Včeraj se je v Kinu Vič odvila slavnostno obarvana premiera novega televizijskega celovečernega filma Hit poletja v režiji Metoda Pevca, ki je tokrat scenarij realiziral v tandemu s Ferijem Lainščkom, brez katerega slovenski film očitno noče obstajat več, v kolikor se projekt kakor koli v tendenci navezuje na pojem “hit”. Hit poletja v temu primernem slogu postreže s še nekaterimi kloniranimi igralskimi pojavi hitastega Petelinjega zajtrka. S Primožem Bezjakom, Vladom Novakom, Dariom Vargo in Bojanom Emeršičem. Za Pio Zemljič je bila glavna vloga verjetno že preveč pubertetniško orisana ali pa morda ni imela časa za snemanje. Kakor koli že … po uspešno opravljeni avdiciji je krmilo mlade Valentine, ki želi prodret v svet šovbiznisa, prevzela igralska debitantka Ula Furlan. Silva Čušin se je pričakovano dobro izkazala v vlogi zaskrbljene matere, čeprav ni nastopila v Petelinjem zajtrku, v spodletelem televizijskem hit projektu Za zadnjim vogalom s hitkloni tudi ne, je pa blestela v Pevčevi Estrelliti.
Zgodba se drži vzdušja slovenske realitete, brez pretiravanj, brez za lase privlečenih suspenzov, a z že zelo prepoznavnim pristopom Metoda Pevca, ki pusti pečat s tankočutno in sporočilno učinkovito umeščenimi detajli, s pravo mero prepletanja trpkosti in duhovitosti. Vse odzveni preprosto, nepretenciozno in prepričljivo. Špegamo v košček življenja nekega dekleta. In je zanimivo. Kot bi režiser zgolj izločil petindevetdeset procentov neznosne dolgočasnosti posameznega vsakdana. Psihologija vpletenih likov je predstavljena dovolj domačno, da širok spekter gledalcev zlahka diha s filmom v celoti.
Tina se po nekajletnem študiju farmacije v Ljubljani vrne domov na Štajersko brez enega opravljenega letnika. Naveličana študentskega dela in naveličana hoje po poti, ki se izkazuje s slabim ali dobrim koncem za enako suhoparno. Z diplomo bi prodajala zdravila, brez diplome pa prodajaš pijačo v baru, pojasni svojemu fantu Matjažu, ki mu je že obtolkla srce, ko je spokala študirat. Zdaj se je vrnila in ne samo to, heh, staršev se je malo odvadila, pa nima nič proti, če bi zaživela pri njem. Odvadila se je kričanja in serije očitkov, da ne ve, kaj bi z življenjem. Matjaž jo razume in, heh, še vedno ljubi. Tina vsem najdražjim takoj dokaže, da se v peklu ni znašla, ker ne ve, kaj hoče, ampak ravno obratno. Ker ve, kaj hoče in drugega noče. Postala bo pevka in se s petjem celo preživljala.
Seveda naleti na kopico opičnjakov, ki jih vodi obračanje denarja in praznjenje jajc. Njen talent je pomemben toliko, kolikor je pripravljena potešit erekcijo impotentnih v bitu. Kar izpade v svetu šovbiznisa na videz lažnivo, je pravzaprav iskreno, zato se Tina v ključnem pogovoru z zainteresiranim menedžerjem debelo zlaže: Ne, ne, nisem lepa, skromno pripomni frustriranemu fukfehtarju in mu podeli džokerja samozavesti. Jasno, pomanjkanje ženske skromnosti je v mačističnem svetu vedno kaznovano z brutalnim ponižanjem. Prebrisan pristop, ki ga dekleta zlahka prepoznajo za nujnega že v osnovni šoli. Oh, ne, ne, seveda si lepa, no, hja, nekaj plastike in drobnih popravkov ne bi škodilo, uf, pa tako sramežljiva, super fajn, si misli vsak po ojdipovsko degeneriran kvazimačo, sramežljive je lažje pofukat tako in drugače, hitreje so zadovoljne, blagor mi, no, saj plačujem za to, s trpljenjem in valuto, khm, ferplej. Tina se znajde v zagati. Iskrena bi se tudi v resnici počutila dovolj ponižno, da bi se ji zdelo vznemirljivo fukat z opičnjaki, v njenih očeh bi izpadli lepši in pomembnejši od nje, tako pa … se scenarij pač zaplete. Še bolj se zaplete, ko se celo razumevajoč fant, povsem preprost driblar bagra, izkazuje kot ultimativna brihtna buča, ki pa žalostno opazuje, kako njegova ljubezen počasi postaja vredna šovbiznisa, saj razočarano ugotavlja, da tako butaste, kot izpade v medijih, še ni videl.
Ula Furlan je v glavni vlogi sproščena in prepričljiva. Pod bremenom predhodne neizkušenosti in konec koncev spotakljivega dejstva, da gre za hči televizijske ikone Miše Molk in pomembne osebnosti s filmskega področja Silvana Furlana, zaradi česar bi ji lahko marsikdo očital neutemeljeno uhojeno pot v šovbiznis, je z izzivom uspešno pometla in upravičila ponovno dober izbor Metoda Pevca za osrednji ženski lik na slovenskem filmu. Odlično uigrani se izkažejo tudi ostali, od prvega do zadnjega, v večinoma že preverjeno dobro izpeljanih osebnostnih profilih, kot da ne bi igrali, saj so spet oni v še eni pojavni verziji.
Hit poletja je lahkotno formiran filmček, ki se razvija lahkotno verjetnemu epilogu naproti, ampak zapusti močnejši vtis od lahkotnega. Podobno vzdušje vnese glavna pesem Abel in Kajn avtorja Vlada Kreslina v soizvedbi Severe Gjurin, ki tudi znotraj filma posoja glas Uli Furlan.
Hit poletja bo na sporedu že 23. aprila na prvem programu Televizije Slovenija ob 19.55. Priporočam!
A ni Abel in Kajn naslov pesmi in ne obratno?
Drugače se pa sliši zanimivo.
@Anže:
Jah, seveda je … “Abel in Kajn … nama bo fajn”. Na današnjem prispevku na RTVSlo sem preverjala osnovne podatke, če sem koga pozabila, pa to. Seveda so zapisali narobe obrnjen naslov pesmi in me uspešno zavedli. Hvala. Popravljeno.
Iztok Gartner pa v jok.
Odličen zapis. Mislim, da bo marsikomu izničil predsodke do slovenskega filma, ki jih dostikrat faše tudi neupravičeno.
Sem že Paucstadtu večkrat rekel, zdaj bom pa še tebi: Povedi z več kot dvema stavkoma in podredja druge stopnje v filmski recenziji?!?! Pa kar neki psihološli orisi. In cinizem. Kako naj to ljudje sploh razumejo!?!?
Pa še malce bolj resno:
“Silva Čušin se je pričakovano dobro izkazala v vlogi zaskrbljene matere, čeprav ni nastopila v Petelinjem zajtrku, v spodletelem televizijskem hit projektu Za zadnjim vogalom s hitkloni tudi ne.”
Tole mi je polepšalo jutro, hehe. Saj res. Genialni kratkometražnik Prezgodaj dva metra spodaj s Čušinovo, Škofom in Cavazzo si videla?
Bom gledal. Hvala za informacijo!
Mislim gledati tudi jaz, Metod Pevec snema dobre filme!!
Je pa res igralska zasedba precej tista iz Petelinjega zajtrka, plus isti avtor knjižne predloge … Kot da bi se Pevec zavestno in nesramežljivo oprl s svojim hitom na naš dejanski kinohit. 🙂
Vendar se ne strinjam z nergači, ki jamrajo, da je velik problem naših filmov ta, da so v vsakem filmu isti igralci. To seveda ne more biti res. Primoža Bezjaka sem videl sam samo v Petelinjem zajtrku in Šugman, Emeršič ter Cavazza tu verjetno ne igrajo, a ne? Itak, da ni noben film ves iz novincev, nabor sposobnih igralcev je pri nas majhen.
Zadnjič sem slišal, da se pripravlja ekranizacija Svobodnega sonca v režiji samega Spielberga. Iztoka pa da bo baje igral Borut Veselko. Dvakrat kul — tudi za nergače: se še spomnimo kakega filma z Veselkom?
@Robert
Operacija Cartier 🙂
Robert – Pod svobodnim soncem in ekranizacija Finžgarja s Spilbergom za krmilom je bila novica, objavljena 1.4.
Aja? 🙁 potemtakem me je Delo vrglo na šalo, bravo. No, vsako leto me kdo. 🙂
Robert, pa Poker tudi.
Tole pa res šušmarite v stilu kak vsi vse veste, pa zna nihče, komentarji so pa tak debilni, da bom vzel zalet in skočil s filmskega traku na gledališki most in v partituro mjuzikla direktno v plafon imenovan po Ubi Božeju. Bedaki. širina, pesmca in gore kot skibucke, zahtevajte več in, če metod nima pojma in ula naj še naprej mamo vpraša za kaj gre na tem svetu, bom vzklikal ajajamm in sori, nisem od tuku in nočem bit, ko plozate, ko bi radi, pa ne znate in Draga Simona: svet je bohotnejši in spolzek in slina curlja povprek in počež, ko daš sebi naslov Hit polletja in veš, da je pop samo flop in slomanija samo direktno v zid, z glavo not in nikoli skoz.
osnovna pravila pisanja za splet so tukaj kršena; a lahko prosim dobimo usejfrendli obliko; vsaj črno na belo, kljub želji se tega žal ne da spremlajt
1. Ne štekam zakaj se nekateri pritožujete nad oblikovno podobo tega bloga. Tekst ni nič težje brat, kot na kakšnem drugem blogu.
2. Pri omenjenem filmu so me precej zmotili komentarji na enem drugem portalu o tem, da je Ula Furlan dobila vlogo po vezah – zaradi svoje mame (Miša Molk) – ne da bi folk sploh videl film. Kr neki. Tako tipično slovensko.
@Lona: Ti morda simpl bereš belo na črnem, velika večina pa žal ne. Ne posplošuj, prosim, to me res razpizdi.
1. Fajn. Hvala za informacijo, si bom Hit poletja (23.04.08 na I.progr. RTVS, ob 19.55) z veseljem ogledala!
2. A bi lahko prosim kdo od velikih poznavalcev oblik blogov, ki vas moti belo na črnem, dal kakšen koristen (in konkreten!) namig za boljšo podobo? Upoštevajoč seveda vse tisto, kar je že Simona pogruntala kot preizkušeno pregledno, praktično uporabno (oštevilčeni komentarji, dovolj velike črke…ipd.)
3. Ula Furlan je talentirana punca, Z MAMO ALI BREZ!
4. Vsem kroničnim nergačem želim en čimbolj skuliran vikend! Včasih pomaga že čisto navaden ples v dežju. Z marelo ali brez! Naprimer.
@veronika: praviš, da smo tisti, ki težko beremo Simonin blog zaradi njegove barvne predloge kot take, veliki poznavalci oblik blogov!?! To pa sklepaš na podlagi česa? Jaz osebno pojma nimam o templejtih in grafičnem oblikovanju…
Moj predlog: zamenjati obliko in velikost pisave, kot je npr. tu: http://black.blog.siol.net/
@lamantin
Ne posplošujem. Verjetno bi morala napisata izrecno: MENI ni tekst nič težje brat.
Kakaršna koli je že oblika bloga nikoli ne bo zadovoljila vseh bralcev. Npr. meni se recimo primer, ki bloga, ki si ga objavil zdi zelo težko berljiv, neprimeljiv s tem.
Pač, vsake oči imajo svojega malarja. V tem primeru je pač pomembno, da je blok všeč avtorici.
@milan:
Se je že navadil na flegma princip in udri dalje … hehe …
@Pris:
Hvala. Ja, slovenski film je naredil velik preboj zadnja leta… tako v dotičnem komercialno naravnanem smislu kot na umetniškem.
@Stric Bedanc:
Hehe … Ljudje razumejo, ostali pa lahko trenirajo …
Na žalost sem ga zamudila … Ta je od Luzarja, a ne, sem si prav zapomnila? … Bom nadoknadila.
@mgerencer:
No, fajn. Večerček bo po mojem prijeten.
@Robert L. Tuva:
Ja, sigurno se je zavestno … Imam raje, da je nesramežljivo in transparentno kot zavito v celofan, ki bi bil itak prozoren in zavajajoč kvečjem za slepe …
Bezjak je igral tudi v Barabah od Zupaniča … luškan filmček … Emeršič igra eno glavnejših vlog, saj sem napisala … Cavazza pa tudi … hehe (Boris Cavazza, ampak je Cavazza …) … no, Šugmana pa res ni. Seveda ni treba, da je ves film z novinci, vsekakor, ampak če se šopek vedno istih igralcev trkolika iz projekta v projekt, je pa tudi malo preveč. Dobro je, da imamo tudi Slovenci svoje filmske “zvezde” minorni produkciji navkljub, ni pa dobro, če se istih pet kampanjsko fura naprej, čeprav ni nujno, da so najboljši izbor. Dobro tudi ni, da se nekoga zaradi ene na kožo pisane vloge potem ufurava v vse filme, tudi v neprimerne vloge (z Musevskim se ga je začelo tako malo biksat na primer).
In seveda ni res, da je pri nas nabor sposobnih igralcev tako majhen kot izgleda zaradi izpostavljanja enih in istih pet. Daleč od resnice. Obstajajo tudi boljši v določenih kontekstih in drugačni in nabor je vedno pestrejši. To so predvsem lobistične fore, ki ja, povzročajo v javnosti vtis, da imamo zelo skromno bero dobrih igralcev, kar nima nobene zveze z resnico in ni dobro.
@black:
Zdi se mi bedasto, da si komentatorje ozmerjal z bedaki, sam pa nisi ravno prepričal, zakaj naj bi bil tvoj komentar manj bedast. Ni mi všeč tudi zato, ker imaš na svojem blogu kopico res nepotrebnih debilnih komentarjev, ki nastajajo samo zato, da obstajajo, pa jim še nikoli nisi prisolil prevzgojne klofute, ampak prijazno pozdraviš bedaka, ki ni napisal nič več od “ku-ku spoštovani Pograjc, še sem tu!”. Ne razumem.
Hmmm … Kaj te v resnici matra?!
Si videl film ali ga nisi in že vnaprej vse veš o tem, kdo kaj zna in kdo rabi spraševat mamo o tem in onem?
Razumem jezo nad curljanjem sline in podobnim. O tem sem pisala v zapisih o filmskem festivalu in tudi v tem sem izpostavila v prvem odstavku, da gre za hitmejking. Osebno me ne moti, da je dal Pevec naslov, kakršnega je dal. Mnogo bolj me moti na primer, da je tako v filmskem kot v gledališkem svetu marsikaj zavito v celofan sprenevedavih vnebovpijočih “naslovov” znotraj in naokrog, v resnici gre pa samo za željo po hitu. Ne samo to … v visokoleteče kvazifilozofske floskule se zavija in opremlja navaden pop in potem vse skupaj ni niti dober pop, niti presežna umetnost, ki bi posegala po čem širšem od zguncanega enoumja. Oba veva, da imamo na sceni tudi ta pojavček.
Skratka … tale filmček je definitivno pop in se niti ne predstavlja drugače. Je pa za razliko od raznih pop izdelkov alias Kajmak, Tu pa tam in podobnih na slovenskem predobro sprejetih produktov dobro predstavljen in podtakne več poetike in precej bolj z občutkom obdela stereotipe. Mislim, da Pevec dela predvsem tisto, kar zna, na način, kot zna, v “žanru” in pristopu. Pri tem ne zahteva tako malo, kot malo zahteva od sebe kakšen precenjen Petelinji zajtrk, od publike itak precenjen, od velekritikov pa sploh. Seveda je tukaj govora o filmih, ki koketirajo v bolj ali manj komercialno naravnanem smislu … da ne bo kakšnih nesporazumov v zvezi s širinami.
Zato se mi pri Pevcu niti slučajno ne zdi, da bi moralo občinstvo sprožit revolucijo z zahtevkom za več. Zakaj neki? Požreti so pripravljeni z nasmeškom na obrazu toliko kičastega blefa in se sprdovat na drugi strani nad stvaritvami, ki jih zaradi zaslepljenosti od slabega kiča, kakršen lahko rovari samo po Sloveniji, sploh ne premorejo občutit, kaj šele prepoznat.
Kar se Ule tiče … vlogo je sfurala okej. Pika. Samo zaradi tega, ker je hči Molkove in Furlana, je pač ne nameravam spljuvat. Verjetno tudi ti nisi na primer Sebatu serviral, naj gre povprašat raje fotra Borisa, kako pa kaj v življenju. Ne, ponudil si mu glavno vlogo. Sklepam, da zato, ker si imel dovolj zaupanja vanj pedigreju navkljub. In upam, da si toliko distanciran od slin in osebnih šušmarjenj, da nikogar ne bi niti polival s kislino, niti posipal s sladkorjem brez objektivne distance do rezultata. Pravzaprav simpl.
Dragi Matjaž … Kar se pretepanja z bohotnim slinastim svetom tiče, me vedno zanima volja do preboja tistega, kar res stoji, če smo že tukaj in če že živimo, a ne … umik je pa pač umik in ne more obetat boljših rezultatov od umaknjenega. Kaj je zdaj?! A bomo kaj al’ nič!
@xx:
Pravila niso prav nič kršena. To je tema, ki je v ponudbi. Ena izmed mnogih belo na črnem, ki jih uporabljamo blogerji. Temo bom spremenila, če bom lahko imela takšno, ki mi ne gre na živce in bo vsebovala vse funkcije, ki jih želim. Žal, črne na belem z oblački, pomarančami in podobnim ne nameravam imet, ker se mi obleka ne poda. Dolgočasno nesofsiticirane beline tudi ne maram.
@Lona:
1. Mah … lepega dne se pojavita dva in se namnožita še v xx, xy, c2 itd. Tako je to … hehe …
2. Ja, to tudi mene moti, zato sem tako zapisala na to temo, kot sem. Zanimivo je, da se dejansko velikokrat zgodi, da se po našem prostoru klatijo diletanti, ki rovarijo samo zaradi vez, ampak je pritoževanje nad njimi bistveno manj in bistveno manj pikro kot v primeru, ko nekdo “s povezavami” opravlja svoje poslanstvo dobro. Fenomen … res.
@lamantin:
Mogoče bo bolje. Odvisno od Piromana.
@veronika:
Podpišem.
@lemantin:
A me zajebavaš?!!! Black ima enako velikost črk, samo bolj okroglastno, kar je nekaterim brat še težje, in ima enako sivkasto črno podlago. To je pa zdaj že blesavo. Črke si lahko povečas sam s Ctrl Alt in rolojem na miški. Ogromne boš imel v trenutku. Bele podlage imajo v glavnem enkrat bolj drobcene črke v osnovi kot so te. Zato nehaj gnjavit, ker res, kot je rekla Lona, nikoli ne bodo vsi zadovoljni.
@Simona: ne, lemantin, temveč lamantin. Zakaj si tako popizdila?! Nič ne gnjavim, le veroniki sem ustregla s predlogom. In še nekaj, templejt tvojega in blackovega bloga je res PODOBEN, toda razlike obstajajo in te so po mojem ključne! Ctrl + oziroma – funkcije ne potrebujem, očitno je čas za špegle.
Nočem bit žleht do nobenega in mi v navadi komentirat komentarjev namesto zapisa, a vendar: rešitev za tiste, ki jih moti pisava/template/barva bloga, bi bil mogoče Google Reader… Ob predpostavki, seveda, da jih zares moti…
Simona, hvala za info. Mi je všeč gledat film, če vem vsaj malo zgodbe vnaprej.
@lamantin:
Se opravičujem. Lamantin torej! Seveda … saj v tem je fora … obstajajo podobne teme, take in drugačne … in vsaka je lahko v nekem detajlu nekomu bolj prijazna. Imela sem že tri. Na prejšnji so mi težili, da imam premajhne črke, črno na belem, čeprav so bile takšne kot pri tisočih drugih. Vedno neki … Ni panike! Bom videla, kaj bom. Špegli znajo bit kul, ja … hehe …
@sovica oka:
Jahaha … Ob predpostavki!
Lepo, da si se oglasila. Mimogrede … zakaj ta teden nisem brala napovedanega intervjuja s tabo v Blogoroli? … Bo naslednjič?
načeloma recenzije name nimajo vpliva…hmm…pač tako je. Dokler sama ne vidim filma, nobena kritika, pozitivna ali negativna, nima haska.
Ponavadi jih nočem brat zaradi predstavitve vsebine, ker sem rada presenečena, četudi negativno hehe
Madona, nisem vedela, da je bil intervju v B’roli napovedan? Računi brez krčmarja torej.
Si štejem v čast, da sem bila povabljena, a vendar imam rada trenutno stopnjo anonimnosti bloga, hehe. Nekako si ne želim, da me novogoriški folk zagleda na sredini časopisa, ki ga dobijo zraven kavice. 😛
LP
Komaj čakam na sredo; zdaj si bom film še raje ogledala; tudi zaradi Ule in Primoža in vseh iz Petelinjega zajtrka. Sploh me ne bi motilo, če bi bil Pevčev film njegovo nadaljevanje.
simonarebolj, škoda, ker je tvoje pisanje polno strahov in nepotešenosti zaradi neznosne dolgočasnosti posameznega (predvsem tvojega) vsakdana, ki ju ne moreš prikriti niti z velikim talentom za prepričljivo, toda le navidezno sproščeno in lahkotno pisanje.
Zagotovo zmoreš več radosti kljub kopici opičnjakov, ki jih vodi le obračanje denarja in praznjenje jajc.
@Ana:
Recenzija sploh ne sme razkrivat vsebine, sicer je zanič recenzija oziroma sploh recenzija ni. Vsebino kvečjemu nakaže, da bralec ve približno za kakšen žanr, pristop in poanto gre. Da se med morjem filmov lažje odloči, kaj bi si vendarle raje ogledal v izhodišču in kaj raje zamudil … ne glede na podano mnenje pisca recenzije. Sicer hodiš tudi v kino povsem na blef in upaš na srečo, da vidiš kaj omembe vrednega. Je kar fajn, da imamo predstavitve in recenzije na voljo … pa ne zaradi vpliva na mnenje.
@sovica oka:
Vedno so napovedani, ker naslednjega predlaga prejšnji intervjuvani. Tudi tebe je (popotnik, če se prav spomnim), pa si očitno odklonila. Meni se zdi škoda … ampak razumem … tvoja volja. Sem pa dobila čuden pomislek na Novogoričane … hehehe … A so tako zajebani, da se človek boji pojavit v eni prilogi kot častni gost? … hehe …
@jolanda:
Pevčev film ni nadaljevanje Petelinjega zajtrka … ima povsem drugo zgodbo in je postavljeno v drugo okolje, samo določene konceptualne stične točke ima, kot je zapisano.
Niti se ne spomnim, da bi prosila za kakšen instant poskus psihoanalize s strani psihoanalitske amaterke ali študentke psihologije.
O mojem vsakdanu pojma nimaš, o barvah moje potešenosti še manj (sva kdaj fukali mogoče? … sem ti pofukala moža? …), o aspektih in naravi borbe proti dolgočasju v mojem življenju med skrajno dolgočasnimi Slovenci, ki si znajo popestrit vsakdan samo z zlivanjem osebne togote in praznine nad vsakim, ki ne pristaja na dolgčas, imaš pojma še manj. Vsekakor pa taki plehnati poskusi zbadanja s strani neke anonimne “jolande” izpadejo ravno obratno kot se prozorno izkazuje namen. Kot da mi piše neko zdolgočaseno ženšče, ki ne vidi več izhoda, a jo nekaj v mojih zapisih vendarle poživi, a spravlja v jezo, seveda pa nima jajc, da bi izrazila, kaj jo v resnici muči. Škoda! Kar pogumno drugič!
In moje pisanje sploh ni sproščeno in lahkotno (samo včasih … odvisno od tematike), zato so tiki na prikrivanja samo smešni. Od kod ti ideja, da sploh namerava takšno bit! Ah, ja … saj res … Janša pravi, da nam mora bit vedno cilj sproščenost in lahkotnost … hehehe …
“Zakaj morajo na svetu obstajati takšne kravetine kot S. R.??”
Ian Curtis&Stone Roses, **.**.1957..
simonarebolj: velecenjena, ti bom odgovorila s tvojimi besedami: “…Jasno, pomanjkanje ženske skromnosti je v mačističnem svetu vedno kaznovano z brutalnim ponižanjem…”
Si ti sploh ženska?
Skrivanje za tretjim spolom te le še bolj razgalja.
Vztrajam: ščepec radosti in iskrene uglajenosti čisto zarwes ne bo škodilo tvojemu pisanju.
pouči nas nevedne kako biti ženska in kako radostna in iskreno uglajena bi morala biti o Jolanda!
vanja: bodi ženska, ki piše kot simonarebolj, toda brez polnih ust gneva in bruhanja očitkov za vse tisto, kar prostodušno počne sama s pridigarskim slogom po eni in vulgarno brezobzirnostjo po drugi strani.Pomanjkanje ostrine duha žal nihče ne more nadomestiti z ostrino besed.
Kdo, pravzaprav, ste vi nevedni? Ščepca skromnosti vam zagotovo ne bi škodilo.
“In moje pisanje sploh ni sproščeno in lahkotno…”
hehe, simona, tole pa drži kot pribito. 🙂 BTW, kaj je nasprotje od sproščeno in lahkotno? Zapeto in zateženo?
Simona al te Janša tolk rajca, da ga stalno omenjaš? Vzemi si Vanjo pa bo vse v redu. Saj poznaš pregovor – “gliha skup štriha”. Lep orgazem vama želim.
@Djubre:
Ne štekam. Okej štekam, na kater debiloiden klepetek se navezuje komentar, ne štekam pa kaj ima Ian Curtis s tem … Njega ni več med nami, ker je dobil odgovor na vprašanje … hehe …
Mimogrede … kje si, kako si kaj … Zakaj se marec ni zgodil … Na mailu!
@jolanda:
Spet! Od kod ideja, da se trudim kaj zakrivat? Vprašanje je le, kako dojemaš razgaljanje in zakaj se ti zdi tako nedopustno, da odraža, kar odraža.
Vsekakor sem zdaj veliko bolj zadovoljna s tvojim komentarjem, ker si izrazila, kaj te muči. In to je nekaj, na kar dobivam jezne dovtipe od enega profila žensk in po mojem mnenju potrjuje ravno to, kar sem zapisala. Skratka … Kdo bo prvi vrgel kamen v žensko, ki ne bo sprejemala radikalne ortodoksne muslimanske ideje, kakšna mora ženska bit? Trop žensk kakopak! Zakaj? Verjetno zato, ker se jim sesuje celoten smisel, ki so ga že odživele … in neverjetno … vedno gre za problem ponižnosti alias skromnosti, kot si zapisala. In radost bi rada??? Na blogu imaš polno radostnih in uglajenih zapisov, pa se ustaviš na mojem. Jaz tiste množice radostno uglajenih ženskih traktatov na primer ne berem. Ker je večina itak totalno zlaganih in njihov edini namen je, da se zbere kup enako radostno ponižnih uglajenih babnic in se med sabo malo trepljajo, hvalijo, čestitajo in pozdravljajo … kot v kakšni terapevtski skupini za samopomoč, ki nikoli ne pomaga, valjda. Ja, dolgčas.
Kakšna ženska bi morala bit po tvojem, da bi ustrezala tvoji predstavi, kakšna je ženska, ki godi tvoji psihi, da se počutiš toplo, namesto užaljeno na primer … hehe …?
Da bi razmišljala, ali bi mojim zapisom koristilo malo radosti, da se bodo jolande bolje počutile, mi na pamet ne pade. Potem bi postala enako zlagana kot tiste ženske, ki se tako trudijo v svoje zapise tlačit radost, da se bo ja nateplo čim več kolegic in se bodo trepljale in si lagale, kako pester dan so imele ob kuhani repi, siničkah in zvončkih, ki že molijo glavice na pomladno plan … hehe … Me ne zanima. Vzemi ali pusti.
In kaj neki je narobe s stavki, ki sem jih itak izpostavila kot dovtipe v povezavi s filmom, torej obstajajo v filmu, si jih nisem izmislila? A teh pojavov še nisi opazila, al’ kaj? Si mnenja, da jih ne bi smela opazit, ker potem nisem več ženska? Kaj naj to pomeni? Da je ženska slep idiot, sicer ni ženska? In ženska v okviru moške vulgarnosti ne sme bit nikoli vulgarna? Hehehe … Hej! Nisem jaz kriva, če živiš po takih načelih! Uživaj v svoji radosti, skromnosti in ponižnosti in pusti Simone, da uživajo po svoje. Razumem. Simone trpijo, ker morajo trpeti, sicer se tvoja teorija sesuje v prah. Jah … definitivno mi nisi prišla sem ponudit pomoči, a ne … hehe … Torej si si odgovorila že sama. In po vsem tem, ne vem, če sem pravi naslov za stresanje jeze. Kar se mene tiče, me samo veseli, da je tvoj ženski svet tako radosten … Lepo, lepo … kar tako naprej … hehe … saj se ti ni treba ustavljat pri meni … Pojdi tja, kjer pojem “ostrina” duha deluje po tvoji meri, ker tam v imenu ostrine duha mene in meni podobnih sigurno ne boš našla, torej se boš počutila domače in radostno … hehe … In vsi bomo srečni na svojem. A ni to super?
@Blitz:
Svet ni črno bel, zato ne delujejo samo nasprotja. Če bi delovala samo nasprotja, ti mene ne bi bral, zavzeto klepetal z mano ob prilikah, me imel v svoji blogoroli, me citiral in linkal v svojem blogu v stilu Simona velika je izjavila, da …. itd. Ker zapete in zatežene avtorice verjetno ne bi niti povohal. Da te kot klenega konservativca prijetno nerviram, je pa jasno … hehehe …
@Ncik:
Stalno omenjam? Si preštel, kolikokrat omenjam Janšo??? Če si to storil, kar zamenjaj besedico stalno za redko.
Definitivno bi mi pa z Vanjo veliko prej prišlo kot z Janšo. A misliš, da bi bilo pri tebi drugače … hehe?
Dober odgovor, ki sem ga seveda pričakoval. In imaš prav, zapetih in zateženih blogov se izogibam. Tudi kakšnega tvojega preskočim, kadar je zapet, zatežen ali oboje.
žalost.
to je neka različica peteljinega zajtrk, zelo mizerna… in vsi ti prizori… 🙄
ula žal totalno neprepričljiva, v bistvu oba “ljubimca”. groza. in dialogi ponesrečeni, vzdušje “leseno”, nepristno, človek bi si želel vsakič dokončat dialog, hočeš da se “izdahne”, izvije do konca, tako pa vse obvisi nekje v zraku. žal je popolnoma brez karakterja, zelo medla. in nasploh dolgočasen film…zdi se mi lahkotno rečeno “kr nekaj”, na hitrco, neresno, nikakor se ne morš vživet v …nič.
no, moje utrujeno mnenje…sedaj, ko sem uspela videt pol filma oz. 3/4.
sploh pa gledat skoz iste face…ccc
cau. obcasno spremljam blog, me zanima, vendar se strinjam da ni user friendly, priporočam osnovna pravila pisanja na netu, dobra referenca je lahko že virtua.si, pisanje.com, predvsem pa črno na belem; škoda bi bilo, da glas ne seže v deveto vaso, le zaradi tehnikalij.
Uf, mestoma s težavo gledala vso to kruto realnost, a film meni jako všečen, prav zaradi predvidljive (beri: pretresljive) mentalitetne “domačnosti.” Močna zgodba, s pečatom! Vloge prepričljivo odigrane, nimam pripomb. Pišem še pod svežim vtisom in čutim močno potrebo po tem, da se grem malo predihat na svež zrak. Matr!!!
Aja, pa začudobožje končno presenetljivo tekoči dialogi! Pohvalno.
Mene je pustil ravnodušnega. Klišejska zgodba, ki se odvija povsem po pričakovanjih na že stokrat viden način in klišejski karakterji, ki se skoraj nič ne razvijajo. Grdi šovbiznis (stari pohotni dedci, neprepričljiva predstavitev tabloidov: fotograf se kar iznenada pojavi na hotelskem hodniku, škljocne in v hipu izgine, kot da bi gledali kako ameriško serijo… medtem ko je dejstvo, da so v (zlasti slovenskem) šovbiznisu take naslovke večinoma umetno sproducirane), nadarjeni in naivni bambi (ki niti pogodbe ne prebere pred jo podpiše) vržen med volkove, preprost in ljubosumen fant, prijatelji iz otroštva, ki ji očitajo, da je postala zvišana, oče alkoholik, skeptična mati, ki pa na koncu vendarle postane rešiteljica. Črno in belo, brez vmes in predvsem medlo. Že jutri pozabljeno.
Ula je vlogo odigrala prepričljivo. Zelo lep in karakteren obraz ima ter lepo barvo glasu (ne govorim o Severinem petju, ki je sicer čudovito). Upam, da ji uspe.
@Blitz:
Prav.
@Ana:
Ni fer, da takele pišeš samo zato, ker imaš tudi ti nek problem z mano. Že prvič si se oglasila skrajno negativno s pametovanjem o nesmislu pisanja recenzij na totalno nesmiselnih temeljih … hehe … Oprosti, ker pišem tudi recenzije oziroma ker sploh pišem. In zdaj si napisala negativističen komentar na film, ki spet nima nobenih oprijemljivih temeljev. Leseni? Kdo pa je bil lesen? Če česa ni bilo, pa lesenosti ni bilo. Ljubimca sta bila prepričljiva toliko, kot je bila prepričljiva moč njune ljubezni. Dialogi? Povej, kaj več. Kaj neki je obviselo v zraku. Tvoj komentar. Totalno v zraku. Bi mi tudi ti rada povedala nekaj osebno??? Daj že, no. Ne zapravljaj časa sebi in meni.
@bettyruffino:
Mah … posebne študije, kar se pravil pisanja na netu tiče, me ne zanimajo. Ti pa dam prav. Res je nesmisel, da tehnikalije jebejo uporabnike. In ja, bom zadevo tokom vikenda pač spremenila, če je ta podlaga očitno res tak problem. Čeprav sem slabe volje, ker so zame črno na belem podlage tukaj skrajno otročje ali dolgocajtne ali jim manjka kakšna pomembna user friendly funkcija. Ampak jebi ga. Bom potrpela … hehe … Hvala za korektno podano mnenje.
@veronika:
Ja, to je vrlina tega filma, se strinjam, v domačnosti in totalnem približku, čeprav preprost … tekoč, topel, blizu in na slovenskih tleh … hehe … Igra pa itak kul, ja.
@beatnik:
Če te je pustil ravnodušnega, te je pustil pač ravnodušnega … hehe … Mene ni mogel … mogoče, ker sem ženska … mogoče tudi zato, ker mi je ravno dovolj na ošvrku ta scena in je točno takšna in mogoče zato, ker vem, kako težko je vedeti, kaj hočeš, ko po difoltu tvoje bližnje to najbolj moti in skrbi, srake pa itak samo čakajo, da ti izkopljejo oči in jih prodajo na bolšjaku. In ker vem, kako zoprno je, ja, ko fant od tebe pričakuje, da se boš poročila in umirila, sicer ga pa ni več … hehe … V Sloveniji gre to lahko točno tako, kot je prikazano, še posebej zlahka, če nimaš učinkovitih vez, ki te tudi branijo in stojijo za tabo. V vseh ozirih. Vrednosti potekajo tako. Natalija Verboten, Lendero in podobne pač furajo z menedžerjem, Alya ima mamico menedžerko … hehe … nekatere pa bolj težko skozi pridejo.
Kar se tiče klišejev … kot sem zapisala v recenziji oziroma predstavitvi … Film je lahkotno formiran, ni pretenciozen v smislu velikih zgodb ali velike forme in se drži slovenske realitete (fora s Hribarjem in Melodije morja in sonca toliko bolj užge zato), ampak špila na simpl način kukanja v “spalnico” nekega tovrstnega dekleta z eliminacijo 95% dolgočasja. V tem oziru klišeji zame ne igrajo vloge, ker klišeji dejansko funkcionirajo. In jasno je, da Lainšček in Pevec nista retardiranca v smislu, da bi mislila, da sta posnela unusual story. Betty Blue. Liki se nimajo v kaj drugega razvit, kot se. Kako se ne? Razvije se njen lik (ne strinjam se z naivnim Bambijem … saj ni šlo za naivnost … saj je vse vedela, kako in kaj, samo druge možnosti ni imela … pač reči adijo in oditi nazaj za šank), Maksijev … Edijev se nima kam in je jasno, da ostane. Ne razumem. Poznam pa filmsko teorijo po hollywoodsko … ampak me sploh ne zanima, v kolikor film ni formiran kot tak. Me pa zelo motijo klišeji, ki so zgolj to … Na primer Kajmak … kjer klišeji nimajo nobene prizemljene topline in mesenosti, ampak služijo za foro, ta fora pa zafura pristnost. Petelinji zajtrk me je motil, ker je navidez nepretenciozen enako kot ta, vendar si ne more pomagat, da se ne bi afnal z izjemnimi momenti, ki jih ne izpelje. Ala fuk s Severino, kjer on ne prepozna fejka, za smeh odgriznjen ščegetavček in samomor psihopata, ki se zgodi kar od nikoder itd. Tukaj teh mašil preprosto ni. Tudi se ne strinjam o črno belih likih. Meni ona ni črnobela. V odnosu do fanta je dvomljiva itd. Tudi najbolj negativen lik Edi se preko Maksa ne slika samo črno, ampak preprosto butasto, v stilu … tak je svet. Pojav sponzorja je v bistvu tako tako. Nekateri temu pravijo fer plej in ja, iskrnost, kot sam pravi. Skozi dialoge so izpostavljeni zelo močni detajli raznih sprenevedanj, ki so tukaj, med nami, kar naprej. Pa se na blogu prepiramo o naravi njih … hehe …
Tisto s fotkanjem se mi pa sploh ne zdi sporno. Vse take fotke v Sloveniji pa res niso fotomontaža. To je pa dezinformacija. Tako hudo ali dobro, saj ne vem, pa res ni.
Seveda pa lahko nekoga, razumem, ta svet preprosto ne zanima in se ga zato ne dotakne. Ker ta film deluje izključno na tem principu, ne na principu, da bi hotel bit vsebinsko unikaten ali v pristopu poseben. Samo predstavlja in stavi na empatijo do te ralitete.
Ja, okej, razumem, da je ta svet tebi bližji in se te posledično bolj dotakne, pa vendar… še zmeraj vztrajam, da bi bil lahko predstavljen manj črnobelo. Mogoče bi se potem dotaknil tudi koga drugega. Vsi liki iz šovbiznisa so negativni, le Maksi je nekaj vmes in ta njegov razvoj skozi film je zelo minimalen in nadvse predvidljiv (tudi ne vem, zakaj je bila družina tako blažena zaradi tiste obljuba denarja na koncu po telefonu, ko pa je že tolikokrat obljubljal v prazno). Tina je bila predstavljena v zelo pozitivni luči, brez napak (tudi njen odnos do fanta je bil po moje čisto fer) in celo njena esmeraldovska naivnost je izpadla simpatična, ubogo dekletce, no. In ja, podpis pogodbe brez predhodnega branja je bil posledica njene naivnosti, saj je sama povedala, da je sploh ni prebrala, ker je zaupala Maksiju… Da je slika popolna, je Tina tudi pevka kvalitetnega, ganljivega in melanholičnega komada. Torej ne gre za kakšno Manco Špik, Žano ali Špelo…in ravno v tem kontekstu izpade tisti prizor s paparacom, ki bi ga prej pričakoval od kakšnega Okorna, skrajno neprepričljiv in na nek način metanje peska v oči. Lepo te prosim, a se ti zdi da rumeni tisk zanima, s kom fuka debitantka na festivalu, ki jo odlikuje glas in kvaliteta? Kolikokrat si pa že videla na naslovnici ali bilo kje kakšno podobno vest o Severi Gjurin (ki je Uli posodila glas) ali pa Mini iz Melodroma? Namreč lik Tine bazira na kvaliteti takšnih pevk, ki pa za rumene medije niso interesantne. Drugače bi bilo, če bi Tina žvrgolela kakšen lahkoten poskočen komadič, a kaj ko bi bila potem za gledalca manj simpatična, njena usoda pa manj otožna. Tako pa tisti prizor s paparacom izpade zelo posiljeno in paradoksalno. Posiljen mi je tudi lik očeta, ozdravljenega alkoholika, ki začne zopet piti ob razočaranju nad hčerko in sramoto v tabloidu. Povsem nepotreben in patetičen vložek. Kaj se zgodi potem s tem njegovim pitjem ne zvemo, ker je na koncu spet tako simpatičen kot na začetku filma.
@beatnik:
Ne, ne … saj tisto o bližini sem samo navrgla … ne sme bit razlog za preceno filma, ali se dotakne ali ne … čeprav drži objektivizem. Mene se še nobena špageti kavbojka ni dotaknila, a mi je jasno pri kultnih, kaj je tisto, kar zapoje … iz čistega objektivizma.
Niso vsi liki negativni. Maksi je vmes, Vlado Kreslin je pa pozitiven … hehe … Po mojem mnenju so vsi vmes, edino Edi je en tak testosteronski butelj, ki pač tako vidi svet.
Družina ni bila blažena zaradi denarja. Oče celo reče, da nič ne verjame, kasneje pa doda, da je deloval prepričljivo. Ta scena povsem štima (dlako v jajcu cepiš).
Tina meni ni samo pozitivna. Nasrala se je tipu v flet, za katerega je vedela, da ga je že enkrat prizadela in čeprav še vedno ve, da ni na prvem mestu, pač vzame, kar lahko, in pri tem niti najmanj ne upošteva njegovih emocij. Tisto branje pogodbe… strinjam se samo v tem, da je bilo brez veze omenjat, da česa ni prebrala, ker bi v vsakem primeru šla v šovbiznis, ker je hotela iti in ker je bilo to edino, kar se ji je ponujalo in ja, bi zaupala, kot je rekla, da bo vse okej, ker so frendi (z Maksijem), torej, res, je bilo nepotrebno poudarjat, da česa ni prebrala.
Pevka Tina je nastopila na Melodijah morja in sonca. Severa Gjurin bi tam nastopila, če bi jo vleklo sedem volov … hehe … Ona bi bila bolj primerljiva s kakšno Majo Slatinšek na primer … In ja, seveda bi jo z veseljem ulovili paparaci, čeprav poje kvalitetno in po možnosti še dobre komade. Bistvo je v tem, da Tina ni neprivlačna, da ne rečem grda, in se pričakujejo taki in drugačni heci, še posebej ob menedžerju, ki je že znan po fukozafrkancijah in šušmarjenju, kar je nakazano v prizoru s Kreslinom in Edijem. Ne pomeni, da če punca poje kvalitetno in celo dobre komade, je paparaci ne marajo, pa čeprav je pofukljiva. Še posebej takoj po festivalu Melodij morja in sonca, kjer se zbere največji sloscenski ološ in je pravzaprav po nivoju ena kmečka tabloidna farsa … hehe … Ona v štadiju filma ni bila na nobenem nivoju Melodrom pevke, Katalene in podobno … to se ponuja kot napredna možnost šele na koncu, ko jo porufa Kreslin …
Oh, ne … meni bi se zdela tudi usoda kakšne poskočne Alye dovolj tragična kot takšna. Sigurno pa ne usoda Natalije Verboten, ker prodaja gnile komade in se baha na parih opernih urah za prazen drek, ker nič ne slišimo. Skratka, zakaj bi se mi smilila usoda dekleta, ki bi na primer pofafalo in prefukalo vse samo za slavo, v mikrofon bi pa samo krulila in rit kazala. To bi bila povsem druga zgodba. Ta zgodba je ganljiva ravno zato, ker cika na to, kako nevreden je talent v tej kolobociji fejkarjev, če si brez zaledja, brez vezi, pa še iz neke vukojebine. Ne vem, zakaj bi se mi smilil slon, ki hoče na vsak način priti v trgovino s porcelanom, da ga bo drobil. Jah, naj fukajo, fafajo in jebejo ježa za toliko škode, kot nam jo naredijo na sceni, pa še plačani so za to in pri debilni publiki še zapirajo možnosti talentiranim. Za Brendijem res ne bi jokala, če bi se dal s sisnjenimi zobmi pojebat pederskemu magnatarju za plato … hehe … njegov problem. To bi bil drug film. Ta filmček je fajn, ker pokaže, da v tem svetu ni ločevanja med plevelom in …. Lahko ti pa uspe … če imaš zegen, da naletiš na prave ljudi, kar pa še ne pomeni, da boš na top listi. Tudi na koncu, ko cikne na možen preboj s povabilom Kreslina, kot gudgaja, bi bil z začetkom na tem koncu drug film. In čeprav bi se morda s Kreslinom kresnila ali kresala, poanta ne bi mogla bit ista. Ampak bi lahko dobili lovestory med dvema, ki skupaj ustvarjata in se pač logično posledično še ljubita … hehe …
Ja, fotr se ga napije. Nič nenavadnega glede na škandal, ki se mu zakuha. Saj ne pije zaradi hčerke, ampak ker je osramočen on … ker je ukradel denar iz fonda soseščine (si izposodil) in je na selu očrnjen … ker ona pač ni vrnila ob pravem trenutku. A zdaj je pa na filmu kar vse nenavadno … Seveda izvemo, kaj je z njegovim pitjem. Ni se zapil, samo puklo mu je. Saj je jasno na koncu, ko spet barva kozarec. Zdaj ga pa že biksaš, beatnik. Vem, da si trmast sto na uro in da ne bova prišla skupaj in boš hotel na vsak način dokazat svoje. Ampak res pretiravaš. Še malo pa bo sonce prezeleno, trava pa vijoličasta na filmu.
Za take filmčke me ne skrbi. In če bi jih folk v tem lahkotnem žanru raje gledal kot razne Kajmake in Peteline, pri čemer taisti maestroti potem zastrupljajo sceno še z raznimi Za zadnjim vogalom, Batine in NMK drekarijami, bi bila zelo vesela. Vsaj škodljiv ni.
@simonarebolj:
oprosti, simona, ni kaj za štekat, to je bil eden nezahtevnih infantilizmov..
se oglasim..
Oh ne no, sonce je bilo ravno prav zeleno in tudi trava me sploh ni motila, hehe. To namigovanje, da pljuvam kar tako zaradi pljuvanja samega, mi pa sploh ni všeč! Recimo igralci so bili odlični. Vključno z debitantko, ki sem jo že pohvalil. Tudi domačnost v filmu mi je bila všeč do neke mere (Hribar, Melodije, Čas/Šalehar, Karoli), nič več pa, ko je po nepotrebnem prešla v karakterje: ukazovalna in nikoli zadovoljna mati, oče alkholik… nenehno sem čakal, kdaj bo kdo storil samomor in film naredil še bolj slovenskega. Nič ga ne biksam, samo povedal sem, kaj in zakaj me je zmotilo. Morda sem prepicajzlast na nepotrebnih mestih. Dopuščam možnost zaradi mira v bajti. Je pa res, da bi lahko pisal o roza črkah na zlati podlagi, ali pa se vtaknil v kako freud-za-telebane psihonanalizo ala jolanda, vendar se mi zdi to povsem nepotrebno in nezanimivo. Pač. Ah, da ne pozabim na Gartnerjev predlog, da bi se morala hladna Estrellita predvajati na tv-ekranih, lahkotni Hit poletja pa na velikih platnih. Ja, gremo naredit to, na velika platna hite, zajtrke in marmelade, da kokice bolj teknejo, na telko pa zatežene in hladne drame. Vidiš, tako razmišljanje bi se mi pa zdelo kar škodljivo.
Beatnik, malce narobe si me vzel. S tem nisem želel reči, da je prvi film zatežen, drugi pa sproščen, saj sta pravzaprav do neke mere celo enaka. Tudi Hit poletja ni komedija, a ne, Estrellita pa ima prav tako dosti komercialnih prijemov. Želel sem reči, da je škoda, da je tak dober film ostal le ne tv stopnji.
simona, čemu me napadaš? in čemu obračaš situacijo? kako si lahko tako zelo prepričana o tvoji sodbi, kako sem jaz mislila s tem, kar sem napisala??? oprosti, ampak NISEM BILA NEGATIVNO NASTROJENA, NAJMANJ SEM APELIRALA NA TVOJO RECENZIJO, pisala sem NA SPLOŠNO, IZRAZILA SVOJE SKROMNO MNENJE…zdaj pa CELO NI OK, DA SEM NAPISALA SKROMNO MENENJE O FILMU. Sploh ni potrebe da je dolgo in široko, skrajno pikolovsko, da bi se morali z mano strinjat ali bi bili pomirjeni….ne vem v čem je problem, jaz ga ne vidim.
Ne vem od kod ti naperjenost. Slow down. Presenečaš me po novem.
škoda, da si tako napadalna in prav ti negativno naperjena.
seveda to ni bil moj namen, res neverjetno kako si lahko človek ustvari neko popolnoma napačno mišljenje…čudno, prav zares.
“Bi mi tudi ti rada povedala nekaj osebno???” – smeško z izbuljenimi očmi. OK, zdaj vem, da z mano res ni nič narobe. Nikol se nisem jajcala preko bloga in do sedaj me še nihče ni tako ZELO ZGREŠENO RAZUMEL. KAJ TI MAM POVEDAT OSEBNO? SAJ ME NIČ NE VEŽE S TABO RESNEGA.
Ker sem prebrala recenzijo, sem nato na hitrco, ker pač, glej ga zlomka, nimam več časa za dolge komentarje, sem napisala, kakor sem. Če pa kdo ne razume moje besede “lesenost” in če 90% folka meni, da je bila igra Ule prepričljiva – pa kaj, meni je prav, se ne pritožujem. Ti pa se nad mano, ker se mi zadeva nikakor ne dopade.
boožeee, lahkotnost ti podarjam s soncem vred in NAJMANJ MI JE DO TEGA, DA BI NADALJEVALA Z NEGATIVNO ENERGIJO v komentarjih. Škoda, da si to načela….
baaaj*
@beatnik:
Ne, ne … nisem mislila, da pljuvaš zaradi pljuvanja samega, ampak da pretiravaš in da kar nisi znal odnehat. Meni se pa ta film absolutno kljub možnim kritikam (kot vedno v smislu osebnega mnenja) ne zdi zaslužen za take plazove neustavljivega kritikasterstva (dejstvo je, da si se spotaknil tudi ob zadeve, ki so bile povsem dobro pojasnjene), še posebej ker obstajajo izdelki alias Kajmak, Tu pa tam in nešteto podobne instant poneumljajoče folklore na nacionalki … v obliki oddaj, humorističnih serij itd. Skratka … s takim namenom, sporočilom in tako predstavljeni klišeji za širšo publiko (saj sem tudi sama zapisala, da gre za lahkoten film … torej, ja, kokice gredo lahko zraven … za razliko od kakšne Betty Blue na primer) se mi zdijo znotraj lahkotnejšega pristopa naravnost balzam za slovensko kinematografijo! Napredek tudi z vidika tistih gledalcev, ki bolj kompleksno zastavljenih filmov sploh ne štekajo in jim manjkajo vmesniki pri uvajanju v umevanje bolj globalno zanimivih užitkov pri razkrivanju poante določenih tematik na filmu ali v literaturi. Ja, zato se mi zdiš prepicajzlast. Saj se da tudi klišeje naredit na tak ali drugačen način. In ta se mi zdaleč ne zdi slab, še posebej v primerjavi s tem, kar moram goltat na slovenski sceni, je ta naravnost umetnost in sporočilno uhaha. Jaz na primer globoko kritiziram šoder, ki še dodatno podebilja in vleče iz ljudi na osnovnošolskih trikih lahkotne zabave denarce in odobravanja. Spustim se v kritiko, kadar je nekaj res površno v izdelku, res dolgočasno, res prozorno in nima kakšnega smisla v epilogu pretenzije. Najprej postavim okvir pristopa. In ta film postavljam ob bok našim hitičem, ki so s tem namenom nastajali, v lahkotnem žanru seveda. Ne primerjam ga niti z Estrellito istega avtorja. Ker je že v formi jasno, da gre za nekaj drugega. Postavljam ga ob bok klišejskemu Kajmaku in Petelinu na primer. In se mi zdi majka … iz razlogov, ki sem jih navedla. Film si ne zasluži kritikastrstva, v takem obsegu, kot si ga ti podal sploh ne. Motilo bi me tudi picajzljanje ob bolje zastavljenih projektih in molk ob šodru, češ, saj to je itak šodr, nima smisla komentirat (kot bi rekli, eh, saj se ve, kaj dela na sceni Gartner) … ne, nič se ne ve … če se ne pove … in če se skače samo po izdelkih, ki vendarle premaknejo nek nivo komerciale … še posebej v Sloveniji.
Zato se vidim nobene paralele z Gartnerjevim mnenjem, ki si ga podal. Meni je všeč, da je tudi Gartnerjem všeč tak film, ker ni poden, čeprav je Gartner malikovalec podna. Skratka … če bi bili taki filmi pri nas komercialna lahkotnost najnižje sprejemljivosti za občinstvo, bi prebila strop z glavo od sreče. Tako kot mislim, da ni nobene potrebe, da obstaja tak poden od muzike, kot se rola na Melodijah morja in sonce. Ves ta folk bi poslušal precej višjenivojski poden, če tako podnastega ne bi ponujali. In s časom, dvogom ravni … bi morda večji procent štekal tudi Estrellito ali pa Odgrobadogroba. Ne pa jadikovali za Kajmaki.
Seveda pa tisto o tem, kakšne komentarje naj bi pisal, kar pozabi. Še vedno velja, kar sem ti že enkrat, ko sva se piknila, povedala, da te spoštujem kot bistroumnega človeka in sem vesela vsakega tvojega komentarja, tudi če me razpizdiš … hehe …
@Ana:
Tole bi pa res lahko skrajšala. Brez veze.
no, fajn zame, da si bila tokrat jedrnata 😉
brezveze je ja, kar si načela. škoda, pravim.
“čeprav je Gartner malikovalec podna.”
Gartiju te bom zatožil Simona!
Čuj Simona, kaj praviš na izjavo meni zelo drage Zvezdane Mlakar na sinočnjih Trenjih: “Uporaba kletvic v javnosti je pravzaprav izraz omejenega znanja in pomanjkljivega besednega zaklada”.
Aaaaaa? Vidiš zdaj!? Kot sem ti že rekel – Le beri Cankarja Simona. Cankar je tapravi zate.
P.S.
Resnici na ljubo moram priznati, da si se popravila zadnje čase. Kapo dol.
@Ana:
Brezvezni in paradoksalni so bili iz prve tvoji izpadi. Čemu brat recenzijo in pojasnit, da te ne zanimajo … na odgovor o poanti recenzije ostati brez replike, potem se pa oglasit s trditvijo o lesenosti, ki ni podkrepljena z nobenim konkretnim argumentom. To je zame pljuvanje v prazno. Ker pa so si seveda ravno pri tem filmu vsi edini, da če kaj štima, pa štima igra, se zavaruješ, da te ne zanima mnenje večine, ki je pač drugačno. Ni problem v uporu večini in ga podpiram itak, če ima poanto, utemeljitev, če zadaj tiči razmislek. Problem je, v kolikor ni zaznaven noben razlog v uporu, noben argument, kaj šele tehten argument.
Seveda ima vsak pravico povedat, kar želi in kakor želi. Nek se vidi raskoš. In s tega vidika je moja reakcija nesmiselna … sem pa podala repliko pač … Da sem na koncu dodala, kako brezveze je vse skupaj, je zato, ker je bilo razvidno iz tvojega odgovora na moj popizditis, da dialog ne bo vsebinski, ampak pač v stilu prekljanja, kaj je kdo hotel in ni hotel, pa o pravicah do mnenja in podobno vsebinsko brezpredmetno blebetanje … No, iz takega klepeta v tri krasne pa ne potegnem nič poantiranega in se mi ga pač ne ljubi nadaljevat. V tem je razlika med pogovorom o vsebini z beatnikom na primer, četudi se ne strinjava, mogoče spičiva in nekom, ki mu do izmenjave mnenja na vsebinskih temeljih sploh ni, ampak me pride obvestit, da je videl kvadratno kroglo in da tako pač misli in pika in ga ne zanima, zakaj bi se lahko motil, ker tako misli in ima pravico do tega mišljena. Jah, hvala za obvestilo, no. Nič nimam od tega. Res … brezveze. Moraš priznat.
Vse je okej. In še kdaj drugič.
@Rado:
Naslednji zapis bo na to temo … Ne o Zvezdani Mlakar, ampak o resničnostnih šovih (vključno znotraj informativnega programa … hehe). Spoznala sem že veliko igralcev in seveda so si zelo različni v dometu, lucidnosti, karakterjih itd. Mogoče gre celo za poklic, kjer najdeš najbolj raznoliko pisano paleto osebkov. Od najbolj stupidnih in praznih do izjemno karizmatičnih in lucidnih. Izjava, ki jo je podala Zvezdana, abonirana bolj za vloge kokošjih afen sicer, se mi zdi nezaslišana. Gre namreč za osebo, ki je že igrala v kontroverznih gledaliških predstavah vrhunskega formata, kjer je bilo ogromno preklinjanja, kajti besede služijo izrazu določenega naboja med drugim. Nazadnje sem jo na primer imela priložnost videti v majhni vlogici predstave Razmadežna avtorice Sarah Kane. Odlična uprizoritev, polna “preklinjanja” raznih vidikov. Seveda nikakor zato, ker bi šlo za dramatičarko brez besednega zaklada … hehehe … Zvezdana Mlakar bi se v tem primeru lahko naslonila na izgovor, da gre pač za uprizarjanje psihopatskih deviantnih likov s slabim besednim zakladom. Ampak s tem bi se samo osmešila, ker bi nas obvestila, da se je skozi njene prstke prelilo bore malo literature … govorim seveda o vrhunski literaturi, kjer se pojavlja tudi preklinjanje, to pa seveda dokazljivo nima nikakršne povezave s pomanjkanjem besednega zaklada avtorja. Butec pač kolne v prazno, lucidnež pa uporablja tudi preklinjanje za slikanje notranjega stanja ali kaj drugega. Že stokrat sem povedala, da med slaboumnim leporečenjem in preklinjanjem ni nobene razlike. Poanta je samo v slaboumju oziroma primitivizmu. No, seveda pa mislim, da je Zvezdano tukaj zaneslo v dialogu s Horvatom in je bil njen dovtip sprovociran v kontekstu skrajno bedastega obnašanja dotičnega veljaka Filozofske fakultete, ki se celo ponaša kot psiholog, a sta njegov nivo in poanta komunikacije izpadla še bolj blesava od truda Domna Kumerja. Torej menim, da mu že avtomatsko Zvezdana pač ni dosojala ustreznega nivoja, da bi si preklinjanje lahko privoščil, ker je tudi brez preklinjanja mlatil tragikomično prazno slamo v stilu simpatičnega, a rahlo omejenega barskega zabavljača.
Upam, da sem bila dovolj izčrpna.
Kar se tiče mojega poboljšanja, ne obstaja. Oziroma če meniš, da manj preklinjam, je to zgolj slučaj … da obravnavam take teme, na tak način in da na tak način čutim, da kletvic pač ni. Če bi prelistal vse moje bloge, bi lahko videl, da se tako odvija moje pisanje že od začetka. Eni zapisi so tako razpoloženi, drugi drugače. Mogoče bi uspel tudi izluščit, kje se skrivajo razlike. Zakaj enkrat tako, drugič drugače … za kakšne vrste klimo gre. To samo za mimogrede, da ne boš preveč razočaran, ko se bom spet poslabšala … hehehe …
Lp
morm se dorec, ker spet napacno sklepas, pa nimam srca si to dopustit 😉
eno je, kako si nekdo nekaj interpretira, drugo je, ko se pretirava, tretje je, kaj si jaz mislim, ko pisem, cetrto je, kolk se da razlocit jasnost in vzdusje med besedami.
ni bil izpad. pika.
ko sem prebrala tvojo recenzijo, sem bila na koncu povsem nevtralna glede TVOJ VSEBINE, me je pa vzpodbudila k misli o recenzijah nasploh…o vseh, ki sem jih kdaj brala in name pac niso naredile vtisa ali kako se naj se izrazim: ostanem ravnodusna…oziroma ne pomenijo mi nic. Ne zdijo pa sem mi brezvezne, ampak pac meni ne doprinesejo nic obetavnega.
pol ko sem te prebrala, sem pac dala repliko na to – primerno kratko, da me naceloma rencenzije ne ganejo…kar pa ne apelira na kaj osebnega ali zaljivega ali odklonilnega.
drugic: film se mi je zdel tako brezvezn, da se mi posledicno, pricakovano ni dalo o njem kaj vec komentirat, ker se mi je ob vsakm drugem, tretjem kadru zatikalo….od nerodnosti…ne govorim o starih mackih, igralcih, ampak imam v mislih prav Ulo…zgodba je res strasno nezanimiva, prizori pa v mnogih primerih identicni P zajtrku. Slednji mi je bil btw strasno vsecn.
no, toliko.
1.maj je…prekrasno v mariboru…morate ljubljancani prit kaj v nase konce, da se sprostite 😉
no, sam se nekaj 😆 …to, da je bila zame Ula povsem neoriginalna v filmu, nikakor nima veze s tem, da mi je recimo njena mama antipaticna – torej nic ne mislim iz iznata…Ula mi deluje sicer prijetno in je vsecna, sploh, ko se nasmeji…ampak ne vem no, res, kaj je bilo v njeni igri pristnega…hm. Sicer pa je njena prva resna filmska vloga…in ni bil mali zalogaj, tak da ji zelim napredovanja, ce ima ambicije in veselje do tega…
baaaaj
Metod pevec je faca. Je pa pri filmu ključnega pomena kakšni so igralci. Ula Furlan je dokazala, da je dobra igralka, pa še lušna mi je. Pa sej ni ona kriva, če je hčerka od Miše Molk.
Ostali igralci so res super. Meni osebno je film zelo všeč. Zgodba je pa v bistvu lahko čist realna, ker take stvari se dogajajo. Film prikazuje kako težko je uspet punci v takem poslu, da na žalost veliko stvari temelji na tem kolikokrat da punca “noge narazen”.
Sem pa zelo presenečena, da se zadnje čase najde kakšen res dober slovenski film. Npr. Petelinji zahtrk in tale Hit Poletja. Meni sta oba všeč, pa sem ful kritična do slovenskih filmov.
papa
Ko vse prebereš dvakrat, trikrat, ne moreš kaj, da si na koncu ne bi dejal – čisti larpurlatizem, govorjenje zaradi govorjenja. Pa tudi to je umetnost, vsak ne zna, vsak ne razume. Bog ve kam spadam.
Z veliko zamudo (tako pač gledam filme) še moje skromno mnenje.