depresivnih, drugih nacij … itd.
@beatnik:
V zapisu sem posebej poudarila, da ne apeliram na molk in odpovedovanju borbi za pravice in drugoim ciljem!!!! Ampak da je pomemben način! V kolikor gre seveda dejansko za željo po čimprejšnji razrešitvi problema. V kolikor gre pa v prvi vrsti najbolj vznesenih za naslado, da problem obstaja in imamo priložnost za viharjenje, se pa vse pravice in cilji toliko bolj odmikajo, nestrpni pa z lahkoto poglabljajo nestrpnost, češ, lej jih psihote, saj smo vedeli, da so totalno utrgani, agresivni in blazni!
@Nick:
Kot ostali, če je zadeva legalizirana. Seveda je pa zanimivo, kdaj v primerjavi z drugimi je dodeljen otrok gejevskemu paru. ???
@Neshos:
Ja … če ga ima, ga itak ima, ja …
In ja … te nestrpnosti med diskriminiranimi so še posebej fascinantni. Naletela sem celo na sovražnega homota do lezbijk. Svašta!!!
Ostalim odgovorim še kasneje ….
Simona, tule je šlo očitno za nesporazum. 😉 bogve, koliko pretepov in umorov se je že zgodilo zaradi slovničnih napak.
Simona,
prebral sem odgovor, ki si mi ga namenila in potem sem šel ponovno gledat svoj tekst. Nisem našel prave povezave.
Kakorkoli že, pornografija in prostitucija gotovo obstajata, zato ker obstaja tudi družbena, ali (in) osebna potreba za tovrstnima storitvama. Mnenja pa sem, četudi ta pojavnost človeka očitno zadovoljuje, ga obenem pušča praznega. Jaz oba pojava jemljem zgolj občasno potrebo določenih skupin ljudi, ki je podobna potrebi nekaterih ljudi, da se ga občasno napijejo.
Dosti ljudi ne potrebuje ne enega ne drugega. V svoj vsakdan so si sprogramirali dovolj varnostnih ventilov skozi katere izpuščajo svoje presežke.
Mene zanima, ker sem na tem, da postanem gey, ne vem ampak ali je tko, da ko ima “mulc” trdega, ti njega, al on tebe. Ker vsak naj bi imel “mulca”, ki ga le on f…, oni njega pa fafa.Se opravičujem , to sem bral na Gaberju.(glavca)
Aha, ČE je zadeva legalizirana. Sanja svinja …
Delam z otroki in se srečujem tudi z zanemarjenimi, zlorabljenimi in nesrečnimi otroki iz dvospolnih družin.
Tam, kjer je na videz vse fino in fajn, imajo hiško in avto in službo in otroka…
Sem popolnoma za to, da otrok zraste tudi v družini dveh moških/žensk, če gre za zvezo, kjer vlada ljubezen.
Otroci namreč najbolje uspevajo v ljubečih družinah in ne tam, kjer ata pretepa mamo ali mama psihira očeta.
Spol je po mojem mnenju pri vzogji otroka še najmanj pomemben.
aha .. če sem prav povzel poanto, so po tvojem brezspolne družine idealne???
Čeprav mi ta pojem ni poznan .. niti ne, kaj so dvospolne družine … dej no prosm to mal definiri, kenede.
ljubeče družine so pa zakon, sevede.
a se mi sam zdi al se vračamo ne neizživeti OBMP?
@Nick
Sprejemam kritiko.
Dva spola=en moški en ženska
En spol= en moški drug moški/ena ženska druga ženska
POanata je srečno otroštvo znotraj danega.
To je za popizdit, če te Angelca terorizira. Po moje so se vsi poskrili in pišejo pisma na Amnesty International. Kdo pa je Angelca? Po moje je ona bolj orodje gejoljubcem kot oni njej. Lahko pa da je Bog najprej ustvaril moškega povsem namenoma. Ko se je naveličal istospolnega dialoga, je ustvaril še žensko in gledal pornjake. Zategadelj še dandanšnji ljudje na temo predvsem teorizirajo.
Zelo težko si predstavljam iz homoseksualnega naslova dnevno enakopravnost. Bi zasedanje parlamentarcev slikali odzadaj? Bi na prvi strani dela pisali o najnovejšem dildu? No, ja, saj tudi zdajšnji delo zanima zgolj 5% ljudi.
Ne trdim, me zgolj zanima. Prosvetlite me že končno, na temo sem že sit bullshita.
Moti pa me eno: dva pedra naj bi otroka vzgajala a priori v s seksom obsedenga pedra? V kaj pa ga potemtakem dva različnospolna? Ah, guacamole, burito, razkuhan riž, mcburger, goveja juha – skoraj vsaka stvar se komu gnusi. Že a priori. In če je sosed bolj ljubeč do svojih otrok kot jaz, ne vem, če sem sam ogrožen. Mogoče zgolj zato, ker se bom moral slejkoprej obnašati drugače.
Gutnajt.
Še dobro, da ime ni na voljo!
Glede na to, da “delaš z otroki”, se verjetno res ne srečuješ z istospolnimi družinami. Saj nimajo otrok. Iz tvojega komentarja zveni, kot bi bile istospolne skupnosti “imune” na probleme. Kot bi pri njih ne bilo težav, ljubosumja, odvisnosti od raznih drog, nasilja, …
Kadar je otroka nujno dati v posvojitev, je že to samo po sebi slabo. Išče se najboljša možna družina – skupnost, kjer bi otrok lahko normalno “splaval” v življenje. Če primerjamo idealni družini, “normalno” – raznospolno in istospolno, ima prva vsekakor prednost! V njej otrok spozna “iz prve roke”, življenje, ki se lahko nadaljuje. Spozna odnose med spoloma v praksi, ne po učbeniku! In pri tem ne mislim koitusa, temveč “psihične” odnose. Torej, med idealnimi družinami istospolne izpadejo iz konkurence! V družino, kjer so težave dokazno prisotne, se otroka ne sme dodeliti. Pri vseh ostalih družinah, pa je rizičnost podobna. V tem primeru je princip enak, kot pri idealni družini. Dejstvo, da istospolni partnerji niso pogosti na spisku družin, ki zanemarjajo ali trpinčijo otroke, izhaja iz tega, da otrok nimajo!
Zato “v globalu” ne odobravam posvojitve v istospolno skupnost, dokler je veliko raznospolnih družin, ki čakajo na otroka za posvojitev!
Hecno, kako pri istospolno usmerjenih ljudje takoj pomislijo na to, kako seksajo. Kdo koga tja, kdo je spredaj, kdo zadaj…
Ali tudi pri heteroseksualnih parih pomislite na to kdo je zgoraj, kdo spodaj, v katerem položaju se najraje in kam kdo komu vtika že kaj?
Pa saj se istospolni ne dajejo cele dneve dol in prav tako kot heteroseksualni tega ne počnejo pred otroki.
Dajte že podelat svoje predsodke, pa bo marsikateri odrasel in otrok srečnejši.
@Bin
@Bin
V mojem komentarju si spregledal besedo “tudi”.
@Rak:
Podpišem.
@grgic:
Potem povej enako heterosksualnim parom, ki ne morejo imet otrok in se poslužujejo umetne oploditve ali posvojitev. Homoseksualni par konec koncev ni razlog, da ne more kdo od njiju naredit otroka. Torej …
@FAQ:
Logično. Tudi homoseksualci imajo (lahko) straight starše … hehe …
@blitz:
Res je. V dolgem izlivu besed sem narobe formirala stavek in že popravila. Še dobro, da imam take bralce, ki tako pozorno prežijo na mojo površnost … hehehe … Ne, ampak resno. Res narobe izraženo. Hvala.
Kar se kregov okrog teh stvari tiče, ne vem … meni so nepotrebni. Če je opozorilo te vrste ali vsebinske utemeljeno, jo sprejmem in popravim. Ti si mi podal opazko že drugič (enkrat vsebinsko pri Petričku …) in nobenega problema. Če bi me pa kakšna kura ali petelinajs hotel prepričat v nekaj, kar ne drži, samo zato, ker ga ali jo vzburjam, pa pač ne popustim, ampak zakoljem in spečem malico za pse … hehehe …
@mica:
Toleranca zame pomeni, da enakopravno vidiš dobre in slabe vidike in brez nepotrebnega zaganjanja v neke absolute skušaš poiskati zadovoljstvo na strani vseh vpletenih. Tako nekako.
@Rado:
Pojma nimam, zakaj si šel iskat povezavo mojega odgovora tebi v moj blog, saj se tudi tvoj komentar ni dotikal poante mojega bloga, na kar sem te opozorila v začetku odgovora, a vseeno pojasnila svoj vidik na tvoj komentar. WTF!
Kar se obleke mojega bloga tiče … Ne razumem, zakaj jamranje. Črke so velike, zelo bele in jasne … Jaz lažje berem belo na črnem kot obratno. Po mojem gre za stvar razvade, da kar avtomatsko odklanjate to opcijo. Kar se poskusov prihoanalize moje malenkosti na tej podlagi tiče, pa raje ne bom replicirala. Nima smisla. Misliš, da je povezano s črno podlago tudi to, da v povprečju serjem dvakrat na dan? Mogoče povečana stresno depresivna emotivnost, ki razburkava metabolizem?
@Dare:
Jap … tako to gre. Hvala za zanimiv komentar. Kar se tiče zaključka … je že res, da ne vemo, kaj in kako bi čemu stregli (dežela bosonogih, jap), je pa tudi zaljubljenost v nestrpnost in v druge oblike sladke obsedenosti. Ko ravno omenjaš Ruglja. Na čem neki je temeljila moč njegove terapije za ustrezne kandidate. Zdravil je pravzaprav obsedene od tega in onega. V zameno pa jim je ponudil družbeno sprejemljivejšo obsesijo – obsedenost od aktivnosti in v ožjem smislu deloholizem. Nič drugega. Hehehe …
@Gabernik:
Kako neki si lahko na tem, da postaneš gej … hehe … A se zelo trudiš?
Sicer pa koga briga, kdo koga kako kdaj. Po feelingu, a ne. Saj ne rabiš snemalne knjige za porno prizor. Porkaš!
@imenaninavoljo:
Se strinjam.
Takole: jaz sem si vse partnerice izbral tudi zato, da (ali sem) z njimi spolno občujem. Danes pa preberem, da 40% parov v Italiji nima spolnih odnosov med sabo, jah, pri nas še niso raziskali, bodo raje preplonkali z interneta. Torej zares na gre za seks. Sklepam, da sem defekten, ampak se ne bom zdravil.
@imeninavoljo!
/… V mojem komentarju si spregledal besedo “tudi”. …/
Ne bo držalo!
/… V njej otrok spozna “iz prve roke”, življenje, ki se lahko nadaljuje. Spozna odnose med spoloma v praksi, ne po učbeniku! / /… dokler je veliko raznospolnih družin, ki čakajo na otroka za posvojitev! …/
Ni nujno, da se strinjaš z mano! Vendar se tudi meni ni treba s tabo. Povedal sem tisto, kar me v tvojem izvajanju, ob navajanju dejstva da “delaš z otroki”, moti!
Ne vem, kakšno strokovno podlago imaš za svoje delo, vendar te verjetno ne bi podprle “eminence” na področju vzgoje otrok. V enačenju pogojev odraščanja glede na spolno usmeritev.
Mimogrede, kaj praviš, kakšen spol otroka bi bil zaželen pri dveh moških? In kako bi ga vzgajala? Fanta ali punčko?
@simona
Tole “belo na črnem” mi pije oči! Težko zdržim, da bi prebral cel komentar naenkrat. Vem, da imaš pravico do svoje izbire, in bom pač sodeloval toliko, kot mi bodo oči dopuščale. Mislim pa, da je prav, če ti povem, da me moti. Morda nas je veliko takih in tebi ne bo vseeno, če nas boš “mučila”? Ali pa boš uživala v tem? 🙂
bin, če govoriš o eminencah vzgoje, predpostavljam, da misliš slovensko okolje. Ker v Kanadi otroke na veliko učijo že v šolah, da je povsem normalno, da otroka lahko vzgajata dva očeta ali dve mami, kot tudi tri mame, pet očetov, trije strici in šest babic. Kar ne pomeni, da vzgojo otrok jemljejo bolj z levo roko. Samo pri nas so neke eminence in strokovnjaki rahlo zastareli, na žalost. tako je pred kratkim neka eminenca na Tedniku razlagala, da je med pedofili zelo malo povratnikov.
@bin
Torej jaz sem napisala, da sem zato, da otrok zraste TUDI v družini isospolno usmerjenih, ti si napisal, da si za to, da ne odobravaš posvojitve v istospolno skupnost DOKLER je veliko raznospolnih družin. Prav hudega nestrijnjanja jaz tukaj ne opazim.
Glede vzgoje fantka ali punčke pa…saj se norčuješ, kajne?
Kaj pa samohranilke in samohranilci? Mar vzgajajo fantke za punčke in obratno?
Bin,
sem že enkrat prej pojasnil Simoni, pa še kar trmari. V glavnem gre za to, da črna barva tista, ki odbija zelo malo, ali nič svetlobe, kar je za opazovalčevo oko dosti bolj obremenjujoče. – kot bi zahtevali od človeka, da se v trdi temi, tam nekje okoli druge ure zjutraj, pridruži levom pri lovu na bivole –
Simona,
zgoraj si zapisala, da je tebi tako ugodneje. Kako si lahko tako egoistična mrha? Zakaj bi bila tvoja želja tu najvažnejša? Tisto kar napišeš že tako sama veš. Mi pa ne vemo. Torej gre tu predvsem za nas! Pokaži vendar malo empatije in se približaj nam, ki beremo tvoje tekste in se učimo.
Povsem nevažno je, ali si do mesta Hišne blogerke prišla na oralen, ali pa na neoralen način, zdaj si tu in vsaj nekoliko boš morala upoštevati potrebe javnosti.
Sicer te moram tudi pohvaliti. V tvojih tekstih je odstotek zmerljivk občutno padel. Tudi s stališča formalne logike so tvoji sestavki verodostojneši (za trenutek sem pomislil, da v majni meri najbrž tudi zaradi mojih kritik 🙂 )
Sicer pa si svoje tekste intelektualno zatežila do te mere, da je treba tvoje stavke včasih dvakrat prebrati da ugotoviš “kaj je avtor hotel povedati”,
kar v kombinaciji s črno barvo implicira težko berljiv tekst.
LP
teksti so hudi.fdv-jevski 😀
Vladka bi rekla, da črna barva ne pretaka energije
🙂
mOGOČE S(M)O ZATO NEKATERI RAZDRAŽENI?
Ti pa maš jeze v sebi, nekdo bi celo rekel da si nestrpna:-) Ampak ja se strinjam
“Otrokom ustrezno skrbnih homoseksualnih parov bi bilo čisto v redu, če ne bi Angelca Likovič zganjala terorja nad nad njihovimi starši.”
Kje si take primere sploh našla? Pa saj jih ni, get a life!!!!
P.S. Ta template je pa še najbolj primeren za LOTRe
Pa za TKGIRe.
@Martin:
Nič nisi defekten, samo živ si še očitno. To pa danes ni več pogost pojav.
@Rado:
Če bi se levi sredi noči belo svetili, bi bil tak lov naravnost smešno preprost. Prej, ko sem imela belo podlago, so nekateri spet javkali, da imam premajhne črke. Teme, ki so na voljo za otroke, torej bela podlaga in gromozanske črke, so mi zoprne po dizajnu. Z vsako je nekaj narobe, kar me zelo moti. Vse so modre, jaz pa ne maram modre barve, imajo neko sadje razmetano po podlagi, kot bi reklamirali tržnico, da ne omenjam skodelice kave, neki svinčnikov, pet tem z oblačnim ali sončnim nebom, skratka, obup. Osnovnošolski dizajni pač. Rada bi imela temo Red hot Sirena, pa ne oštevilčuje komentarjev, kar me neznosno moti, saj je številka ob posameznem komentarju zelo uporabna pri replikah. Ta mi je pač najbolj všeč in vse ima, kar potrebujem. Če pa Pi.romana prepričaš, da nekako oštevilči komentarje pri Red hot Sirena, jo pa zamenjam takoj. Fer plej!
@mile:
Ne me žalit, no. Hudi fdv-jevski teksti so Gartnerjevi … hehehe …
@mica:
No, mogoče je jaz pretočim še preveč in me črna barva stabilizira, da se ne razpočim.
@gusti:
Hehe … No, mis “potrpežljivosti” v sigurno nisem … To priznam. Mi pa uspeva jeznoritost v prijetnih okoliščinah transformirat v prijetnejše odzivanje … hehe …
@Nick:
Ne AngelcA Likovič, ampak AngelcE Likovič, zdaj sem dodala še “razne”, da bo bolj očitno, kako je mišljeno.
Ja, v Sloveniji jih še ni … zavoljo Angelc Likovič. Kjer pa že so, jim postiljajo diskriminatorno vzdušje Angelce.
TKGIR= take, ki ga imajo radi. Mene template prav nič ne moti.
Za zaKLJUČek bi rekel le to: pedri me manj motijo kot Angelce. Parvzaprav me še noben peder ni posilil, Angelce pa že. Ampak to gre z vodo dol.
In še pripis: belo na črnem manj onesnažuje okolje (mogoče ste dovolj inteligentni, da ugotovite zakaj), belo na črnem nastavljamo ljudem, ki imajo hude težave z vidom, pa še in še. Več pa ne bi. Simona Rebolj si zasluži boljše komentarje.
@vanja
Ti si bila v Kanadi, pa boš vedela!?
Da učijo otroke sprejemati “drugačne” skupnosti, verjamem. In se mi zdi prav, da bi tudi pri nas podobno počeli.
Kako pa je “tam v Kanadi” s posvojitvami, ki jih nadzirajo državne službe? So res istospolne družine enakopravne z ostalimi? Kaj je torej tam kriterij za odločanje o najprimernejšem kandidatu? Materialno stanje? Ljubezen? (Kako jo dokazati?) Ali morda kaj tretjega?
@ imeninavoljo
Se strinjam, da ni velikega nestrinjanja. 🙂 Če si pripravljena sprejeti dejstvo, da je idealna raznospolna družina boljše okolje za vzgojo otrok kot idealna istospolna “družina” – skupnost.
Glede tega: /… Glede vzgoje fantka ali punčke pa…saj se norčuješ, kajne?
Kaj pa samohranilke in samohranilci? Mar vzgajajo fantke za punčke in obratno? …/, sem pa tako razmišljal, preden sem vprašal.
Vzemimo par dveh moških! Posvojila bi otroka. Naj posvojita punčko? Kako bosta dva moška, (ne glede na “žensko dušo” vsaj enega od njiju sta bila vzgajana kot fanta!) znala razumeti in “krmariti” dekletovo dojemanje družbe in njenih pravil?
Res je težava podobna, kot v primeru “enostarševskih” družin! Ljudje, ki se trudijo pomagati “neprilagojenim” odraščajočim mladim, to dobro poznajo!
Kaj pa, če vzameta fanta? Kako mu bosta v dobi njegovega iskanja in uporništva zmogla dopovedati, da se življenje nadaljuje zaradi ljudi, ki so drugačni od njiju?
Tretjo, morda največjo “zavoro” za posvojitev v istospolno skupnost pa vidim v trenutni družbeni klimi. Četudi bi “očeta” ali “mami” naredili vse prav, celo “nemogoče”, bi otrok nosil “žig”, stigmo, kot jo nosijo otroci Romov, ki se trudijo z vsemi močmi, vključiti v družbo, v katero so se priselili. Ostali, večinska “normalna” populacija jih odrine!
Zato še enkrat poudarjam! Posvojitev v istospolno skupnost je danes lahko samo IZJEMA! Morda nekoč, ko bomo kot skupnost presegli izločanje “različnih”, tudi to ne bo več potrebno? Vendar je do takrat še daleč! Saj se celo tukaj, na blogu, med ljudmi, ki se večinoma sploh ne poznamo in nič ne ogrožamo drug drugega, ne zmoremo normalno pogovarjati. 🙁
Ja, idealna družina z ljubečijma atom in mamo je boljša kot karkoli drugega.
Hotela sem povedati le, da je v mešanih zakonih včasih veliko gorja in storjene veliko nepopravljive škode otrokom. Zaradi tega ne nasprotujem temu, da istospolne družine posvojijo otroka. Ali pa še bolje, ga dobijo z umetno oploditvijo. POmembna je ljubezen ne to, da ima nekdo v zakonu krilo in drugi hlače.
Občutek imam, da se tukaj včasih malce površno beremo.
bin, torej bi ti prepovedal Romom imeti otroke v Sloveniji, ker so stigmatizirani? Poleg tega, romski otroci niso stigmatizirani, ker so njihovi starši Romi, pač pa zato, ker so sami Romi. Preberi si še enkrat moj zgornji komentar o tem, kar ti misliš, da je največja zavora…
@imeninavoljo
/… Hotela sem povedati le, da je v mešanih zakonih včasih veliko gorja in storjene veliko nepopravljive škode otrokom …/
Naj to razumem tako, da v istospolnih skupnostih kaj takega ni mogoče?
@beatnik
Nekaj si očitno spregledal! Govorim izključno o posvojitvah tujih otrok! Romi imajo svoje lastne otroke, in imajo vso pravico do njih. Kakor tudi starši, ki imajo otroke, pa ne živijo več skupaj. Dokler sta življenje in vzgoja teh otrok “znosna”, bodo pri starših ostali! Tudi lezbijke, ki bi umetno zanosile, imajo vso pravico do svojega otroka!
Glede stigme pa lahko trdim, da nimaš prav! Poznam konkreten primer, z imenom in priimkom, ko je mati Romskega porekla, oče pa Slovenec. Otrok nima telesnih značilnosti romske rase in živi v normalni slovenski družini. Vendar starši njegovih sošolcev ne dovolijo svojim otrokom, da bi se igrali z njim. Ker je njegova mama ciganka! Je stigma njegova “krivda”?
Vem, da niso vsi ljudje “taki”! Jih je pa veliko. 🙁
imeninavoljo Says:(karkoli že)
moj odgovor:
saj ne berejo površno, le izkušenj nimajo
🙂
Pa zato ne vedo, kakšna je realnost…
@imenaninavoljo:
“Hotela sem povedati le, da je v mešanih zakonih včasih veliko gorja in storjene veliko nepopravljive škode otrokom. Zaradi tega ne nasprotujem temu, da istospolne družine posvojijo otroka. Ali pa še bolje, ga dobijo z umetno oploditvijo. POmembna je ljubezen ne to, da ima nekdo v zakonu krilo in drugi hlače.”
Huh, na svetlo moram vleči argumente proti OBMP, kot da bi bilo to res aktualno, pa ni. Torej – če se za spremembo postavimo še v vlogo otroka, ki menda tudi ima svoje pravice. Mnogo otrok tako ali drugače pred zrelo dobo ostane brez enega od staršev, običajno očeta. Življenje pač prinese razne situacije. Pri umetni oploditvi pa enega od staršev otroku ŽE VNAPREJ odvzamemo. Je to fair DO OTROKA?
bin glede posvojitev so v Kanadi istospolne družine zagotovo v podrejenem položaju glede na hetero. Kar se mene tiče na žalost, kajti meni osebno so pomembni vse kaj drugačni kriteriji za biti dober starš kot spolna usmerjenost ali celo spol. Kaj naj potem rečemo na dejstvo, da večino naših fantkov vzgajajo ženske? Saj so vzgojiteljice z nekaterimi maloštevilnimi primerki ženske. In potem je zlahko mogoče, da je tudi zaposleni oče precej odsoten. Kaj bi bilo torej narobe z dvema očetoma, ki vzgajata deklico? Sama ne bi imela prav nič proti dvema ljubečima očetoma in zelo dvomim, da bi bila zaradi tega kaj manj ženska. Moja punčka npr. obožuje gumbe, sestavljanje in avtomobilčke. Moj sin pa gusarje, gradove in živali in je v bistvu manj tehnično o naravnan kot deklica, avtomobilčki pa ga niso nikoli zanimali. Po naravi sta takšna in kaj zdaj! Da se vrnem nazaj v Kanado in posvojitve. Pri mednarodnih posvojitvah so drugačna merila. POznala pa sem npr. starejšega homoseksualca, ki je posvajal crack babies-otroke, ki jih nihče noče, otroke, ki se rodijo zasvojeni s crackom. Z veliko zdravstvenih problemov. Njegova spolna usmerjenost ga ni prav nič motila, da ne bi postal človek z veliko začetnico. In kot takšen je več kot kvalificiran za vzgojo in ljubezen otrok, vse ostalo se mene ne tiče. Ker tudi sama-kot heterosekualen človek, imam spolno življenje, zaradi katerega se mi ni treba zagovarjati pred nikomer. In takisto je z homoseksualci. In še to, ni res, da je med homoseksualci več pedofilov kot med hetero.
bin, nič nisem spregledal, zgolj osredotočil sem se na tvoj argument zaščite otrok pred morebitnim negativnim odzivom okolice. Zakaj torej ne bi prepovedali tudi debelim parom imeti otroke, ker obstaja velika verjetnost, da bodo imeli debele otroke in vsi vemo, kako pogosta tarča posmehov so. Pa pritlikovcem, osebam s podedljivimi navzven vidnimi anomalijami, čefurjem, ciganom itd. Dejstvo je namreč, da bo otrok prej predmet žaljivk, šikaniranj in ignorance zaradi “abnormalnosti”, ki jih lahko okolica neposredno zazna kot pa zaradi oblike družine, v kateri živi. Praviš, da imajo vse te osebe naravno pravico do otrok, da gre za njihove lastne otroke. Vidiš bin, to je že čisto drug argument, midva pa govoriva o tem, kar ti smatraš za največjo zavoro – o stigmatizaciji s strani družbe – in ta se ne ozira po tem, ali ima otroka nekdo po naravni poti ali pa je posvojen. Zapisal si: “Tudi lezbijke, ki bi umetno zanosile, imajo vso pravico do svojega otroka!” In v čem je razlika od lezbijk, ki posvojijo otroka z vidika argumenta stigmatizacije okolice. A bo otrok, ki ga lezbijki posvojita, bolj zaničevan kot otrok, ki ga dobi lezbijka po naravni poti? Odgovor je seveda ne, torej zakaj ne bi tudi istospolnim parom priznali pravico, da se postavijo v vrsto za posvojitev, o kateri bi odločali na podlagi drugih kriterijev.
Glede tvojega primera otroka z romsko materjo: žalostno. Vendar pa si upam trditi, da gre za izjemo. Namreč sam sem bil priča čisto drugačnim odzivom v identičnih situacijah in to v okolju, kjer je nestrpnost do Romov v Sloveniji največja. Tako se iz osnovne šole spomnim dveh sester, katerih oče je bil Rom, mati Slovenka. Ena je bila visoka in vitka blondinka, druga mala, okrogla in temna. Obe sta bili največji frajerki na šoli in nobenemu staršu ni padlo na pamet, da bi prepovedal svojim otrokom družiti se z njima. Le mlajša (torej temnejša) je včasih, ko se je s kom spričkala in ga prebutala, fasala žaljivko “ciganka”, vendar še to zaradi svojega izgleda in ne zaradi tega, ker je bil njen oče Rom. Moja starša sta tipična slovenska prikrita homofoba, a ko sem jima v puberteti povedal, da je eden izmed mojih prijateljev gej, sta le debelo pogledala, nista pa mi prepovedala družiti se z njim. Dvomim, da bi bilo kaj drugače, če bi bil prijatelj strejt z gej staršema, hehe.
Ne želim povedat, da ne bi bilo čisto nobenih reakcij s strani okolice – nekaj najbrž že, zlasti na začetku – a definitivno ne takšne intenzivnosti, da bi bil to odločilen argument proti! Praviš, da družbene razmere niso dovlj zrele v Sloveniji? S podobnim argumentom so verjetno prestavljali tudi priznanje volilne pravice ženskam, osebnostnih pravic črncem… Razmere niso zrele, hehe, in kdaj bodo? Smo v 21. stol., podpisniki vseh najpomembnejši konvencij o človekovih pravicah, člani Evropske unije, ki prepoveduje bilokakšno diskriminacijo… Razmere so že zdavnaj postale zrele.
Angelca Likovič je zakon!
Še sreča da si kdo upa spregovoriti o teh stvareh v tej kvazi strpni vukojebini.
Ne nasprotujem posvojitvam otrok s strani gej-lezbičnih parov v Sloveniji… ampak dejstvo je, da otrok za posvojitev v Sloveniji ni toliko kot je posvojitve željnih parov, da o posameznikih sploh ne razmišljam, kaj šele govorim… Ne nasprotujem tudi OBMP, ki pred geji seveda priviligira lezbične pare (op. primera nadomestne matere pri nas še nisem zasledila)… ampak z OBMP je že tako velik križ, saj gre za mnogo zapletenejše in dražje procese kot npr. splav.
Otroka torej privoščim vsakomur, ki si ga res želi… želi celostno ne le do 6-ega leta ali kolikor dolgo so pač “ljubki otroci”. Sem namreč mnenja, da je tak starš (homo ali hetero je čisto vseeno) zmožen braniti otroka pred sindromom “zaljubljenosti v nestrpnost”… s katerim se srečujemo na vsakem koraku. Prav zato sem bila vesela, ko se je za mojega otroka našlo prosto mesto v bližnjem vrtcu, ki ima celo skupino otrok s posebnimi potrebami. Menila sem namreč, da se bo otrok že od vsega začetka učil sprejemati drugačne. A ni tako preprosto… Že več “zdravih” malčkov ima do otrok s posebnimi potrebami odklonilen odnos. Veliko se jih boji, ker so bili že večkrat deležni kakšne buške z njihove strani… Prenekateri starš se je tako že začel pritoževati. Ampak pazi to ! Pritožujejo se nad otroci s posebnimi potrebami in NE njihovimi vzgojiteljicami !!!?? No pa sem spet pri temi, ki jo je tudi Simona že večkrat izpostavila…
LP N(2)
@rebolj. Kaj potem. Si za al’ si proti? Kot je popularno it’ skozi tvoje texte 16 X (šestnajstkrat), ni jasno (samo meni 😕 ), da si heterosexualna in, da čakaš na lastni razplod oz., kot bela nevesta na darkerja na črnem konju? Enkrat si na strani posvojitve malih človečkov s strani individuumov, ki se pedersko trudijo za permise, drugič si že v plečnikovem podhodu ob nespodobnih urah !?
Kdo ima pravico dojenčka iz južnega Pakistana posvojiti?
http://www.youtube.com/watch?v=ky39wMudFnU
@ Nick
Nepošteno do otroka:
-alkoholizem
-nenehni prepiri staršev
-odhod mame/očeta zaradi drugega partnerja
-zanemarjanje zaradi službe in potem odkupovanje materialnimi dobrinami
-zanemarjanje ker se nam tako pač zahoče ali drugače ne znamo
-nasilje v družini
-in še kaj, vendar sem se takole na hitro spomnila le tega.
@Bin
Stigmatiziramo mi. Podelajmo torej pri sebi.
@ beatnik!
Kako naj napišem, da ne bom žaljiv? Praviš, da nisi spregledal. Torej nisi razumel napisanega? Čeprav sem posebej opozoril, da govorim samo o posvojitvi tujih otrok, se kar naprej “zaganjaš” v debele, pritlikavce, cigane, …, katerim naj bi po tvoje jaz branil imeti otroke.
Vsak zdrav človek lahko ima otroka, če ga želi. Svojega otroka! Vendar se je treba za to potruditi.
“Hetero” pari, najdejo v tem trudu celo užitek. 🙂 Lezbijke se potrudijo za “en špric” potrpeti z moškim, geji pa morajo že nekoliko veš dati od sebe, če hočejo imeti svojega otroka. Pa se ne potrudijo! Oni bi ga kar kupili!
Kako naj “utemeljeno upamo”, da bo človek, ki ni pripravljen žrtvovati delčka svoje “svobode” za to, da bi otroka imel, takega otroka obdržal tudi takrat, ko so z njim samo problemi? Naj bo to normalna puberteta, ali bolezen otroka.
To je četrta “zavora”!
@solata:
Zakaj neki si Angelca ne bi upala spregovorit o zadevi na tak način, saj je popolnoma jasno, da Slovenija tovrstne fašistoidne izpade sprejme z odprtimi rokami, samo, res, govorijo ne tako udarno kot mislijo, po kafičih, ampak raje anonimno glasujejo, še lažje zapičejo kakšno slano na anonimen internet. V kolikor pa to čudovito emocionalno naravnanost Slovencev izkoristiš kot javna osebnost, da izigravaš heroja, ki postreže s parimi floskulami v znak pripadnosti po konzervativno agresivnih do okolice, boš postal takoj heroj. To je dokazal že Jelinčič, dr. Rugelj in podobni. Angelca je samo kopipast, ki silno hrepeni po pozornosti v jeseni svojega zelo ovinkastega delovanja.
Ena izmed izjav vrle Angelce, ki bi morala dobit svoj grafit na primer: Nekoč članica partije, danes bojda nasprotnica pretekle komunistične ideologije (če lahko pri nas temu sploh tako rečemo), opraviči svojo rdečo knjižico na zelo zanimiv način: “Ja, grozni so bili tisti časi! Če se ne bi včlanila v partijo, ne bi nikamor prišla s svojim poklicem!” Hehehehehe … Tako je! Take ljudi potrebujemo! Suverene, pogumne in z močno hrbtenico, a ne?!!! My ass!
@Nataša(2):
Ja, Nataša, na sploh je problematično, kako pristopamo do drugačnosti. In to že v zgodnjem obdobju. Ali v smislu nebodijihtreba ali v smislu, kako sprejemat in se učit, iskati skupne imenovalce v dobro vseh. Tega pri nas niti učitelji ne razumejo, ker se niti ne pričakuje od njih, se jih ne usposablja in ne preverja njihovega smisla za svoje poslanstvo. Nekoč mi je na primer ravno neka defektologinja, znanka od moje mame, pojasnila, zakaj je po desetih letih dobrega renomeja zamenjala službo. Rekla je, da je deset let več kot preveč za še tako uspešnega pedagoga, da se poslovi, ker na preveč vplivov postane preprosto imun, če že ne preizčrpan, da bi deloval zavzeto v najboljšem smislu. To se mi je zdela izjava izjemnega pomena, pa ne samo na področju defektologije, ampak na splošno. Samo primer.
Za otroke je verjetno normalno, da reagirajo na drugačnost. Jaz imam tudi tako zgodbo iz otroštva. Imela sem pet ali šest let. Bili smo na morju. Tancam po vodi in kar naenkrat okrog mene približno dvajset mongoloidnih in drugače prizadetih otrok (v bližini so imeli počitniški dom). Tako sem se jih ustrašila, da sem začela vreščat in bežat iz vode. Mame še nikoli ni bilo tako sram. Da je bila ironija usode toliko večja, je ravno v tistem obdobju delala na področju prizadetih otrok v zdravstvu in celo tlakovala pogoje v familiji, da bi nekega dečka s posebnimi potrebami posvojila, kar ji itak potem ni uspelo (dolga zgodba). Zelo pomembno je, kako starš v takih momentih odreagira in kaj se posledično vcepi otroku v podzavest, kot vzgib. Največ napak se naredi ravno z dobrimi nameni. Na primer na način, da otroka prisiljuješ, da sprejme nekaj za normalno, kar ne doživlja tako. Da mu ne pustiš časa, da se umakne in ta čas izkoristiš za letom primeren pogovor o tem tako, da mu najprej pustiš, da svobodno izrazi, kar ga iritira, in potem na njegovo reakcijo primerno, počasi in previdno vlečeš poteze, da spoznava in razume razloge in smisel takih in drugačnih odstopanj. Opažam, da je danes še posebej hud problem, ker pač želijo starši z vsem skupaj pomesti na hitro. Učinek je temu primerno ravno obratno učinkovit.
@štulič:
Hmmm … Štulič, jaz moram včsih 20x čez tvoje sicer kratke komentarje, da razumem, kaj je pravzaprav vprašanje ali kleč. Upam, da bom vsaj približno zadela, kar te žuli.
Sem heteroseksualna, vsaj v procentualno visokem obsegu, sigurno pa tudi v meni spi kakšen procent lezbične narave, ki se pa redko in v zelo šibki konotaciji izrazi … hehe … In ne čakam na lasten razplod. Niti ne čakam, niti ne delam na tem. Tega ne dojemam niti kot svojo obvezno nalogo, niti kot najvišji smisel svojega obstoja, ampak samo kot danost in posledično možnost, da se v določenih okoliščinah zgodi in morda uresniči, če bom jaz tako hotela, ker se mi bodo zdeli pogoji dovolj osmišljeni. Če se to zgodilo ne bo, pa tudi nimam nič proti, ker je potem prav tako, življenje pa ponuja še toliko variant za osmišljanje ega.
Kdo ima pravico dojenčka iz južnega Pakistana posvojiti? v pravnem smislu ustrezni tisti, kjer je pravno formalno dovoljeno tovrstno sodelovanje med državama … v etične smislu pa vsak, ki bi nudil ustreznejšo oskrbo pakinstančku, kot mu jo ponuja družba na rodni grudi. Osebno na primer niti slučajno ne bi bila raje zavržena podhranjena Slovenka kot z ljubeznijo in skrbnostjo vzgojena Švedinja … če cikaš na geografijo in s tem povezanimi vzvišenimi idejami o pojmu kulturnega vzorca.
@imeninavoljo!
Res je, stigmatiziramo mi, odrasli. In moramo “podelati” pri sebi!
S tem pa samo potrjuješ tisto, kar sem trdil. Otrok pri takih “starših” ne bi bil enakopraven! Najprej moramo urediti družbo odraslih, da bo sprejemala drugačnost, šele potem lahko morda izenačimo vse oblike “družin”.
Saj tudi “hetero” paru, ki je brez stanovanja in sredstev za lastno preživljanje ne smemo zaupati otroka v posvojitev, čeprav “bodo najeli stanovanje in se vsaj eden redno zaposlil”.
Najprej morajo biti ustvarjeni pogoji, šele potem lahko dobijo otroka. Ali morda nimam prav?
@imena ni na voljo:
“Nepošteno do otroka:
-alkoholizem
-nenehni prepiri staršev
-odhod mame/očeta zaradi drugega partnerja
-zanemarjanje zaradi službe in potem odkupovanje materialnimi dobrinami
-zanemarjanje ker se nam tako pač zahoče ali drugače ne znamo
-nasilje v družini
-in še kaj, vendar sem se takole na hitro spomnila le tega.”
Hočeš reči, da se nič od tega ne bi pojavljalo pri “istospolnih starših”? (joj, kako butast izraz, daj nismo polži :))
bin, mislim, da ti ne razumeš mojega komentarja. Ali pa ga nočeš razumet. Z navedenimi primeri sem ti samo malo širše repliciral na tvoj argument, ki si ga označil za največjo zavoro, o tem, da bodo takšni otroci stigmatizirani s strani družbe. Nisi odgovoril na vprašanje: v čem je razlika med otrokom lezbijke, ki je potrpela za en špric in otrokom, ki sta ga lezbijki posvojili, z vidika odnosa družbe do takšnega otroka?
Zapisal si: “Vsak zdrav človek lahko ima otroka, če ga želi. Svojega otroka! Vendar se je treba za to potruditi. Geji pa morajo že nekoliko veš dati od sebe, če hočejo imeti svojega otroka. Pa se ne potrudijo! Oni bi ga kar kupili!” Tu se oddaljiš od svojega “glavnega argumenta” in pišeš o nekem trudu in kupovanju otrok. Stigmatizacija nenadoma ni več problem. Hmmm … Spominjaš me na Angelco Likovič, ki vpije, kako bi otroci homoseksualnih parov trpeli v šoli zaradi diskriminacije, v bistvu pa jo muči čisto nekaj tretjega, hehe.
Simona: Če je jutri referendum, glasuješ ZA ali PROTI? Simpl.
Takole ti bom skušal pojasniti, beatnik!
Kadar kupuješ “neumnosti” s svojim denarjem, ti ne bom oporekal, če ni ravno v nasprotju z zakoni in etiko. Kadar pa boš vzel iz naše “skupne blagajne”, bom zahteval več pregleda nad porabo!
Starši, ki so otroke “rodili”, imajo do njih pravico, dokler je njihovo življenje znosno! Potisniti nebogljenega otroka v pogoje, kjer pričakujemo težave, pa se mi ne zdi prav.
Morda ne veš, toda povpraševanje po posvojencih je večje od ponudbe! Zato otroci morajo dobiti najboljše od razpoložljivega! Danes, v Sloveniji, to niso istospolni starši!!!!!
simona: “Če se to zgodilo ne bo, pa tudi nimam nič proti, ker je potem prav tako, življenje pa ponuja še toliko variant za osmišljanje ega.”
Odkar imam otroke (ne pravim, da je to pogoj), je moje bivanje osmišljeno prav ob spoznanju, da ni preveč smiselno osmišljati lastnega ega. Nego ravno nasprotno!
Zakaj že najpogosteje prihaja do zaljubljenosti v nestrpnost?
bin: “Potisniti nebogljenega otroka v pogoje, kjer pričakujemo težave, pa se mi ne zdi prav”. Okej, tu se ne strinjava in zakaj, sem ti tudi že zgoraj obrazložil.
Seveda mi je jasno, da je povpraševanje po posvojencih večje od ponudbe in da morajo otroci vedno dobiti najboljše od razpoložljivega. To pa so lahko tudi istospolni starši. Ni pa nujno. Ne govorim o tem, da jim je treba dati prednost, pač pa zgolj pravico, da se postavijo v vrsto in čakajo, pristojne službe pa naj odločijo, ali nekdo ustreza vsem kriterijem (med katerimi ni spolne usmerjenosti) in ali je najboljša izbira za otroka.
@betanik:
Pri vprašanju referenduma je moje stališče jasno in izraženo v zapisu … Glasovala bi brez dvoma ZA. Vendar pa to zame ne bi pomenilo rešenega problema, ampak še vedno isto sranje od zdajšnje situacije, ki je, na žalost, tudi homoseksualci znotraj javnega delovanja niti približno dobro ne tlakujejo. Nasprotno, na skoraj enako zarukan, sebičen in enoumen način se driblajo kot tisti, ki jih šikanirajo. Skratka … ta referendum bi bil zame v poanti nekaj podobnega kot je bilo z odpiralnim časom trgovin v nedeljo. Ker se ni ubadalo z vsebino in bistvom problema, referendum oziroma pojem ZA ali PROTI v bistvu stvari ni vreden pol pizde gnile vode. Eno je borba za pisano pravico, drugo pa, kaj boš z njo počel in komu ali čemu na ljubo bo v resnici služila.
@alex:
Doživljanje materinstva in očetovstva je od primera do primera različen in najbolj neprimerno se mi zdi postavljat definicije, kar ravno na tem najbolj občutljivem področju redno zganjamo. Na primer … otrok starša prizemlji, mu zviša občutek odgovornosti in podobno … Kar je totalen bulšit, ker nekaterim ja, drugim ne. Ali … doživetje materinstva je nekaj najbolj magičnega in najlepšega, kar se ti v življenju lahko zgodi. Za nekatere ja, za druge ne. In v kolikor opletamo s takimi definicijami, hkrati ignoriramo drugo možnost in ne samo to, vplivamo na primere, kjer ni ne duha ne sluha o tem, da se pritajujejo in pričakujejo nekaj od sebe, česar ni v njih. Poznam nekaj mater, ki bi v resnici svoje malčke, kar naj bi bilo tako samo po sebi zveličavno, najraje zabrisale ob steno. Verjel ali ne … tako je. No, in ta detomor seveda izvajajo na veliko bolj sofisticirano prikrite načine, sovražna vibracija do otrok pa še narašča na najbolj perfidne načine z občutkom krivde, ki se v teh materah nabira, ko ne upajo niti sebi priznati, da niso Matere, ampak samo matere po sili prepričanja.
No, in v tem primeru je seveda tudi zelo pomembno, kako in zakaj pride do tega, da ima nekdo otroke. Stavek … “odkar imam otroke, …” je že fakt … ampak ta fakt tvojega doživljanja že obstoječega ima tudi svojo predigro. In ta je zelo pomembna in zgovorna, postavlja okvir za prihodnost, ko bo taisto postalo fakt.
Tako nekako …
In seveda daleč od tega, da bi starševstvo samo po sebi kakor koli vplivalo na izkoreninjanje zaljubljenosti v nestrpnost. Hej! Potem bi imeli že krasni novi svet od začetka, saj smo vsi nekogaršnji otroci. Tudi Angelca je mati več otrok … hehe …
Simona: se strinjam, vendar pa uzakonitev rešitve, čeprav dejansko še ne predstavlja rešitve, vsekakor oddaja neko sporočilnost, ki je potrebna in zaželena, da se stvari premaknejo in se doseže stanje, h kateremu težimo. Če ga v resnici sploh želimo, seveda…
http://www.narobe.si/stevilka-5/kazalo-5.html
Za vse, ki vas zanima.
simona: žal si zgrešila mojo poanto.
Poanta je: nesmiselno “osmišljanje ega.”
Odkar imam otroke, NE PRAVIM, DA JE TO POGOJ, naj tokrat zapišem brez oklepajev in z velikimi tiskanimi, da poudarim, da je to pač, jasno, moj fakt. Se strinjava. Moja izkušnja, ki je meni, na moji poti do razumevanja in sprejemanja različnosti pomagala.
Za druge ne vem in ne morem vedeti. In niti v snu si ne drznem komur koli ponujati svojega načina ali poti do nekaterih spoznanj. Saj je vendar vsakdo unikat. Vem pa to, da do nestrpnosti (kakršne koli že) najpogosteje prihaja ravno iz naslova tekmovanj in bitk med egi. Na kakšen način in kdaj ven iz tega, e, to je pa seveda stvar volje in odločitve vsakega posameznika posebej. Če sploh?
Ko posameznik pri sebi razčisti ali si v resnici želi strpnosti ali pa potrebuje nestrpnost, se ponavadi odgovor že zasvetlika. In potem (sproti) deluje svojim spoznanjem primerno. Enim postane jasno prej, drugim kasneje, tretjim nikoli. Če te ne bi zaljubljenost v nestrpnost in druge obsesije vsaj malo motila, predvidevam, ne bi te teme sploh načenjala. Se motim?
@bin & Nick
Ne grem se več. Zmagala sta.
Vseeno ne vem ,ali so bili moji argumenti zadostni, ali si sesamo naveličal.
nick kakšni argumenti?
kvas hotlaprašat?
Hehe…samo naveličala sem se.
Šit hepns.
ne, men ni zmankal argumentov
ne, men ni zmankal argumentov
Simona, sem poizkusil danes pogledati piramido, ampak, sorry, ne gre. Dobra si, da na to neresnost napišeš pol bloga.Pa kaj je tam, otroški vrtec ali kaj. Kar je še huje, sem tam videl činča, o katerem sem imel kar dobro mnenje, pa je zdaj samo še eden v plejadi padlih. Vse bolj sem prepričan, da je kurb kar hočeš, samo denarja ni za vse. Tako, da zdaj še o sebi nisem najbolj prepričan. A ima kdo zame nespodobno povabilo z sedemmestno številko na čeku.
@beatnik:
Ni nujno. Problem trgovk še danes ni niti približno na poti k rešitvi, referendumu navkljub. In tudi sicer sama pravno formalni pokazatelj zadeve včasih lahko še pomete pod preporgo pri dejanskem ubadanju z bistvom. Ti referendumi so še posebej problematični zaradi volje do udeležbe določenega segmenta ljudi glede na problematiko in nemalokrat celo zavajajoči, kar se tiče pokazatelja dejanske smernice ljudstva. Skratka … še vedno sem za vreščanje in opozajanje na vsebino, na objektiven in diplomatski način … hehe … Pred glasovanji raznih vrst.
@Lona:
Hvala za link. Nisem poznala do zdaj. Prebrala intervju s Suzano Tratnik zaenkrat. Zanimivo, kot je zanimiva kot osebnost.
@Alex:
Ja, no, saj … pravzaprav še vedno ne razumem, kje sem zgrešila poanto. Prihajanje do spoznanj, ki jih omenjaš, ni vezano na otroka, in ja, se strinjam, niti ni vezano na čas. S tekmovalnostjo pa ima veliko zvezo, ja, tudi tukaj se strinjam. Ker ni prostora za vse. Prostora pa ni, ker ga ne damo. Ne damo ga pa zato, ker morajo baje nekateri imeti vsega čez glavo preveč in brez potrebe, nekateri pa nič. Temu pravimo danes kapitalizem in liberalizem in prosti trg in blabla … seveda ne gre samo za materialni vidik. Materialni vidik je vedno tudi odraz duhovnega, ideološkega. Z dežja pod kap. Neumnost rules! Še vedno.
@milan:
Piramido si v arhivu pogledam, če je kakšen gost, ki me iritira. Angelca Likovič to definitivno je kot pojavnost zadnja leta. No, je bila pa tudi ravnateljica osnovne šole, ki sem jo obiskovala in sem se precej pobliže srečala z njenim pristopom … hehe … Tako da postanem nervozna še bolj.
V bistvu ni tako zaskrbljujoče, če se pojaviš na Piramidi. Hudo je, če se pojaviš in celo zmagaš … Sramota … hehehe …
Piramida, trenja,big brother, al pa kr v prvo gmajno al pa park, pa ga mal kažeš.A je kakšna razlika.
Iz vsega skupaj lahko sklepam le eno: strah heteroseksualnih moških, da lahko kak moški vzgaja otroke, medtem ko oni ne. In pretirana prepričanost, da je mati pri vzgoji pod A. Pa se krepko motite. Lahko, da v večini, nikakor pa ne neizpodbitno. Saj so bili doslej vsi očetje, ki si se borili za pravico do vzgoje, ožigosani kot pedofili, kreteni, pokvarjeni hovdreti, pijanci, kurbirji. In to je vse na temo. Lahko nakladate o pravici do prave družine, a veste o vsem le toliko, kot preberete na blogih, v časopisih in slišite iz vpitja angelcev. Z rožički, ofkors.
Navsezadnje je ta svet sestavljen iz prevladujočih nevednežev. Pa četudi se premika. Dost mam. Hvala za besedo.
Simona, ne govorim o referendumu! Referendumsko vprašanje je bilo namenjeno le tebi, hehe. Tega vprašanja sploh ne bi dal na referendum, ker sem mnenja, da se o človekovih pravicah ne odloča na referendumu. Govorim o zakonski ureditvi tega vprašanja oz. priznanju pravice do posvojitve. Ljudje potrebujejo čas, da zakon sprejmejo, vendar če je s strani države nekaj določeno kot dopustno, je to vsekakor korak naprej od golega vreščanje in opozarjanje na vsebino.
Martin,
ti mar ni jasno, da mi nakladači v resnici sploh ne obstajamo, da živimo samo virtualno življenje na blogih?
He, he, če ti je bila licko_wich del vzojnega procesa in si bila samo enkrat v njenih prostorih ena_na_ena… ti je pol oproščeno. 😈
Pa še Angelo so jo krstili_mamicu im satansko press !
V mladosti sem si redstavljala, kako bom vse življhenje po poroki žena enemu možu, s katerim si bom ustvarila družino, potrudila se bom za otroke, se pravi za to, da jim dobra mati, in vse, kar je še takega. In za družino, polno razumevanja, kjer bomo skupaj v dobrem in skupaj reševali probleme.
Hvala bogu, da ljudje sprejmejo tudi drugačno resničnost – ločeno mamo otrok, ki gresta k očetu na obisk.
To pa ne pomeni, da je oboje enako dobro.
Nick, to ni forum, vprašaj Simono.
@Martin, se strinjam.
Enkrat je naneslo, da je skupina prijateljev (ne partnerjev) prespala v hotelu z ozkimi zakonskimi posteljami.
Zjutraj smo ženske prišle na zajtrk kolikor toliko spočite, moški pa precej krmežljavi. Izkazalo se je, da niti v sanjah niso hoteli spati v postelji z drugim moškim in je zato eden od njih spal na tleh.
Na to temo se še zdaj hihitamo 🙂
Le česa so se bali? Očitno še česa drugega kot le tega, da bi kdo lahko vzgajal otroka…
@Nick
Se strinjam in grem pogledat, če kakšen bloger piše kaj o čokoladi ali torti, ker mi je virtualno “cukr padu”.
Kakšni dolgovezni teksti…
Kakorkoli…dodal bom samo to:
Max Modic je tipičen FDVjevec brez blage veze o realnem življenju…daj mu kladivu v roko, pa bo šel jabolka obirat! (FDVJevec seveda ne pomeni nujno, da obiskuješ FDV)
Bi pa lahko ta izraz dodali v SSKJ (že kličem Jožeta) za človeka, ki nosi fancy očala z debelimi okvirji, ima rahlo bradico, govori osrednje narečje (beri: žabarščino), uporablja izraze kot: “no,torej…”, ” ane?” “tko naprej”, itd….
Kot drugo…
dol z geji, vun s cigani.
Žal…kar ni normalno, pač ni sprejemljivo.
Jebat ga!
(to je tut en tak FDVjevski izraz) 🙂
Aja, zgleda, da si kar zagledana vase in v svoj jezik…
Pa za prosti čas analiziraj ta moj stavčič:
Družba je bebava in infantilna, zato se ni uprla konfiskaciji in jo je sekvestacija družbenih lobijev pogoltnila v sod smodnika, kakršnega smo poznali že v 1. 10-letju 20. stoletja.
@dr. h. c. Peter Legiša:
Kakšen abnormalno dolgovezen in prazen komentar.
Koga brigajo pavšalne trditve, ali zna kdo jabolka obirat ali ne in koga brigajo trditve brez prepričljivih argumentov, kaj sploh pomeni obvladovanje realnega življenja in od kod nekomu sodbe na račun drugega, kako obvladuje življenje, in to po mnenju nekoga, ki potroši ogromno črk, pove pa nič, razen trapastega obrakovanja o bradicah, FDVju in jabkih na nekogaršnji račun. Pri tem si pa še drzne postavljat sodbe o dolgoveznih tekstih. Ja, valjda, da so ti dolgovezni, če ti lajtnga seže samo do tabloidne hujskaške zloorabe lastnih možganov. Samo dolgovezna brezvsebinska scalnica. Max premore več muštra.
Aha, in neznosno se obremenjuješ z občutkom, kako sem zagledana vase in v svoj jezik … jao, jao … Koga briga!
Recimo, da imaš prav. To si najbrž želiš slišati.
Zapomni pa si, da v življenju odločajo dejstva, ne govoričenja na tem ali drugem mediju.
Rajši se zavedaj, da veš, da nič ne veš, šele takrat boš lahko kaj spoznala.
@Peter Legiša:
Nič takega si ne želim slišat. Najraje slišim od komentatorjev, kaj imajo za dodat, pripomnit ali opomnit na vsebino teksta, pod katerega pridejo.
V življenju odloča marsikaj in dejanskost dejstev je opoteč teren. Govoričenje po medijih pa vpliva na marsikaj … po mojem mnenju še bolj govoričenje od kafiča do kafiča kot po medijih. Ja, bistvo je res prevečkrat očem slabovidno, zato pa imamo, kar imamo, nešteto skozi zgodovino kvazi prepoznanim dejstvom navkljub.
Zavedati se, da vem, da nič ne vem, se ne da. Da prideš do točke, ko dejansko veš, da nič ne veš, mora bit prehojena enormna pot vednosti in med nič vedeti in vedeti, da nič ne veš je diametralno nasprotna razlika v zavesti.
Zdaj pa povej, kaj bi v resnici rad oziroma kaj te matra v zvezi z mano. Samo to, da sklepaš, kako naduta in zagledana sem vase … gospod doktor??? In zakaj tako moti??? Saj ti nisem nič? Prelij svoj gnev nad tistim, na katerega te spominjam … hehe … Ne verjemi lažem lažno skromnim, ki ne upajo, da itak ne pomaga. Pomaga! Tole pa ne pomaga.
Lp
Nisem izlival svojega gneva. Hotel sem samo preveriti, kakšno bitko boma udarila in obenem preveriti tvoje sposobnosti.
Dejstvo je, da imaš v glavi veliko več in bolj “pošlihtano” od tistih, ki so trdili nasprotno. Moje obtožbe lahko vzameš za brezpredmetne.
Še naprej dobro piši, se še bom ustavljal ob tvojih prispevkih.
Lp
@Doktor h.c.??
Ti samo lepo povem, da se tega ne dela, upam pa, da ti bo Simona dala lekcijo v tvojem stilu “to si želiš, zapomni si, rajši se zavedaj”. Mimogrede pokoplješ Maxa in se postavljaš nad bebavo družbo in kot kak profesor nad učenko Simono, ki ni navajena ignorirati poštene, čeprav tudi neumne zapise. Le v osnovni šoli se lahko nerodnež spreneveda, da “sem hotel samo preveriti”. A doktorji se pa lahko igrate, al kaj si misliš?
@Peter Legiša:
Ponavadi je dobro vzeti v razmislek, kdo in zakaj trdi nekaj o nekom, preden si ustvariš mnenje. Včasih je pljunek iz nekogaršnjih ust kompliment za opljuvanega … hehehe …
@rubinstein:
Si mu že ti dala dovolj zgovorno lekcijo … Sicer pa že veš, kako se nekateri radi prihajajo igrat z mano, dokler … hehe …