Prireditev Viktorji 2012 je omembe vredna, prepričljiva, upravičljiva in dosledna burka medijskim “dosežkom” na čast le v tem, da uspešno konkurira abotni razvlečenosti, ki sicer odlikuje naše najbolj popularne razvedrilne oddaje. Malo vsebinskega muštra za veliko p(o)raznega nakladanja in spakovanja. S tega vidika je dogodek absoluten presežek, ker nobena od mestoma neupravičeno razvlečenih razvedrilnih oddaj ne premore toliko odštevanja dragocenega časa “v leru” in tako sramotne sporočilne vrednosti, ki se odraža preko narodu v faco posmeha vredne podelitve nagrad.
Po eni šolski urici trpljenja na kavču mi je bilo jasno, da gre za prezentacijo očitnega dejstva, da se nam je do konca utrgalo. Med pospravljanjem, da se ne bi počutila že škodljivo nekoristno sama sebi, sem spremljala še druge utrinke, ki so le potrdili začetno diagnozo. Utrgalo se nam je od hahljanja in popolnega pomanjkanja spodnje meje dobrega okusa, zato so nas zasuli z armado komikov, ki so prodajali vic na eno in isto politično temo. Da bi se le nabralo nekaj žerjavice s pogorišča za prižgat svečo v ljudskih srcih. Le na videz za vsakogar nekaj in podobne nebulotične floskule pridejo na vrsto, kadar nič ni tako, da bi resnično stalo in prepričalo. V oddaji As ti tud’ not padu sta Jurij Zrnec in Lado Bizovičar na tak način utopila gosta Damjana Murka. Ničhudegaslutečega Murka sta utopila pod slapom njemu podobnih marginalnih zvezdnih utrinkov naše bizarne medijske scene, ki jo pitajo, da ne bo pomote, profesionalni novinarčki po naše. Niso nehali kapljat na sceno. Sprašujem se, kdo je bil murko na podelitvi letošnjih Viktorjev? Hmmm … verjetno kar mi, idioti, pred ekrani. Ali pa nagrajenci? In sprašujem se, ali bo prišel trenutek, ko bo nekdo pospravil to odlagališče, kot sta na koncu z eksplozijo Bizovičar in Zrnec takrat počistila murkostudio. Verjetno se ne bo zgodilo. Bizovičar je tud’ not padu. Napitan kot še nikoli.
Če ni kvalitete na razpolago, udari potrošnikom v glavo s kvantiteto. Mah, ne. Pri nas je še huje. Če je kvaliteta na razpolago, jo eliminiraj, ignoriraj, da ne bi diletanti izgubili udobnih položajev, in udari s kvantiteto. Ustvarimo kaos. Nikomur ne bo več jasno, kdo je nor in kdo zmeden, kaj šele, kdo koga vodi, kam in zakaj. Torej za vsakogar nekaj povprečnega, naj traja razprodaja čim dlje, pa bo nekaj profita. Če ne drugega, bo raja zadovoljna že zato, ker smo jih maksimalno utrudili. Izmučili. Da le ne bi koga zgrešili. Še posebej tistih zamrznjenih v času iz prejšnjega stoletja, ki se niti približno na žalost ne spreminjajo. Nič se ne spreminja. Še relativno mlad Lado Bizovičar se v resnici od prenažrtosti ni zredil. Tako hudo je. Pri nas se politiki in medijske oprode ne redijo, čeprav se za kozlat nemoteno in neselektivno nažirajo z vsem, kar jim pride pod roke. Nikoli niso dovolj debeli. V tem je pravzaprav problem. Razumemo!
Kmetavzlarski neupravičeno nadut kaos v gvantih za en večer, ki je med vrsticami butal z ekrana, je bil popolnoma primerljiv z vsesplošno politikantsko klimo. Naš ubogi izropan in zaradi klientelizma, nepotizma ter kronične neumnosti v imenu profesionalnosti, stroke, in kar je še zvenečih neuporabnih izrazov pri nas, neproduktiven in neustvarjalen narod je že popolnoma izčrpan. Tako zelo otopel, da noben agitatorski cenen vic ne uspe več. Še dobro. Ni več smešno! Nič! Zato potrebujemo za razliko od drugih držav za vsako ušivo pasjo procesijo armado klovnov na odru. Eden ni dovolj.
Nastopajoči “komedijanti” se niso zavedali, kje sploh so in čemu naj bi bila v bistvu stvari namenjena prireditev, zato so v preveliki dozi servirali ulične politikantske vice. Med politikantsko psihozo in medijsko sceno pri nas pač ni nobene razlike. Vici na račun medijskih produktov in medijcev odzvenijo slabi, jalovi, niti ni inspiracije, ker jih itak vodi politika in politikantski liki. Razumemo! Naj gre za jaro kačo tretjerazrednih razvedrilnih šovov ali tri gledljive informativne oddaje na programu, mi smo obsedeni od notranjih politikantskih rabot. Zato ni čudno, da občinstvu ponudijo glasovanje za najboljšega voditelja, kar koli že kdo vodi, kjer se med nominiranci znajdejo Slavko Bobovnik, Klemen Slakonja in Boštjan Romih. Raji s takšnimi nebulotičnimi koktejli v kategorijah jasno sporočijo, da ni treba razlikovat. Nikar! Če bi razlikovali, bi profije in stroko po naše spregledali in jih poslali v cirkus tla pomivat. Tako so izpridili poslanstvo medijev, zato bi bilo še najbolj fer, da nam v bodoče Slavko Bobovnik kaj zapoje in zapleše. Bo imel vsaj možnost konkurirat Klemnu Slakonji. In seveda pričakujem, da bo Klemen Slakonja prevzel vodenje pogovorov v oddaji Odmevi. Krohotali in jokali se bomo, da bodo solze špricale na vse strani.
Scenarij s Klemnom Slakonjo ali Boštjanom Romihom v Odmevih pa sploh ni nikakršno sarkastično napihnjeno posmehovanje z moje strani, ampak povsem realna možnost na slovenski sceni, glede na to, kar že prenašamo in s čimer “akademija” ponižuje pojem akademskosti.
Včeraj sem pisala zapis o drugih, prav tako gnilih temah, pri čemer nisem mogla mimo nezaslišano nesprofesionalne burke, ki jo je uprizoril Igor E. Bergant in prebil dno svoje tudi siceršnje demotiviranosti, vsebinske skoposti in pomanjkanja objektivne distance. Kot zakleto, že drugi dan, ko teksta, ki ga pišem po koščkih, še nisem dokončala, izvem, da je po logiki stvari prejel Viktorja po mnenju stroke. Če bi bil dober voditelj informativne oddaje, ga ne bi. Kam pa pridemo, če ne bomo nagrajevali najslabših! Se bo zvišal nivo pričakovanja po kakovosti? Negativna selekcija je od nekdaj in za vedno ključno orožje pohlepnih primitivcev.
Takoimenovana “akademija” za podelitev viktorjev je v imenu stroke blatila pojem stroke s temi besedami:
“Nekaj časa je trajalo, da smo se Igorja E. Berganta, prej športnega novinarja in komentatorja, navadili v novi, resnejši vlogi. A nas je prepričal. S svojo razgledanostjo spretno krmarti med sogovorniki v studiu in zasluženo je prvič pristal med voditelji informativne oddaje, ki so nominirani za strokovnega viktorja.”
Bravo! Slabo mi je. Dolgo časa je trajalo, da so se gospoda v novi vlogi navadili. Oh, razumemo, nekateri pred ekrani se ga navadili še nismo. Aha!!! Seveda! To je vendar naša krivda. Navadimo naj se ga, pa bo vse v redu. Vsega se človek navadi, a ne. Še dobro. A dobro za koga? Problem vseeno ostaja. Gledalce, ki so vsaj približno razgledani in premorejo neko vsaj nizko stopnjo inteligence z zdravo presojo v paketu ter niso eden izmed ob medijskem koritu zastrupljenih od posledic nepotizma, prijateljčkovanja in drugih osebnih bolesti, ki botrujejo takšnemu norčevanju iz medijev, bo Igor E. Bergant težko prepričal. Predvsem zato, ker takšno občinstvo, ki edino šteje, ni že vnaprej prepričano in se ne trudi zgolj za vsako ceno upravičit svoje vnaprejšnje nečedno pristransko motivirano prepričanje.
Ja, malo mi je zoprno pri srcu, zato bom fer in omenila, da tudi Igor E. Bergant očitno premore vsaj trohico dostojanstva in se v oči bijoče burke povsem zaveda. Zato je za MMC spletni portal izjavil:
“Vsekakor gre za znamenje, da so moj prehod iz športa v splošnejše informativne vode gledalci opazili in ga, če lahko sodim po tem, večinoma sprejemajo z naklonjenostjo. Enako pa velja tudi za strokovnjake, ki odločajo o viktorjih.”
Okej … se opravičujem … tole zgoraj je pač le stereotipna samotolažilna floskula po knjižici psiholoških nasvetov za telebane. Naprej pa:
To je sicer čisto lepo videti in vedeti, a zame najpomembnejše merilo uspešnosti je predvsem moje lastno zadovoljstvo s svojim delom. Tu pa sem še daleč od svojih ciljev. Vem, da se moram naučiti še veliko stvari in da mi manjka še ogromno studijske kilometrine. Vsekakor moram izpiliti svoj voditeljski slog, sploh, ko gre za pogovore. Enako velja za način priprave /…/ Povsem jasno pa mi je, da mi do želene kakovosti še veliko manjka, in da v prihodnje ne bom več deležen pohval, ker bi s svojim hitrim prehodom iz sveta športa v Odmeve koga pozitivno presenetil.
Ta je pa bosa! A še kako resnična. Pri nas se neupravičeno prehvaljen bolj zaveda, kako stvari v resnici stojijo, od tistih, ki delijo bonbončke. Tako zelo, da je bolje to kar javno povedat, da se od sramu ne pogrezneš v kanalizacijo. Kljub temu, da je pri nas uravnilovka zdravega sramu na najnižji možni stopnji kulture, kar nas vsak dan opozarjajo tudi predstavniki naroda v parlamentu … in na žalost prevečkrat tudi predstavniki spolitizirane kulturne sfere.
Če bi šlo za relativno svežega voditelja informativne oddaje, ki ga dotično področje resnično zanima in je zanj nadarjen, a se po logiki stvari nekaj časa še lovi, predvsem kar se nastopanja in premagovanja treme tiče, bi bila lahko optimistična in naklonjeno upajoča, da bo Bergantu kdaj v bodočnosti uspelo zadovoljit osebne kriterije (ki očitno niso tudi kriteriji naše takoimnovane “stroke” s kriteriji v kanalizaciji). Vendar je preočitno drastično pomanjkanje zbranih relevantnih informacij, strasti in ostrine v slogu, razen kadar se za kakšen trenutek ob neargumentiranih idejah pristransko navijaško zagreje s spremljajočo obvezno vsebinsko skopostjo pri vprašanjih in podvprašanjih ter prozorno nezadostnem ločevanju pomembnega od nepomembnega. Skoraj nikoli ne zastavi gostu podvprašanja glede na njegov komentar, ampak pusti, da gost pove, kar mu pade na pamet, Bergant pa že preide na novo vprašanje, ki ima zapisanega na listku. Tega, da celotna njegova retorika izpade, kot da se malo heca nekje na stadionu, niti ni vredno posebej poudarjat, a bom vseeno. Da njegovo srce, kot kasneje priznava v prispevku za MMC, še vedno bije za šport, je očitno prevelika ovira. Tam, kjer bije srce, bije posvečen čas, koncentracija, strast … Obstajajo poklici, ki morajo predstavljat del osebnosti človeka in njegovo poglavitno strast. Novinarski poklic na političnem in družbenem terenu je eden izmed teh poklicev, ki ne sme bit le poklic – služba, ampak stvar osebnega poslanstva. Sicer preprosto zamudiš marsikatero pomembno tekmo ali spregledaš igralca v nedovoljenem položaju ali, heh, navijaš po svojem srcu. Skratka, trpi vsebinska relevantnost. Ker je za Berganta, kot že predolgo izgleda, politika in družba bolj postranski hobi za kramljanje v gostilni, kjer v očeh prijateljev veliko lažje izpadeš olala razgledan, ne bo pomagalo nič, še posebej na način, kot ga prezentira še v naslednji izjavi:
V nasprotju z izkušenejšima kolegoma sem v pisarni že okoli pol devetih zjutraj, ker se želim za teme in goste čim bolj temeljito pripraviti. Veliko razmišljam o oblikovanju napovedi, sočasno pa skušam čim bolj spremljati tudi utrip dneva. Mislim, da so napovedi, tako vsebina, kot tudi interpretacija, enako pomembne, kot so pogovori. Navsezadnje moramo biti voditelji Odmevov tudi verodostojne in obrtno skoraj brezhibne novinarske osebnosti, ljudje s tenkočutnim razumevanjem prave mere in hkrati distance, ki jim gledalke in gledalci zaupamo.
Lepo, da smo obveščeni o bolj zgodnjem začetku dela od bolj izkušenih kolegov, ki medtem doma še poležavata, in bi si viktorja bolj zaslužila, tudi bolj zaslužila od aktualnih nominirancev za blond frizuro in uspešno prebijanje skozi branje s trotl bobna (al’ kaj?). Vendar se res ni treba trudit z razkazovanjem po hodnikih in pisarnah. Če bi za boljše rezultate raje ostal doma in tam mučil možgane, prosim, le. Ni se treba hodit drenjat nikamor za prazen drek. Ne morem povedat, kako poln kufer imam ljudi, ki visijo cele dneve v službi in se še hvalijo s tem, češ, kako so pridni, rezultat njihovega dela pa je kronično abervezen. Ni treba sploh hodit v službo. Lahko popivate pol dneva zaradi mene, da le ustvarite prispevek na omembe vrednem nivoju. Nekateri tako, drugi drugače. Le rezultati so pomembni. Le rezultat je vreden boljšega ali slabšega plačila za delo. Kdaj bo Slovencem, obsedenim od socialističnega štempljanja in nabijanja praznih ur po službah, kjer se skrivajo pred zakonskimi partnerji, ki jih ne prebavljajo, ali pa nočejo bit doma sami s seboj osamljeni, to jasno?
In sploh, zakaj, zaboga, Igor E. Bergant in podobni ne ostanejo tam, kjer jim bije srce, čeprav imajo vse tlakovane in odprte možnosti za to? Zakaj ne pustijo prostora, kjer jim ne bije srce, tistim, ki jim tam srce bije? Nadutost, pohlep? Nenasitna požrešnost iz začetka tega zapisa?
Kar se podeljenih viktorjev stroke tiče, se vsako leto nebulotičnih izbruhov ne manjka, pri podeljenih viktorjih popularnosti prav tako ne, a k tragikomični sliki pripomore tudi konstrukt kategorij, kamor so neprofesionalno natrpani med seboj neprimerljivi medijski predstavniki. Zato cirkusantski zmagovalci po izjemnem okusu povprečne raje, ki jo je samooklicana stroka, menedžerji in drugi profesionalci po slovensko že totalno podebilila, ponavadi služijo le kot poniževanje določenih redkih omembe vrednih medijskih person, če se pojavijo med nominiranci. Nihče takšen ne more zmagat med klovni, čemu služi torej zajebavanje že itak zajebanih?! Ampak ne glede na to, da o slovenski mentaliteti, poraznem nivoju in okusu vse pove že trenutek, ko vsa ponosna na svoje pesmice za otroke odkoraka z odra Tanja Žagar kot najboljša glasbena izvajalka leta in nam gre lahko na jok od obupa, še vedno polagam mnogo več upanja v slovensko publiko kot pa v stroko po slovensko, ki preočitno večinoma niso nič drugega kot povprečni državljani brez nivoja. Od povprečne prodajalke solate pri presojah jih prevečkrat ločijo le prijateljski in drugi zavezniški motivi, ki jih prodajalka solate ne more uveljavljat pri koritu, predvsem pa ne more celo služit, delit in pobirat nagrade za svoje dobrodošlo neprofesionalno opravljano delo. Mimogrede … koliko ljudi sploh glasuje za popularnost tega in onega? Kupujejo revijo Stop in izrezujejo kupončke? Obstaja možnost glasovanja preko interneta? Je tudi to pravzaprav tekma, kdo ima več prijateljev in znancev, ki pomagajo kandidatom odposlat čim več glasov?
Jebeš stroko, ki podarja za prazen drek priznanja neupravičeno pretencioznim serijam tipa Na terapiji. Se je kdo prebil skozi ta visokoleteči dolgčas, kjer so se nekateri sicer dobri igralci dušili pred kamero z izgovorjavo izumetničenih kvazi dialogov? Kaj neki naj bi bilo v primerjavi z antiterapevtskim netegunskim kvazi art poskusom narobe z manj pretencioznim, a vsaj spodobno izpeljanim televizijskim celovečernim filmom Zmaga … v režiji Mira Zupaniča z nezanemarljivo sporočilno vrednostjo glede na poplavo nebuloz, v kateri se utapljamo že popolnoma brez sape? Čudim se, da so nagradili Aleksandrinke v režiji Metoda Pevca. Verjetno se je samo preveč naglas že dolgo prej z vseh strani kričalo, da gre za odličen dokumentarec, pa si je težje privoščit fiasko. Kadar se pojavi med nagrajenci kdo, ki mu ne moreš oporekat dosežka, nagrade pri nas počasi že mečejo slabo luč na prejemnika v vsakem oziru. O, ne, ne … prosim, ne!, se bo pri nas kmalu prijel za glavo vsak, ki se bo za razliko od raznih bergantov zavedal, da je ustvaril ali ustvarja omembe vredno delo, in celo prejel nagrado. Nagrade pri nas predstavljajo že skoraj pljunke v obraz in nikakor prepričljivo pohvalo ter spodbudo za bodočnost. Ta žalost ne velja le za podelitev Viktorjev. Pred kratkim, ne prvič in ne zadnjič, je kar nekaj haloja preteklo skozi medije tudi ob določenih prejemnikih Jurčičevih nagrad za dosežke na novinarskem področju, ki je politično kontaminirana že leta. Halo postaja zato že brezvezen, ker postajamo otopeli. Večina počne samo to, kar počne tudi večina drugih. In žalostno je, da to večinsko početje postaja izgovor za lastne manipulacije na tem področju. Vse pri nas je že tako hudo zaraženo od manire klientelističnega delovanja glede in ne glede na ideološko pripadnost še iz prejšnjega stoletja in prejšnje države, da nobena spodbuda, kaj šele nagrada, ne more izpolnjevat več svojega namena. Tako kot osebnosti, ki se sukajo po odrih ali v zaodrju ne izpolnjujejo častno, moralno in profesionalno svojega namena, redke izjeme pa se izgubljajo v bazenu blata. To je dežela iz leta v leto bolj slaboumnih in pokvarjenih prjatlčkov in sovražnikov, kjer izpadejo prevečkrat tudi takoimenovani kulturni(ki) najbolj nekulturni med nekulturnimi. Nagrade zato izgubljajo svoj pravi spodbujevalni namen in poslanstvo. Na nobeno podeljeno nagrado ne gledamo več drugače kot z vprašujočim pogledom, kaj neki nečednega se dogaja za kulisami, in ponavadi se na žalost paranoja izkaže za utemeljeno.
Seveda vem, da pljuvanje po nagrajencih v družbi z osnovnimi manirami izpade barbarsko. Vendar v okoliščinah, ko postane družba v vseh porah tako barbarska, da postaja barbarskost že transparenten način delovanja, bonton, ki pritiče normalnim razmeram, ne služi več koristnim namenom. Zato stroka, ki to ni, potrebuje argumentiran nadzor s strani javnosti, in kritiki, ki so v resnici samo delilci neargumentiranih pljunkov ali bonbonov, potrebujejo argumentirano kritiko nad svojimi amaterskimi osebno motiviranimi izbruhi, ki spadajo kvečjemu na facebook.
Morali bi se zavedat nečesa še pomembnejšega. Vsakršna hvala in povzdigovanje nezaslužnih je veliko bolj amoralno dejanje od pljuvanja in celo žaljenja. Gre vsaj za enostavno prepoznavne in direktne čustvene izraze. Z lažnimi neupravičenimi hvalami česar koli ali kogar koli pa ponižujemo in demotiviramo tiste, ki bi si pohvalo in spodbudo res zaslužili. Lažemo nezaslužnim, da so zaslužni, in hkrati žalimo, ponižujemo in demotiviramo zaslužne. Dve muhi zla nahranimo na en mah. Spodbujamo negativno selekcijo in s tem družbo pehamo na dno produktivnosti in ustvarjalnosti. S tako prekleto lepimi besedami in dejanji se dlje pride. Kar bruha se mi od njih. Ni hujšega zla in bolj hinavskega orožja od neupravičeno lepih kičastih besed in ignorance do tistega, kar je resnično hvalevredno.
V resnici vedno vemo, kako stoji realna podoba stvari, in slej ko prej je jasno tudi slepim. Kar je, je, kar ni, pa ni! V vsakem primeru. Kdor je lahko član “akademij” in član drugih kafičev, namesto član sebe, naj se pa s samim seboj pred ogledalom pogovori o smislu svojega življenja. To mora bit za kričat grozljiv prizor pred očmi.
Ja, letošnja podelitev je bila taka, da nisem vedel, ali se nastopajoči norčujejo iz prisotnih v dvorani, ali iz nas TV gledalcev ali pa kar iz vsega naroda. Takega sranja še nisem videl, le škoda, da moram plačevati TV naročnino. Nekateri so odšli iz dvorane, a zanimivo da jih ni odšlo še ostalih 90 procentov. Ko je pa tako pomembno dobiti tisti ničvredni kipec v roke po sistemu: “najprej ti bomo malo srali po glavi, da se bomo zabavali, potem dobiš tistega vikota, da se boš malo potolažil in da boš dal mir in vozi. Kulturna recesija pač.
@fuga
Ja, vikoti kot tolažilne, iniciacijske, prijateljske nagrade … vse, samo tisto, kar bi moralo bit, ne.
Res je, da so se trudili norčevat iz vsega in dosegli, da so se še najbolj ponorčevali iz sebe. Ker so to počeli neizvirno in slabo.
Kako drži, kar o utrganosti pišem zgoraj, pa samo še potrjuje zadnja perla, ki sem jo zasledila prejle na spletu, da bojda RTV splet umika prireditev iz arhiva, ker scenarij ni bil tak, kot so ga poznali pred pristankom na neposredno predvajanje in se v slogu Pečečnika opravičujejo za nezaslišane politične diskreditacije in zlorabo prireditve v agitatorske namene. Jao, jao, jao … res je hudo pri nas. Zraven pohvalijo renome v zvezi z nagradami itd., češ, nagrade niso nič manj vredne. Ma kakšen renome! Ravno obratno bi moralo bit. Z renomejem in kakovostjo vsega je vse narobe. Oni pa spolitizirano v enakem stilu delujejo kot Viktorjevci. Cvilijo in se opravičujejo politiki za muke in agitirajo nazaj. Obup. Mene je že kar strah teh norcev in kako si predstavljajo normalno komunikacijo.
Viktorji so, vsaj zame, univerzalni lakmusov papir vsako leto hujšega stopicljanja te naše par sto tisoč glave družbice na prehodu med neodvisnostjo ter uspehom bazirajočim izključno na lastnem znanju in spretnostih, ter na drugi strani, odvisnostjo, uravnilovkami, egalitarnostjo, redistribucijo in ostalimi izgovori za prikrivanje nesposobnosti.
Tako nikjer ne boste nikjer pri nas slišali besed kot so “najboljši” ali “najbolj sposobni”, ker to avtomatsko pomeni, da so vsi ostali nenajboljši in ne najbolj sposobni. Hudiča! Morda so celo zanič in popolni degeni. Ne, ne. Tega pri nas ni. Pri nas smo (samo) “pridni”, “dobri” in pa “delovni”. Pridevniki, ki bolj opisujejo nekakšno trenutno fazo delovanja in obnašanja, namesto pridevnikov, ki opisujejo končni rezultat. Pa kaj nam bo rezultat! Ni važno zmagati, važno je sodelovati, a ne? Sicer tega zmagovalci nikoli ne govorijo, pa saj tudi zmagovalci nikoli in nikjer nismo bili. No ja, razen v športu (kar so na Viktorjih tudi večkrat povedali (in nima nobene veze s prireditvijo (podobno kakor tudi šport z “uspehi države” in vobčo kvaliteto življenja ne))).
In če nimamo najboljših posameznikov in posameznic, ki se samorealizirajo skozi lastne uspehe na različnih področjih življenja in se raje šlepajo na razne tete, strice, veze in poznanstva, goljufije, bližnjice, utaje in izdaje, skratka, forma pred vsebino, potem tudi najboljših medijev ne moremo imeti. Kakor tudi ne najboljših družbenih podsistemov in s tem države ne.
Hudič je v detajlih.
Hudič je vedno v detajlih.
Zapiranje obeh gumbov na suknjiču, branje par tednov starih tweetov na odru, neosvetljen oder, nemi mikrofoni, komik smehljajoč samemu sebi in nagrajenec za življenjsko delo, ki se je proslavil s kopiranjem licenčnih oddaj in infantilnimi štosi na račun spolnosti. Forma pred vsebino.
Hja.
Ni važno zmagati, važno je sodelovati.
Ko sem oni dan slišal, da je Tanja Žagar prejela Viktorja /za ne vem kaj/, mi je ustnice potegnilo v spontan krohot. Pomislil sem: “To bo pa Simono razbesnelo do nebes”.
Danes vidim in berem, da je res bilo tako.
No, pa ne pišem ti zato, da bi užival nad tvojim besom, ampak pišem zaradi spoznanja, kako bedno mora biti življenje elite, v mislih imam tisto elito, ki ima hipersenzibilne sposobnosti spoznavanja in ločitve kiča od umetnine. Umetnin in umetniških stvaritev, ki bi zadovoljile vaše visoke kriterije je zelo malo, če sploh kaj. In živeti v okolju, obdanem s povprečnostjo je najbrž duhamorno življenje.
Prav nič vam ne zavidam.
To je itak praksa, da tretji nominiranci v nekaterih kategorijah služijo samo kot polnilo, torej da zasedejo mesto tretjega nominiranca in da so nominiranci res trije. Kar je letos novega, je to, da so ti “tretji nominiranci” začeli pobirati viktorje. Čeprav, če sem iskren, je meni Žagarjeva povsem OK in ji viktorja, pa naj si ga zasluži ali ne, privoščim.
Meni so bili Viktorji všeč in sem v bistvu precej šokirana nad cenzuro!In šokirana, da z druge strani sploh ni glasu, da nihče ne protestira, da so vsi tiho kot miške.Tega me je pravzaprav strah, mi ki, neke politične opresije v resnici nismo doživeli, bomo doživljali šok za šokom, čeravno smo zaenkrat še preveč otopeli,d a bi videli kaj se dogaja. Mlajša generacija pa tako ali tako ne bo poštekala, so pač tržno vzgajani in jim resnica ni tako zelo pomembna. Razen res svetlih izjem.
Še Bergantu bi stopila v bran, biti voditelj Odmevov je nekaj najbolj zahteven tip vodenja in jaz za kaj takega ne bi imela ne živcev, ne koncentracije….čeravno bi mi strasti ne manjkalo.
Tole podeljevanje Viktorjev je bila ena sama promocija liberalno levičarskih štosov, ki postajajo že slaboumni in predvsem zlorabljajo kulturno umetniško sceno za smešenje oblasti in podpiranje gejevskih lobijev kot je npr.družinski zakonik, ki izenačuje normalno in nenormalno obnašanje v naši kaotični družbi…
@stanislav: normalno v statističnem ali v pravnem smislu?
Se strinjam, ce je to cvet slo. estrade, smo v veliki luknji. Sicer pa so z Zagarjevo itak razvrednotili vse ostale (prave) glasbenike, z Bergantom prave novinarje (zame je on lahko se tako inteligenten in pronicljiv, a zaresn politicni novinar ne bo nikoli oz ne bo prepricljiv) in z vecino ostalih, ostale.
Se sicer strinjam, da so bile tocke neka polit.agitacija, ceprav so bile zame smesne oz. dobrodosle.
Celotni nivo pa je seveda na ravni ene veselice, s kicastim folkom in samooklicanimi strokovnjaki, ki podeljujejo te nagrade. Ampak to itak nikogar ne zanima, glaven je afterparty, so to tudi povedali, samo kaj, ko baje ze zgodaj zmanjka hrane in pijace..obup.
Gledali smo cvet slovenske taksneindrugacne scene. Beda, beda, beda, vse na nivoju neke propadle politicne stranke. Kje je sploh moralno in kulturno dno te ” drzave”???!!!
Čeprav so se viktorji obupno vlekel, so proti dolžini tega teksta kot utrinek 🙂
@Mrak:
Se strinjam z opisom tvoje diagnoze in nimam v tem okviru kaj dodat. Hudič se vedno skriva v detajlih, ja. Zato mogoče le to … da so tudi zmage samo tiste, ki to resnično so, čeprav je bistvo pokvarjenim, slepim ali bebavim očem nevidno. V resnici vidimo in vemo. Tisti, ki ne, pa ne štejejo. Zato je važno sodelovat, zmagat z vidika navideznega pa res ne.
@Rado:
Razumem, da si padel v krohot. Jaz bi tudi na tvojem mestu. Res je že smešno. Predvsem zaradi tega, ker je že tako predvidljivo hudo živet v takšni klimi, da je vse skupaj, kot bi se kdo norca delal. To že presega merjenje uravnilovke povprečja. Sicer sem dodala še en stavek v zapis, ker tole kupončkanje z glasovanji itak ni nevemkaj vredno profesionalne preverbe mnenja gledalcev, saj so tudi cifre glasovalcev vredne krožkov znancev in prijateljev.
Ampak bistvo je to, da se me zmaga s strani glasovalcev iz ljudskega bazena za neko drugorazredno folk popevkarico niti približno ne dotakne tako zelo kot kvarne nebuloze, ki se izvajajo pod besedno zvezo strokovni viktor. Okej. Ljudstvo ima v vsakem primeru nekaj več kredita, da je lahko tudi trapasto, brez posluha, kakor koli … medtem ko je blesavost v imenu strokovnosti poraz za napredek družbe. Še posebej če je blesavost posledica skorumpirane miselnosti in delovanja. Zato me je najbolj razkuril viktor za Berganta. Ob Žagarci v bistvu niti trznila nisem, ker sem od teh Čuki foric na naši vasi že skoraj otopela … hehe … Pri forah ob koritu, kar kroji sprejemljivost nivoja in s tem vpliva na vso družbo, si pa ne dovolim zamrznit.
@Pepi:
Zakaj, zaboga, bi viktorja ali kakršno koli nagrado privoščil nekomu ne glede na to, ali si ga zasluži ali ne?!!! Zakaj ga ne bi najbolj privoščil tistemu, ki si ga zasluži. Kam pa pridemo s takim razmišljanjem. Bi enako mislil, če bi nekdo nezaslužen v primerjavi s tabo dobil na primer službo. Pa bi vprašal direktorja, zakaj si odpikal ob nekem evidentno nezaslužnem amaterju. In bi dobil odgovor, da je ta človek OK, pa če si zasluži dobit službo namesto tebe ali pa ne. In kaj sploh pomeni, da je nekdo nekomu pač okej??? Da bi šel z veseljem na glaž vina z njo, al’ kaj? In če … zakaj bi za te izjemne dosežke podeljevali glasbene nagrade. Naj dobi nagrado za najbolj okej človeka, kar koli neki naj bi okej že pomenilo. Ne vem, če veš, ampak nagrade naj bi se podeljevalo najbolj zaslužnim na področju, za kar je poseljena nagrada. Ne zato, ker je nekdo nekomu okej, simpatičen, ful kul in podobno.
@Vanja:
No, jaz sem pa precej šokirana nad tvojim komentarjem, moram priznat.
1. Ni res, da z druge strani ni glasu, kaj šele, da bi bili tiho kot miške. Usul se je plaz jamranja zaradi cenzure, po vseh glavnih medijih imaš poročanja o tem, vključno z Društvom novinarjev, zato je direktor RTV Marko Fili podal danes novo izjavo za javnost, kjer pojasnjuje, da pireditev umikajo iz arhiva le do izteka predreferendumske kampanje oziroma referenduma, ker je na prireditvi šlo za očitno agitiranje za družinski zakonik, kar pa je seveda v nasprotju z jasno z zakonom odmerjenimi pravili igre o prereferendumski kampanji za javno nacionalno televizijo.
Kar je narobe, je torej predvsem to, da je Fili včeraj podal piarovsko totalno zgrešeno in površno izjavo. Če sam ni uspel bit dovolj zbran, bi moral bit pa nek piarovec, ki bi mislil na to namesto njega, ker naj bi bila to njegova dolžnost. Tudi jaz sem namreč popolnoma pozabila, da je nacionalka že v časovnem obdobju, ko kampanja poteka, ker se halo že tako dolgo odvija, da sploh nisem opazila razlike, ko se je uradno začela. Fili bi moral že včeraj to pojasnit javnosti tako, ne pa da je pustil, da javnost znori zaradi cenzure.
2. Pojma nimam, zakaj ti je bila prireditev všeč, ker nisi tega utemeljila niti z eno povedno besedo, ampak dejstvo je, da je armada komikov večinoma prodajala en in isti politični vic, večinoma v smer agitacije za družinski zakonik in da takšne prakse v okoliščinah podljevanja nagrad za medijske ali drugovrstne popkulturne dosežke ne vidiš. Z razlogom ne vidiš. Kakšno zvezo neki imajo politične teme z dogodkom podeljevanja nagrad novinarjem, voditeljem in drugim medijskim oseba, razen če živiš v Sloveniji? Česa takšnega ne boš videla nikjer. Povsem normalno je, da se sem ter tja sesuje tudi kakšen vic na politično temo, ofkors, ampak tematsko bistvo bi pa pričakovali na medijskih osebah in produktih. Koliko imajo voditelji občutka za pravo mero in zavedanja, kje so in zakaj, je seveda tudi pomemben del profesionalnosti. Eno izmed drobnih potrdil temu so tudi tvoji stavki o šokih znotraj političnega dogajanja pri nas, namesto da bi raje napisala kaj o tem, za kar naj bi pri takšni prireditvi šlo! Za oddaje, filme, nadaljevanke … in s tem povezane medijske predstavnike.
3. Razumem, ko Iztok Gartner napiše, da stopa v bran Whitney Houston, ker je pač obseden fen in si resnično predstavlja, da ima neko pomembno vlogo obrambe za njen pred in posmrtni obstoj. Zakaj neki pa ti stopaš v bran Bergantu, pa ne razumem in nočem razumet. Ker ni nobene potrebe in ker to nikogar nič ne briga na tem mestu. Enako kot nikogar nič ne briga na tem mestu, da ti osebno ne bi imela živcev za vodenje Odmevov. Ne vem, kaj si hotela s tem povedat pravzaprav. A te kdo sili, da bi vodila Odmeve? Me veseli, da jih ne vodiš in jih ne bi vodila, če ne čutiš, da bi to zmogla in ti predstavlja prevelik napor. Ravno v tem je poanta. Zato še toliko manj lahko razumem stopanje v bran Bergantu. Ker se tako muči? Ni mu treba. Kot športni komentator je bil cenjen in bojda profesionalen. Meni bi ta poklic predstavljal muko. In? Pač ne bom niti pomsilila, da bi to postala. Jaz tudi nikoli ne bi mogla postat dobra profesionalna smučarka. Tovrstnega psihofizičnega napora na takšnem terenu ne bi dobro prenašala in vlaganje denarja in treninga vame bi bila izguba časa. Kar pa še ne pomeni, da bom zato zagovarjala podelitev medalje nekomu, ki je na strminah 75. v skupnem seštevku, namesto da bi kolajno dobila drugouvrščena Tina Maze. In še bolj hecno bi se mi zdelo, da bi mi na pamet padlo podat argument, da branim podelitev kolajne 75. uvrščenemu, ker je zame profesionalni smučarski šport nekaj tako napornega, da si nikoli ne bi upala tega sploh lotit. Ne vem, o čem je govora zdaj tukaj. Sem mislila, da o podelitvi nagrade najboljšemu voditelju informativnih oddaj. Tomaž Bratož ni več voditelj Odmevov. Sklepam, da zato, ker so le prepoznali in se sprijaznili, da predolgo vodi Odmeve benigno in da ne bo kaj dosti bolje. No, v primeru Berganta je enako, le da je še mestoma preočitno navijaški po osebnem vzgibu, tako, da vse skupaj niti v kakšna dejstva ali pristranske argumente ne zapakira. Kar popridiga po svoje na koncu.
Mimogrede … upam, da si si ogledala prispevek, v kagterem je Bergant obravnaval polom glede zakona, ki je pahnil družino Vaskrsić na cesto. Kako je Bergant abotno pristransko, brez kakšrnih koli pomembnih podvprašanj za to tematiko samo nabijal o nezaslišano nizki pravni kulturi, ki jo bojda prezentirajo faloti. Brez kakršni koli pridobljenih podatkov, ki jih je bilo možno pridobit tudi po drugih medijih, je on porabil čas celo za to, da je javkal, zakaj neki so kar naenkrat zdaj ljudje tako občutljivi na ta zakon, ki je že toliko časa v veljavi. Veš, tako vodenje je zame hujskaško regljanje branjevke na tržnici, ki ne dosega niti zadovoljivih standardov za novinca, ki Odmeve vodi prvič. In to ni edini primer, ker tudi drugo vodi tako, da je vredno preklopa na drug program, saj o ničemer ne izvemo nič relevantnega. Tebi je pa očitno, kar me “preseneča”, všeč? In očitno bi ti bil všeč tudi tak prispevek, kot ga je naredil na temo okrog Vaskrsićev, ker je Pač Odmeve bojda težko vodit. Ne, tako težko pa spet ne more bit. Če imaš le namen, da si zavezan resnici in družbenokoristnim objektivnim dejstvom, ne pa svojim osebnim porivom in popolni odsotnosti ločevanja relevantnih od irelevantnih informacij, če jih sploh zbereš nekaj na kup. Ker Bergant v glavnem samo statiru gostu, ki ga ima v studiu, in pusti, da ta govori, kar koli in o čemer koli njemu paše. Je poslušalec v studiu.
@stanislav in bp:
No, saj, v tem je ravno fora. Voditelji so iz poslanstva prireditve ustvarili tako drugorazredno temo, da se je mogoče prej skregat o družinskem zakoniku pod zaisom o podelitvi Viktorjev kot kar koli omenit v zvezi z oddajami, voditelji in drugimi medijskimi produkti. To pa je sigurno nenormalno in posledica tega, da je bila prireditev res tako abnormalna.
@belgija:
Problem je v tem, ker nisem nikjer pronicljivosti in posebej omembe vredne inteligence sploh opazila. Očitno se prodre na plano.
@nataša:
Vse je bilo kar na splošno politikantskem propadlem nivoju.
@DvaZmaja:
Dolžina ni noben problem. Problem je, kaj in koliko se v kakršni koli dolžini že omembe vrednega zgodi ali pove. Tvoj komentar na primer je absolutno predolg, ker nič ne pove, kar bi bilo vredno prebrat. Moj zapis zgoraj je pa zelo kratek v primerjavi s prenekaterimi drugimi in tudi pove in argumentira veliko.
Ob prebiranju tega zapisa se mi umik oddaje iz arhiva niti ne zdi tako zelo napačno dejanje, he he he.
Da ne govorim o nekaj vicih, ki sem jih miel danes priložnost videti in slišati, in me je ob njih prijelo, da bi v nedeljo obkrožil NE, zanalašč, ker takih idiotskih štosov pa jaz res ne prebavljam in zame so zagovorniki zdaj izpadli podobni buteljni kot tisti, ki so goreče proti. Noro, noro. Bebci govorijo bebcem, da so bebci.
no, zdaj vsaj vem, za kaj je šlo pri podelitvi. Gledal itak nisem, ker tehle oddaj še v boljših časih nisem gledal. Ampak si pa predstavljam, da mora biti negledljivo, če naši večni komedijanti več ur zbijajo štose. OK, morda res, da je vse skupaj izpadlo še huje, ker so oddajo spolitizirali, ampak tudi sicer si zlahka predstavljam, da kaj več od posiljenega humorja komedijanti, ki so se izpeli že pred desetletjem in več, tudi sicer niso sposobni. Pa sem nekoč oboževal TV Poper, še zlasti skeče Verča in Kobala, ampak po letu ali dveh je Kobalova domišljija obtičala v vlogi pijanega duhovnika – odtlej še nisem od Kobala videl ničesar, ob čemer bi se vsaj kislo nasmehnil. Podobno velja za Jonasa, ki je svoj vrhunec dosegel v svoji prvi vlogi, ko je igral samega sebe v vlogi neodraslega svetovalca. Potem je odrasel in od svetovalca za zapeljevanje je ostal le še primitivc, katerega duhovitost tudi ne seže preko meniške kute. Tako, da seveda od njiju kej več od posiljenega humorja ni pričakovati. Če hočem gledati primitivni humor, bom raje gledal Domicljevo kvantanje – to je vsaj od srca.
Drugače pa moram priznati (pa ne me nadret), da mi je Bergant v vlogi voditelja Odmevov kar všeč. Res je sicer, da je suhoparen za umret, ampak se mi zdi, da se potrudi. Je pa tudi res, da ni glih za nagrado. Ampak obrazložitve in citati, ki jih navajaš, pa so res za “poj’ v p…o”. Se norca delajo.
chef, tudi mene v NE bolj kot nasprotniki zakonika prepričujejo njegovi podporniki.
Tudi tisti nekdanji poslanec, ki danes pridiga o strpnosti do drugačnih, pred poldrugim desetletjem pa je ostal brez sprednjih zob, ker je napačnemu možakarju v prepiru za parkplacu zabrusil, da je “p…r”.
Jaz sem prižgala med Ano lizo ali kar že je in mi sploh ni bilo jasno, ali je voditeljica, nagrajenka ali nastopajoča. Ni in ni nehala kokodakat cenene, stare vice. Sploh mi ni bilo jasno za kaj se gre. Potem sem delala druge stvari in na koncu ujela še Tanjo Ribič, ki je zgledala tudi ceneno, nekarizmatično in na koncu prav histerično s skandiranjem županu. Kasneje sem prebrala, da je bil stari dedec zraven nje, Miki Šarec. A ni bil miki včasih en mulo, bolj baby face?
Glede na to, da nisem gledala vsega se mi politični vici niti niso zdeli tako grozni.
To, da je dobil Bergant v. za naj voditelja, me je pa milo rečeno šokiralo. Ne prenesem njegovih dolgih razvlečenih stavkov ob katerih pozabim za katero temo se gre. Zadnjič sem se prav čudila, da ga niso že skinili, kot totalno nesposobnega.
Z veseljem bi prebrala tvoje komentiranje rdeče preproge. Meni je za crknit smešna. Blazno bi uživala, če bi lahko te karikature brez gat
enkrat v živo doživela, v kakšni dobri družbi, hehe.
‘š+’
Tanjo Žagar sem mislila seveda.
Simona, jaz nagrado načeloma privoščim vsem. Dokler seveda nisem vpleten. Ko enkrat sem, postanem pristranski ko hudič in brez usmiljenja ter sramu pljuvam po vsej konkurenci. Doh.
Kar se “OK” tiče, ja, dejansko mi je OK. Ni mi zoprna kot nekaterim in ob tem, da cele podelitve nisem gledal ter da ti zdajle iz glave preostalih dveh nominirancev v tej kategoriji niti ne znam našteti, ti tale OK pač turim kot argument. Meni zadostuje. In for the record; s Tanjo Žagar bi šel res z veseljem na glaž vina. 😀
Nikoli ne gledam Viktorjev. Ta oddaja me ni nikoli zanimala, niti me ni zabavala. Kakšna škoda! Še zgražati se ne morem.
Vsako leto ista štorija glede kriterijev podeljevanja. Res je, situacija je tako grozna, da roko na srce, letos nisem pričakoval izboljšanja. Ker ga skoraj v nobenih sferah več ne pričakujem. Ampak to niso misli obupa, ker obupan nisem, bolj konstatacija dejstva.
Ne nazadnje, že sama zahvala Mita Trefalta Rifletu je bila za solze špricat na vse strani. Da se Trefalt, ki je predrugačil razvedrilni program in ga razširil, zahvaljuje dotičnemu, da ga je predlagal za nagrado v nekem intervjuju?! Trefalt se zahvaljuje maskoti podarim dobim, ki mu lahko samo čevelj zaveže, da se je spomnil nanj in ga predlagal?! Sem bil paf…
Sicer sem si prireditev pogledal po kosih na youtubu in ne v celoti in bom nadalje mogoče brcnil v temo, ampak vseeno mislim, da mi je jasna slika. Prireditev je bila samo posledica stanja stvari, kot si zapisala. Nimam kaj dodat. Edino, da me je pozitivno presenetil Vid Valič, saj je bil edini gostitelj, ki se je šalil predvsem na svoj račun, sicer malo pomahal s političnim vicem, okrcal tiste, ki se javno izpostavljajo z glupimi izjavami (torej zasluženo), ni pa bil žaljiv do te mere, da bi bil neokusen. Njegov nastop je bil zastavljen v maniri stand upa, kar za druge ne morem trditi in ga je v tej maniri tudi izpeljal. Torej edini. Ostali so bili ali bedni ali pa res pod nivojem.
In še : Manica Janežič bi definitivno morala odnesti viktorja, saj je dvignila nivo podajanja informativnih vsebin. Zaradi nje jaz gledam dnevnik na nacionalki in ne POPu, med drugim!
@chef in blitz
Če vama predstavljajo glupi vici o gejlijenih relevanten argument za glasovanje proti, potem sta bebca tudi vidva in ne samo lastniki glupega vica. Če vama je pa to še dodaten izgovor za vajin PROTI, je slika sploh jasna. Ne se sprenevedat, ker vama srce pač ne da. Raje povejta naglas.
Sto litrov vinčka častim tistemu, ki bi me ufural med lepotici, ki ju objema Tof.
http://24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/foto-nekateri-zvezdniki-na-zabavi-se-posebej-razigrani.html
Najbolj hudo pri vsej stvari je to, da je takšnih, ki razmišljajo pravilno, torej tako, kot avtorica tega prispevka, v Sloveniji izredno malo.
Mi smo kot ladja bedakov ki drvi v ledeno goro, pa tega ne vidi, noče videti ali ne sme videti. Tistih nekaj, ki to vidi, pa itak nihče noče poslušati.
Viktorje in seveda s tem njihove prejemnike so neki ljudje degradirali že pred leti, ko so šov zastavili po zgledu ameriškega spakovanja, ko tam talajo neke podobne kipce. Kar je sicer škoda, ker obstajajo ljudje, ki jih je treba in jih je vredno nagraditi. Škoda je tudi, da so kriteriji za nagrajevanje takšni, da Žagarca postane najboljša muskontarca v državi. Škoda je verjetno še marsikaj, po drugi strani pa je oddaja zažgala na celi črti. Samo poglejte malo po blogih in forumih. Čisto lepo se na dve polovici razdeljeni ljudje kregajo ali je bila Kobalova predstava vrhunska satira ali sramota, ki bi zaradi nje moralo odstopiti vodstvo RTV eja.
Mislim, če pa to ni nekaj kar najbolj potrebujemo!!!
Meni omenjeni “humor” ni pasal bistveno bolj kot Tofovi vici, ki se v enih in istih treh že desetletja samo menjujejo imena, vsebina pa itak ni važna. Koliko me je fascinirala vsebina te takoimenovane satire pove že to, da mi je bil najbolj od vsega smešen Bizovičarjev ples.
@Sašec: A si tudi ti slučajno žaljiv? Malo preveč občutljiv? Kaj te pa briga, kaj jaz mislim? Tudi, če bi bil proti, bi imel za to vso pravico. Pa nisem. Pravim samo, da so argumenti gorečih zagovornikov enako debilni kot argumenti gorečih nasprotnikov. Jaz sem k sreči normalen, zato sem ravno nekje vmes.
@chef:
Ah, dej no…Sej me ne briga posebej kaj si ti misliš, zato te tudi nič nisem vprašal. A glede na to, da si svojo misel obelodanil na blogu, verjetno pomeni, da jo želiš deliti z ostalimi in je zato posledično podvržena komentiranju. Če se le da – argumentirnemu.
V bistvu si me s svojo zadnjo repliko grenko nasmejal, saj si lepo pokazal kako strežeš zadevam. Kateri pa so po tvojem tisti argumenti, ki so “modro” vmes???? Zakonik je popolnoma jasen – lahko ga podpreš ali pa ovržeš. In seveda imaš do tega popolnoma pravico. Smešen si predvsem v tem, da drugim očitaš gostilniško argumentacijo, sam pa se je javno poslužuješ.
V bistvu se niti ne bi oglasil, ampak sem enostavno sit te vrste spike po blogih, ki je tipičen rezultat mentalitete, ki misli, da če bo s prikupno sprenevedavostjo podtaknila gnilo jajce, da ga nihče ne bo zavohal. Dej, dej…
@blitz: Daj no, povej kdo je bil tisti bivši poslanec 🙂
chef, potem pa si res mlad, če se ne spomniš. Bilo je nekje sredi devetdesetih, dva alfa samca sta hotela parkirat na isti parkplac. ker je bil že mrak, tisti, ki je bil poslanec, ni dobro videl frisa onega drugega (ke če bi ga, ga najbrž ne bi zmerjal 😆 ). No, to je bil isti poslanec, ki so mu nekoč v devetdesetih na poti z Zlate lisice v Ljubljano namerili ohoho maliganov. Če me spomin ne vara, je celo zapeljal v obcestni jarek. Ampak če mu glih ne gre za parkplac, je ful toleranten.
Simona, tvoj pristop k analizi nekega medijskega dogodka praviloma izhaja iz pravilne predpostavke, da je medijski dogodek sam simptom pojava, ki ga prezentira. V tem smislu medijski dogodek sam ne more biti nad tem pojavom, saj se njegova vrednost meri po tem, kako avtentinčno se pojav odraža v formi medijskega dogodka samega. V tem smsilu po moje pravilno ugotavljaš, da se sam koncept podelitve viktorjev z nikoli z ničemer ne postavlja pod vprašaj ravno zato, ker pod svojim okriljem vedno avtentično odrazi stanje celotne medijske scene, kakršnakoli že je.
V tem kontekstu bi se bili treba lotiti analize Odmevov kot na viktorjih vedno znova nagrajevane oddaje. Njen koncept je očitno enako brezpriziven kot koncept podeljevanja viktorjev ravno zato, ker njegova izvedba pač simptomatično izraža celotno medijsko sceno. Koncept se ‘za nazaj’ vedno legitimizira z izvedbo, tako da se voditeljem konceptu ni potrebno niti prilagjat, ker oni so vsakokraten koncept oddaje (če bi v tem smislu Bergant še malo vztrajal, vsaj toliko kot Bobovnik ali Peskova, se mu s prilgajnejm konceptu sploh ne bo več treba matrat, ampak bo lahko prišel v službo proti večeru in suvereno odvodil oddajo popolnoma v skladu s konceptom, ker se bomo takšnega – karšnegakoli – vodenja pač navadili kot koncepta). Podobno kot se koncept podelitve viktorjev nikdar ne problematizira, ker se koncept ‘za nazaj’ vedno legitimizirajo z vsakokratno izvedbo. Letošnja izvedba je legitimizirala koncept podelidev viktorjev pač s tem, da je enega nastopača pač nadomestistila z množico in s tem z vso verodostjno izrazila simptom medijske scene kot množičnega nastopaštva. Če podelitev viktorjev v tem smsilu vzamemo kot napoved medijskega trenda, potem si v prihodnosti lahko obetamo Odmeve kot oddajo, ki daje priložnost za medisjko promocijo množici nastopačev, ki se bodo znotraj ene oddaje (in ne sedaj kot sedaj na vsakih par dni) menjavali pri navijaškem favoriziranju svojih gostov, izbranih po osebnih preferencah, kar bo konceptu oddaje zaradi izvedbene avtentićnosti nedvomno še naprej dajalo vsaj tako brezprizivnost, kot jo uživajo viktorji.
“Respect!” Donegovana analiza nekega spodletelega “performance-a”, natlačenega z mediokrotetno prozornostjo, ki pa je žalibog nezanemarljiv odraz stanja duha družbenega telesa. (No, v takem humusu, nekaterim navdahnjenim “mesijam” in poznavalcem reaktivnosti znatnega dela zrevoltiranega plebsa, ne manjka maneverskega prostora za svojo tržno uveljavitev.)
@blitz: Hehehe. Saj nimam nič proti pedrom. Ampak nimajo pa kaj parkirat na parkirplacu, ki si ga izberem jaz 🙂
Vedno me po svoje zabava, če kakšen poslanec faše. Tudi Luka Juri se je pred kratkim pobiral s tal. Po neuradnih informacijah je bil tudi on malo preveč pameten v smislu “a ti veš, kdo sem jaz”. So ga pa pretipali ravno zaradi tega, haha.
@chef:
Ja, tako izpade vse skupaj, da so na koncu vsi veseli, da se lahko pomerijo na “stadionu”.
@blitz:
Ne bom te nadrla, saj se strinjam, da se Bergant trudi. In to je druga fora na spisku meni najbolj degutantnih – poleg “je priden, ker cele dneve visi v pisarni”. Pojma nimam, kaj vidiš na njen, razen da res daje vtist, da trpi, kar avtomatsko pomeni, da se trudi. Rezultate truda, da bi na primer od njega doživela kakšno relevantno podvprašanje, vsaj tisto, ki se samo ponuja, ni od nikoder. Odrecitira, kar ima napisano na listku in pusti, da gost trobezlja svoje, kar in kakor mu paše. Tako da včasih pred ekrani skoraj izpadem, kot fuzbalerski navijaš, ki v tem primeru kriči, pa pizda, daj to vprašaj, no!!! In podobno. Je pa lahko čisto zabaven sadističen užitek opazovat nekoga, ki se matra … ampak od Odmevov jaz pričakujem nekaj drugega … hehe …
@anka:
Ja … haha … jaz sem ta generacija, ki je Mikija Šarca še videla kot mulota in priznam, da me je tudi na rit vrglo. Okej, saj je logično, da se staramo in nekateri se bolj spremenijo, ampak on je pa eden izmed prvakov med drastičnimi spremembami.
Rdeče preproge raje ne bi komentirala. Sem itak videla le nekaj fotk v sklopu prispevkov po medijih in lahko rečem, da je bila Iris Mulej oblečena najbolj primerno za to razkurbano bordelsko prireditev. Edina, ki je, kot je izgledalo, vedela, kam je prišla in se temu primerno spodobno opravila.
@Pepi:
Še vedno ne vem, kaj pomeni OK. Če ti nekdo ni zoprn, še ne pomeni, da si zasluži nagrado za glasbene dosežke. Nekoč je TV Paprika organizirala tekmovanje za najbolj simpatičnega ali simpatično, kar koli naj bi že to pomenilo. In taki argumenti spadajo po mojem tja. Pa še tam so se take dogajale, da si očitno nisem mogla izbit iz glave, ko sem nekje prebrala, da je najbolj simpatičen Slovenec postal Rajko Hrvatič. Skratka, Slovencem ni pomoči niti na najbolj obskurnih orgijah pri presojah.
@Sašec:
Ah, meni je Vid Valič previdno mlačen. Ko bi bil vsaj žaljiv, a mislim, da nima niti muštra za kaj takega. Tudi da si že malo žaljiv, je treba malo bolj možgane stisnit in si kaj upat v pravo smer … tudi tja, kjer se ti osebno sprehajaš. Nič od niča. Le spodobno. Spodobno se mi zdi dovolj za prvo leto delovanja, ko še nisi v formi in se treseš. Ne pa vedno bolj nič. V bistvu sploh ne znam povedat, kdo je bil najboljši po mojem mnenju. Mogoče Slon in Sadež že samo zato, ker izpadeta najbolj prfuknjena v vsakem oziru. Vsaj nekaj.
Janežičeva je meni tudi zgolj spodobna kot bralka s trotl bobna, s tem, da si je prislužila v nekem primeru od mene velik minus … enega izmed takšnih, ki si ga novinar, če ga zanima res resnica, ne privošči.
@David:
ja, manjšine pri nas res trpijo … hehe …
@Dare:
To je zgodba iz mojega prejšnjega zapisa. Kako še kopiranje ne gre in ne gre, kaj šele obeti po izvirnosti … hehe …
@titud:
Ja, res je, sama prireditev je simptom … sigurno. In ja, teško bi prepoznali simptom tisti, ki so sami del njega. Sprašujem pa se, ali akterji znotraj simptoma kdaj pokukajo izven. Smo v dobi medijev in bi lahko kaj izvedeli o sebi in se morda eliminirali kot simptom … hehe … Počasi se sprašujem torej, ali so bralno pismeni vsaj in ali se pogovarjajo le sami s seboj. Verjetno res.
Odlično prognozo medijske bodočnosti si podal na hipotetičnem primeru Odmevov po mojem mnenju. V širšem smislu se v bistvu tako že dogaja … na področju ekspanzije kolumen in drastičnega padca volje do objektivne distance. Tudi pri ekspanziji nekajdnevnih zvezdnikov itd. potem ekspanzija člankov in brezmejnost interneta. Tako da … ja … mentaliteta dela svoje in če zadev ne organiziraš in ne postaviš prave stvari na pravo mesto, nastane kaos, pot gre pa v smer, ki jo napoveduješ – ni pomembno kaj in kako, ampak da si in da ima vsak svoj štilček. Presoja bo verjetno vedno bolj preuščena obremenjenemu individuumu.
@DragoMir:
Hvala. In ja … res je nezanemarljiv odraz stanja duha. Škoda, ker je to dejstvo tako zanemarjano. Z namenom seveda.
@Sašec
Ja, Vid Valič je bil zgolj korekten, spodoben. Se strinjam, ampak vsaj nisem imel občutka, da svoj nastop precenjuje, za razliko od ostalih. Tudi Slon in Sadež. No, kakorkoli vse skupaj je bila mizerija, in to je poanta.
Meni je Janežičeva več kot spodobna bralka trotl bobna – kolikor so pač vsi voditelji tv dnevnika do neke mere bralci s trotl bobna. Njeni pogovori z gosti me do sedaj nikoli niso razočarali. Všeč mi je, na kakšen način plasira informacijo, njen nastop, šlif. Recimo Igor Jurič je bil zame totalna katastrofa in ko je on vodil, sem vedno preklopi na Pop, čeprav sem vedel, da me tam konec dnevnika čakajo vici v stilu : liži, liži, liži…liži sladoled!
Za kakšen primer pa je pri Janežičevi šlo?
Hahaha..zdej že samemu sebi repliciram…neverjetno!
Izvoliš, Simona, en članek o “OK”. Sicer je pa glavna razlika v najihin pogledih pomoje ta(poleg tega, da ti preziraš Tanjo Žagar), da ti té procesije jemlješ nekoliko resneje kot jaz, ki me vsako leto, bolj kot kdo bo pobasal nagrade, zanima, kdo bo povezoval in kakšen bo program. Pa še to zdaj že ne več tako zelo kot včasih. Preteklo leto nisem spremljal dosežkov nobenega izmed nominirancev in ne poznam ozadja, tako da je zame “OKjevstvo” zmagovalke povsem dovolj. Se niti ne trudim biti objektiven. Viktorje dam brez posebnih zadržkov v isti predal kot oddajo TV Paprike, ki si jo omenila.
Simona, ne delim tvojega mnenja večine, da “politične” teme niso imele kaj početi na Viktorjih. Tudi nisem tako zelo prepričana, da uradna razlaga pije vodo- o spremenjenih scenarijih. Moje menje je, da so se vodilni pač prestrašili. Nova vlada lahko začne s čistkami, vprašanje je, če bodo, tako kot Pahor, počakali da se vodilnim iztečejo njihovi mandati. Poleg tega humornih vložkov pač nisem videla kot propagando za, tudi približno nisem tako naivna, da bi si mislila, da bi to kakšnega proti družinskemu zakoniku spreobrnilo, menim da to sploh ni bil namen prireditve.Sicer pa je zelo bolano že,da gre družinski zakonik na referendum, o tem pač ljudstvo ne bi smelo odločati, tako kot tudi ne o umetnem oplojevanju žensk. Od te zaprtosti in ozkosti doline Šentflorjanske je edini pobeg alkohol in pa to, da se bolj ali manj uspešno na račun tega pač zezaš.
Ker so bili na odru pač komiki so se “hecali” -staira pa je pač takšna stvar, obravnava družbeno politične aktualne dogodke…le kaj drugega…naj bi se zezali na račun tašč in debelih žen-kot Šraufciger? In ker je pri nas trenutno pač debata o gejih in družinskem zakoniku, in ker smo na ta račun slišali že toliko srednjeveških nebuloz, da se meni osebno kozla. Aja, saj res, to kar jaz čutim ni argument in koga briga, če se mi….
Za Berganta -ima svoje dobre in slabe dneve kot voditelj, je pa šele na začetku, za to je potrebno kar nekaj kilometrine, redko kdo zabriljira takoj na začetku. Meni se je zdelo, da je pokazal kar napredek, ker se ga od začetka tudi jaz nisem mogla navaditi. Se mi je pa zdela njegova poteza pogumna in ja za pogum mu pač ne bomo aplavdirali ampak meni res ni slab. Sicer pa, ne vem kdo naj bi sploh bil dober voditelj v Sloveniji, poleg Bobovnika, pa tudi on ima svoje slabe dneve. Sicer pa, kot veš, je tole tudi zame precej nehvaležna tema, bova več osebno…. Če pogledam na pop na primer, se mi zdijo tam voditelji katastrofa. In glede Vaskrsićev je bilo glavno vprašanje ali so ignorirali sodne zapise ali ne? Ko so temeljna vprašanja povsem drugje, in bi lahko tulila od frustracij, kako se novinarji pustijo zapeljati nekritično uradni verziji zgodbe. Poanta pa je,da so človeku za 124 evrov ukradli hišo in to je več kot na dlani. In da bi bile stvari še hujše, so vse lepo zapakirali tako,da je vse zakonito, po črki zakona. Zakon kakršen imamo, pa ti lahko dokaže,da te lahko po črki zakona tudi poščijemo in povaljamo v perju in katranu. Če si en navaden lolek brez trume advokatov.
Glede odzivov na prepovedane Viktorje s strani novinarjev, sem mislila predvsem na televizijce, zelo tiho je bilo vse, nekaj se je jezil Jonas, kar me je prijetno presenetilo, vse ostalo pa je bilo tiho in pokorno.
“Moje menje je, da so se vodilni pač prestrašili”
Se strinjam s tabo Vanja. V precejšnjem delu novinarstva je zaznati samocenzuro.
Vodstvo RTV se je podelalo v hlače in se distanciralo o vodenja Viktorjev zaradi strahu pre Janšo. /čeprav jim to ne bo nič pomagalo. Janša jim je že zameril in pri njem je to dosmrtno/.
Pi..a! Nimamo sreče s premierji.
Najprej oblastnega in koleričnega Ropa, potem paranoičnega Janšo, pa narciseka Pahorja, pa zopet paranoika, . . .
Le kdaj bomo dobili nekoga, ki se bo posvetil pravim problemom?
Glede Berganta in poročanju in analiziranju družine Vaskrsić -moram reči, da niti z enim novinarjem nisem bila zadovoljna, razen morda s prispevkom dopisnika iz Zasavja, s Polancem. Vse ostalo so bile hude nebuloze. Se mi je pa Bergant prikupil po pogovoru z Golobičem, glede na to da je Golobič opasan kaliber za debato-kjer mu redko kdo seže do kolen, je bil Bergant dober. In precej neustrašen, glede na to,d a se na primer Janša na veliko izogiba debati z Golobičem, ker je slednji retorično zelo spreten.
@Sašec:
Nič hudega, saj metaforično gledano se na nek način pogovarjaš sam s seboj, kot s sliko v ogledalu na primer … hehe … Zato tega ne bom popravila, čeprav lahko posegam v avtorstvo tvojega komentarja. No, razen če to posebej želiš.
Njam … se strinjam, poanta je takšna, kot si jo opisal. Precenejujejo se pa vsi. Mogoče se v tem primeru Valič ni, si da pa toliko več duška na raznih talent šovih itd., zaradi česar kakšnega vica na račun Proplusa ne bomo slišali, kaj šele kakšnega vica na račun osebkov. Če pomislim, koliko bi se jih dalo sproducirat že samo na glavi Čakarmiša, ki se je turil v žirijo, je celo član “akademije”, ki odloča o strokovnih nagradah, medtem ko oddaje Pop TV-ja pobirajo nominacije in nagrade … mislim … toliko mizerije brez osnovne osebne etične tankočutnosti je v tem medijskem prostoru, da je groza. In da ob tem ne slišim enega vica niti na v oči bojoče teme! Niti slabega vica ne. Hej! WTF. Jah, kako pa, če so vsi kupljeni, a ne. Kupljeni niso samo zato, ker delajo za omenjene medije, ampak zato, ker so zaradi tega posrani.
Bralci s trotl bobna po mojem mnenju nimajo kaj konkurirat voditeljem info oddaj v pravem pomenu besede. Janežičevi so nekoč sicer dali priložnost, da je celo vodila neka soočenja in je bilo po moji oceni slabo. Skušala je izpast živahna in simpatična, a ni uspelo, “gluma” jo je pa tako obremenila očitno, da je vmes pozabila bit skoncentrirana na bistvo – prisluhni sogovorniku in postavi podvprašanje. Potem so jo kar umaknili iz teh frontalnih linij in zdaj v tej vlogi vzpenjajoče pri pogovorih gledamo na primer Tanjo Gobec. Manica je pa … ne vem … nekomu tako ljuba, da dobiva tolažilne nominacije, kot Urbanija Jurčičevo nagrado. In to ni vse, a o tem ne morem. Mogoče te niso razočarali njeni pogovori z gosti v primerjavi z Juričem, ki se ga pa sploh ne spomnim … hahaha … tako da verjamem, da je bil nesprejemljiv. Saj je okej … te lahko čisto razumem, da je boljša kot marsikdo, vsaj na prvi vtis (Dnevnika seveda ne gledam redno, ker je precej nemogoče, predvsem ob kakšnih posebnih temah, ko od nacionalke pričakujem več kot lahko od popa), ampak …
@Pepi:
Ne preziram Tanje Žagar, ampak hočem konstantno ravno to izpostavit, da so nepomembni vtisi na nivoju biti simpatičen, luštkan, grd, antipatičen, prezira vreden … Menim samo, da je njen glasbeni pridonos v sfero popa na poraznem nivoju. osebno bi jo angažirala za pesmice za otroke mogoče. To bi znala tudi v živo otrokom všečno odlično interpretirat. Pa še to seveda s pesmicami, ki bi jih napisali za to nadarjeni in ne slaboumni ljudje. Kot izvajalka. Zato ne razumem okej. Govorili smo namreč o nagradi za glasbene dosežke.
Resno jemljem vse, o čemer se pač iz nekega razloga lotim presojat. Tudi če je drek na cesti. Česar ne jemljem resno, o tem molčim ali zgolj pojasnim, če je treba, da tega ne jemljem resno in zato pojma o pojmu nimam. Spropagirano in edino dogajanje, ki postavlja neka merila pri umevanju dobrega ali slabega v medijskem prostoru, se mi pa sploh ne zdi tako neresna zadeva in je dejstvo, da se zajebavajo iz nas precej slabo sporočilo. Ker ne glede na to, da ti tega ne jemlješ resno, ker tako praviš, si, tako kot vsi, v velikem delu življenja in presojah o stvareh, podrejen medijem. Ker le preko medijev dobivaš določene informacije ali jih ne dobivaš, tudi preko razvedrilnega programa – še bolj. Tako da neresno flegma dojemanje te zadeve v bistvu tebi lahko škodi bolj kot predmetu tvojega neresnega dojemanja. Z vidika, da se ne zavedaš resnosti vpliva nate.
Simona, evo, pa si me prepričala. OK, saj poba je OK, ampak dejansko je čisto mimo, da je dobil viktorja samo zato, ker ni taka katastrofa, kot smo se bali, da bo. To je samo znak, kako globoko mediokritetna družba smo.
@Vanja:
Ne moreš ne delit mnenja z mano, Pepetom ali z večino, če mnenje, za katerega trdiš, da ga ne deliš, sploh ne obstaja in nikjer izraženo ni bilo. Vsaj z moje strani ne. O tem, kako misli večina in ali res večina tako misli, pa nisem zasledila nobenih podatkov nikjer.
Nikjer in nikoli nisem zapisala ali trdila, da politične teme niso imele kaj počet na podelitvi viktorjev, pač pa da ni imela kaj počet politizacija na prireditvi, ki je posvečena in namenjena medijem. Ne vem, kaj neki naj bi pomenil izraz politične v narekovajih pri tebi. Da se tudi s tem ne strinjaš, da politizacija prireditve ne spada na podelitev viktorjev?
Očitno nisi še uspela prebrat naslednjega zapisa, kjer še bolj natančno pojasnjujem (čeprav je že tukaj razvidno), da gre za način! Da obstajajo razlike, ali politikantski hajp vodi voditelj, ali se v določenem kontektu izražajo nagrajenci. Da gre za razliko, ali je določena politična tema vezana na kar koli medijskega ali nima nobene povezave in kar voditelj ali celo voditelji zganjajo celo nek predreferendumski marš. Tako neprofesionalno, da glava peče. Komur to ni jasno, ne bi smel imet dostop do medijev sploh, ker mu pol kurca ni jasna osnovna etika in nima občutka kam, zakaj in kako kaj spada. V čem je nujna dobrobit objektivne distance. Globoko sem namreč prepričana, da ti ne bi bila prireditev prav nič všeč, če bi nastopali na primer nasprotniki družinskega zakonika s svojimi vici in hajpom. In v tem je vsa fora! Prireditev posvečena medijskim dosežkom ni agitatorski shod, ki ga vodi agitatorski vodja!!! Voditelj mora bit tam zaradi dogajanja, ki mu je prireditev namenjena.
V zapisu Sprenevedanje za viktorja sem celo jasno zapisala nekaj predlogov, če bi voditelji že hoteli bit pikri tudi na račun politike. Ampak v povezavi z mediji. Kako je mogoče torej, da na tem dogodku niso na primer uporabili škandala z radijskim monopolistom Oblakom??? Pa saj zato so bili tam? Nič o izjemni lojalni konkurenci Proplusa. Nobenega omembe vrednega krvavega vica z omembe vrednim sporočilom na račun kogar koli izmed medijcev. Pogum pa tak!!! Vsi so izpadli kupljeni in posrani, zato so bili neverjetno neinspirirani, da bi slišali kakšen vic na račun tistih, zaradi katerih smo gledali jebeno prireditev. Pardon! Ampak prežvečena agitacija na politične teme, ki s prireditvijo nima nobene zveze, ni nobena omembe vredna drznost, še manj ustvarjalnost … brez veze … ja, ja, ja ob tem, ko nimajo jajc črhnit besedice na račun medijev in medijcev (saj bodo ostali brez kruha?) nam pač uprizarjajo, kateri politični opci skandirajo in lezejo v rit. Ma, daj, go home … jaz temu pravim. Še na račun družinskega zakonika niso spackali konec koncev niti enega povedno inteligentnega vica, ampak so nas pač zalivali s prežvečenimi klišeji. In tja to sploh spadalo ni! Boli me kurac, kaj podpira kdo od voditeljev, ki je tam zato, da vodi prireditev o medijih!!! Kot aktivist se lahko izjavlja ob drugih priložnostih in to zelo izčrpno, če želi, saj ima večji dostop do medijev od slehernika. Pa nič ne slišim in nič ne vidim. Torej so le zlorabili situacijo za svoj imidž in razprodajo. Na področju, kakor bi se šikalo, so bili pa posrani. Niti ne slabi, ker se sploh lotili niso področja, zaradi katerega so bili tam.
In ob vsem tem me ti sprašuješ, ali naj bi se zezali na račun tašč in debelih žen-kot Šraufciger? Pa koga zajebavaš. Sebe ali mene. Kot prvo, kar sem v naslednjem zapisu tudi spljuvala, ti komiki najraje služijo na prvo žogo ravno s prežvečenimi vici žen, tašč, tastov in mož. Verjetno si zasledila, kako vsi po vrsti po špas teatrih prodajajo eno in isto klišejsko stand up komiko o odnosih moški – ženska. Na tej prireditvi smo bili pa poleg politikantstva deležni izjemne izvirnosti o Valičevi frizuri in nosu. Joj, kako lepa dežela smo, da smo tako brez problemov, da je satira postala kot telenovelasta limonada za gospodinje. Telesatira mogoče. Ker bolj se ne bi mogla strinjat s tabo, kot v tem, da od satire pričakujem žmoht, vsebinsko lucidnost in strup. Ampak za to je treba vklopit možgane, predvsem pa drznost. Pavlihova pratika nivo je pač premalo, pa še tega ni od nikoder.
O uradni razlagi s strani RTV vodstva in neuradni možnosti ne vem in ja, je sigurno tudi možno, kar praviš, ampak to nikakor ne vpliva na poanto stvari. Kdo je odgovoren za sranje, naj se zmenijo Stop in RTV, zaradi mene tudi valjajo po sodišču deset let, če je treba. Mene zanima, kakšna je primerna reakcija na zadevo in kakšna ni. Meni je degutantno, da se sploh dogaja takšna kmetavzlarija in da ljudje izgubljajo občutek za stvari in se obnašajo ter razmišljajo kot drhal, celo v imenu morale.
O tem, da je bolano, ker gre DZ na referendum, se popolnoma strinjam. Nadbolano. In tipičen odsev bolnosti te družbe, ki se kaže povsod. Tako kot ni ponotranjeno, da vprašanja človekovih pravic ne sodijo na referendum, tako tudi na tej prireditvi nikomur ni bilo jasno, zakaj so bili tam in so bili prepričani, da predreferendumska kampanja sodi na oder, kjer se podeljujejo nagrade za medijske dosežke in naj bi bila med normalno razsodnimi ljudmi prioritetna tema mediji!!!!
Vse ostalo o okupaciji te vlade je druga tema … ne sodi na to področje. Ko se pogovarjamo o viktorjih, ne bi smeli bit inspirirani na pogovor o tej ali prejšnji vladi, razen v povezavi z mediji! In nobenega posrečenega izbruha satire niti s tem v zvezi nisem slišala. Tiho so bili kot miške, kakor si se izrazila v odnosu do novinarjev. Čudno, da istega nisi opazila pri teh vrlih satirikih.
Relativiziranje poante v zvezi s prispevki se mi ne zdi ustrezen manever. Tudi jaz nisem bila zadovoljna z večino poročanja, vendar je bil Bergantov pridonos pri meni zabeležen kot najhujša podlost. Če pri ostalih večinoma nisem bila zadovoljna, ker v celotnem konceptu niso povedali vsega, ampak po koščkih in so delali zmedo pri bistvu stvari z obremenjevanjem z nerelevantnimi podatki za državljane, pa je Bergant storil ne samo to, ampak celo hujskal zraven zelo konkretno. Jasno minimaliziral problem, češ, kaj se sploh razburjamo, saj je že dolgo tako. Mar smo postali tako občutljivi. Večkrat serviral izjavo o nezaslišani pravni kulturi, za zaključek pa pribil vzgojno, da naj bo nam gledalcem to sporočilo, kam pripelje pomanjkanje pravne kulture, do katere bo verjetno preteklo še veliko časa. Ne me jebat, Vanja, tukaj ni prostora za relativiziranje in pika!
Tako, kot ni niti najmanj fer, da se nagrada neupravičenemu, tako po kilometrini kot s tem povezanimi dosežki, upravičuje s tezico, da ima nekdo drug tudi kdaj slab večer. Prosim, ne mi s takimi! Ker točno na tak način počnejo stvari po svoji volji predvsem tisti, ki jih ti najbolj preziraš, samo da ti njihove sebične, pristranske in manipulativne odločitve niso osebno všeč in se ne skladajo s tvojimi pogledi. Sistem je pa enak. Izgovori za pasjo kocino privlečeni. saj ima un tud kdaj slab večer. Uf, no! Jaz nikomur ne zamerim slabega večera, dneva ali tedna, niti napake ne, če jo le sprevidi. Včasih si človek izbori tudi neke zasluge in osebno nasprotujem linčem za pasjo dlako, ki se jih kar vzporeja z nekom, ki v kvaliteti poslanstva linčanemu ne seže do kolen. Zamerim in ne odobravam pa neupravičeno hvaljenje in spodbujanje kogar koli, pri katerem čakam, kdaj, zaboga, bo sploh prišel kakšen dober večer za spremembo, medtem ko se je že zgodil kakšen tako slab med slabimi, da me je kar privzdigovalo.
Mimogrede … Bergantovega pogovora z Golobičem ne poznam, ali se ga pa ne spomnim in mi ta podatek itak ne pove nič. Mene zanima vsebina. O čem se je šlo in kaj neki je Bergant na primer dosegel pri Golobiču, ki naj bi kaj? Govoril kaj nezaslišanega, pokvarjenega? Noben govorec sicer, niti Golobič ni nevemkakšen kaliber v vsakem primeru. V času afere so ga tudi najbolj amaterski novinarji pač z lahkoto mleli. Pojma pa nimam, za kaj je šlo v primeru, ki ga imaš v mislih in s čim se je B. izkazal. To, da bi mi moralo bit že dovolj, ker ni pobegnil iz studia, ker naj bi bil Golobič tak retorik par ekselons, mi ni dovolj za novinarja na tako izpostavljenem mestu.
@Simona
Hehehe…kar pusti, sem očitno v takšni fazi, ko imam sam s sabo še največ opravka.
Kar se tiče voditeljev informativnih oddaj – ja, tu so stvari res površne, namreč vodenje dnevnika ali razna soočenja seveda ni isto in je težko primerljivo. Tako da bom zakoličil s stavkom, da mi Janežičeva najbolj sede kot voditelj tv dnevnika. Soočenj z njo se ne spomnim, ti pa verjamem, ker neko diskretno “glumo” uporablja tudi pri vodenju, ampak tu enostavno paše, drugače bi lahko ob informacijah zaspali…heheh.. Od informativnih oddaj v pravem pomenu besede, pa je meni najbolj relevanten Globus – in vidim novo zvezdo v Poloni Fijavž. Zraven je sicer ravno tako okrcani Igor Jurič, ki ga jaz ne morem. Je trd ko deska. Drugače pa ja, tudi Gobčeva mi je všeč.
@Sašec:
To razumem, ja, saj bere okej, vsaj neka melodija je. Ampak v tem smislu še bolje bere Darja Zgonc in vsi popovci. Tako da, ja, sprejmem kompromis, kar se tiče najboljše bralke na TV SLO.
Ajaaaa, valjda, ta pri Globusu je Jurič. Ja, ja, deska, deska. Nekoč je vodil Globus nekdo drug in tisti je bil neprimerljivo boljši. Zdaj ga nekaj časa nisem gledala. Je pa okej, ker je praktično edina oddaja o zunanji politiki. Bedno pravzaprav.
No, Gobčeva meni tudi ni ravno perla. Ima ostrino, nek nastop, vsebinsko pa ne gre. Isto, krahira pri podvprašanjih, da skačeš na fotelju, ko nekdo nekaj izjavi in se samo ponuja, da se boš zakačil, ona pa nič in preide na naslednje vprašanje, ki ima napisanega na plonkcu. Mislim … In velikokrat povsem brez veze skače v besedo in ne neha blebetat hkrati z gostom, se ne preda, čeprav ga ne prekinja z ničimer relevantnim, ampak na primer samo ponovi nekaj, kar je rekel že predhodnik, češ, ja, joj, kako se razumemo, vem, kaj hočete povedat. Pizda, no.
Ne vem. Jaz sem strašno nezadovoljna z našimi voditelji. In na HTV imajo neprimerljivo boljši kader. Zdaj imajo še info oddajo In medias res, pazi, ki jo šibajo vsak faking dan! Pogovor z gosti na aktualno temo dneva. Mislim, noro. Voditelji se menjajo in noben ni za v smeti. Me ne navdušujejo tako kot Stankovič s svojo prodornostjo, natančnostjo in celo karizmo, kar je pri nas nepoznana osebna lastnost, so pa vsi dobri. Nikoli nimam občutka, da sem pri kakšni temi oropana bezanja v bistvo stvari ali osvetljevanja kakšnega vidika. Možgansko prisotni so vsaj za vzorec. Pri nas me vsebinsko še najbolj zadovoljuje Bobovnik. Ima svojo držo in ponavadi vpraša, kar pričakujem na priloženo. Je tudi dovolj fleksibilen, da ni odvisen samo od vprašanj, ki si jih zamisli pred oddajo. Po mojem tega sploh ne počne več in je že bolj impro. In opazi se trud, da bi bil objektiven, kar zelo cenim. Kar bojim se sicer koga pohvalit, ker ponavadi že naslednji dan nastopi kakšna neprbavljivo presenetljiva katastrofa … hahaha ….
@Simona
Vidiš, meni pa POPovci sploh niso všeč, ker preveč pojejo…hehehe. Voditeljstvo na Rtv ima kar se tiče dikcije le neko tradicijo, že v Kalanovi npr. In to se jim pozna. Pri Popovcih mi je vedno takoj jasno s katerega konca Slovenije je kdo, kar me osebno moti. Pri občilih gre namreč vedno za javni govor. Zanj pa imamo standard, ki ga redko kdo uporablja. Najmanj politiki s premierjem na čelu, ki še vedno tako zavija, da bi ga lahko bilo sram…razne floskule o bogatosti jezika in lokalpatriotizmu so samo izgovori za leno rit in tu so še daleč naše ladje…
Stankovič je marka zase. Škoda le, da z eno temo ni razčistil in to je hrvatski domovinski rat. Tukaj ga pa serje sto na uro, ampak to je verjetno kompromis, če želi delati to, kar dela. Če bi govoril drugače, ne vem če bi imel svojo oddajo…
Drgače je bila še ena voditeljica njegovega kalibra iz Srbije, Tanja Vojtehovski, ki je imela odlično politično oddajo, bila glavni PR televizije Pink in klavrno končala kot voditeljica resničnostnega šova Trenutak istine. Škoda. Samo ne poznam detajlov zgodbe in ne vem, ali se je pač prodala ali so bili v ozadju drugi vzvodi. No, takšnih voditeljev pri nas vsekakor manjka…madona, saj je še tazadnja trash fotelj klepet oddaja na telelevizijah južno od nas bolj zanimiva!
Mislim, da je vse to posledica naše (ne)kulture vodenja dialoga in pregovorne slovenske zategnjenostji in zavrtosti, ki ji ne more vsak konkurirat. In to to se pozna povsod, še v domači filmski produciji – enostavno ne znamo povedat zgodbe…hehehe
Simona, vice na temo slovenske homofobnosti in nestrpnosti na Viktorjih niti nisem dojela kot kampanijo za referendum, temveč samo kot vice. in ne, ne bi isto reagirala, če bi se na odru pojavili zagovorniki proti kampanije, ker mi je tukaj vprašanje človekovih pravic, in tisti, ki jih kratijo, mi niso enaki kot tisti, ki se zajebavajo na račun tistih, ki jih želijo kratiti. Tukaj ni poanta levo desno, niti za niti proti-ki je postalo že čisto politkansko vprašanje, zadeva je samo prav ali narobe. In treba se je postaviti na stran tistih, ki imajo prav. Tu ni debate.
Sem pa zdajle ravno gledala Odmeve in me je izstrelilo za računalnik, da ti napišem, da si glede Berganta pravzaprav imela prav. Fak! Resnično je samo statist. Takrat je Golobiču izstrelil nekaj v smislu, da harakiri ni šport, ko ga je Golobič zezal, da se ne bo spuščal na nivo športnih napovedi, ko ga je spraševal o nekem političnem harakiriju. V glavnem sem se pošteno nasmejala njegovemu čustveno angažiranemu odgovoru..in ja zdelo se mi je, da je naredil kar dober prehod iz športnega komentatorja v voditelja Odmeevov (ki je najbolj zajeban od vseh pojavljanj pred kamero). Ampak po današnjem pogovoru vidim, da si imela prav, Odmevov, ko se je šlo za Vaskrisiće pa nisem gledala, razen kasneje z Rosvito. V glavnem ne bom več pisno o tem, bi ti pa zelo rada kaj tako osebno povedala ob kakšni pijački….Fajn bodi, te pokličem…oziroma pokliči!
Vanja, ti si precej slepa kura, ki je ideološko opredeljena in včasih kljune v koruzo samo zato, ker je pač na “levi” strani. Drugače pa ne štekaš kaj veliko.
Oh David spet ti. Hvala za tako pronicljivo analizo. Kura si pa predvsem ti. Čeprav bi bil rad petelinček.
Hm … ne vem, če so Viktorji glasbenikom res še kaka motivacija, niti en vem, če prejeti viktor pri publiki služi kot nadaljnja referenca, zato nisem prepričan, če prireditev Viktorji res v kakršnem koli smislu ločuje zrno od plevela, oziroma ne vidim, kako je to sploh pomembno. Mogoče je problem tudi v tem, da je kategorija(glasbeni dosežki?) napak poimenovana, saj ne meri dejanskih dosežkov, ampak popularnost, katere enota je pač en glas. Zakaj si torej nekdo, ki je prejel največ glasov, ne zasluži viktorja popularnosti(kakor se reče, če se ne motim, tej nadkategoriji)? Večina dejansko glasuje na podlagi “okej”, pa ji tega po mojem mnenju ne gre očitati, saj se je ta folk vsaj pomujal in glasoval za svojega favorita, kar je več, kot lahko rečem zase, ali pa, predvidevam, zate.
@Sašec:
No, meni se zdijo Popovci, kar se branja tiče (ne obravnavam vsebine prebranega in poudarkov), predvsem prebujeni in v toku s časom, kar se dikcije tiče, in zato neprimerljivo bolj poslušljivi. Edino, kar ni dobro, je prehitra in absolutno prekričava dikcija v primeru poročevalcev s terena po modelu Katje Šeruge. Gre za pretiravanje, ki prevečkrat doseže kontraučinek – podobno kot preglasen zvok v kinodvoranah, kjer je zvok sicer fantastičen, a drastično pretiravnaje z jakostjo gledlca tako prefuka v glavo, da ravno tehnični napredek zvoka trpi, da bi v miru užival v njem. Ampak pri bralcih v studiu je okej.
Strinjam se, da se na RTV pozna tradicija dikcije, še po Kalanovi, in to je eden bistvenih hendikepov kulture govora na nacionalki po mojem mnenju … hehe … Ta socialistični robotiziran govor v enem tonu je namreč, hvala bogu, pase že povsod. Ne vem, mogoče v Rusiji in še kje ni. Samo poglej si oddaje o kulturi … armada celo mladih deklet in fantov je očitno nadrilana tako, kot bi jih uvajala Simonitijeva od zadaj in Kalanova od spredaj. Rezultat je zombijevsko uspavalen in srhljiv. Kot bi se en parazitski duh naselil v armado novinarjev, jim požrl osebnost in ločiš jih le po frizuri in spolu. Če te abnormalne monotonije v dikciji ne ublaži vsaj močna prezenca, ki jo je Kalanova imela, je vse skupaj za preklop na drug program. Enako je z off govorom pri dokumentarnih oddajah na primer. Zdaj je že malo bolje, ker dokumentarce režirajo tudi režiserji, ki že nekaj ustvarjajo, ampak spomni se tistih predavanj na eni intonaciji v offu, ne glede na to, ali na ekranu delfinčki skačejo ali jih pobijajo ali se razplojujejo. Govor, ki priča, da je vse isto monotono depresivno sranje za žile rezat od dolgčasa. Neprebavljivo, mrtvo, čeprav seveda slovnično in govorno pravilno. Ampak jebeš pravilnost, izvedba tudi šteje. To je podobna fora kot pri petju, kjer stare tradicionalne ikone ne morejo razumet, da odličen vokal, ki zadene vse tone, ni vse in da še kako šteje izvedba. Tako da … osebno to tradicijo nacionalke ne samo, da ne podpiram, ampak trdim, da zavira razvoj in celo ubija nove kadre. Tako, kot trdim, da bohnedaj, da talentiranega pevca pri nas dobi v roke Leskovar ali Nada Žgur, enako trdim, da bi morala Kalanova v zaslužen pokoj.
Ne nasprotujem pravilnemu govoru (čeprav nimam nič proti knjižnemu pogovornemu jeziku, v kakršnem tudi sama z namenom pišem, ker menim, da je infinitiv v slovenskem jeziku melodično brez potrebe ubijajoč), niti ne ploskam poplavljenju z narečji itd., nasprotujem pa razosebljenju novinarjev pred kamerami v imenu profesionalizacije – beri: robotizacije. Mario Galunič je na primer en primer voditelja celo razvedrilne oddaje, ki ostaja zavezan pravilnemu govoru, a vseeno dela z dušo. Meni sicer ta format lika ni čisto nič pri srcu, še manj po okusu, ampak ne morem pa trdit, da ni profi v tem, kar izvaja in kar pokriva. Problem je bolj v tem, da ne obstajajo še drugačni formati v vročih terminih in je zato monopolist brez obstoječe konkurence, ki bi pokrivala drugačne koncepte (Romih in oddaja Na zdravje! je namreč klon in ne pokrivanje drugačnega koncepta).
Ne vem, kakšne probleme naj bi imel Stankovič z domovinskim ratom in s čim ga serje. Tega nisem zasledila. Zasledila sem samo, da so mu v enem obdobju očitali paktiranje s Srbijo, pa neko druženje s TV Pinkarji, kar sem po raziskovanju podlag za te govorice, ugotovila, da je rumeni bulšit. Za kaj drugega pa res ne vem, kaj imaš v mislih.
Tanje Vojtehovski pa ne poznam.
Strinjam se z našo pregovorno zategnjenostjo in v ta koš spada tudi zvestopa tradicionalnim konceptom govora … hehe …
@Vanja:
Se popolnoma strinjam s tem, da pri vprašanju človekovih pravic nima mesta kvazi uravnotežanje mnenj zaradi uravnoteženosti, saj je pomembna le korist, resnica, pravilno ravnanje itd. V bistvu se s tem strinjam v vseh primerih, ne samo pri vprašanju človekovih pravic. Vendar pa je ravno na področju satire sprejemljivo vse, kar se tiče iskanja motiviv za humor, tako da ne tem področju si pa lahko dajo duška vsi. Potem lahko razpravljamo samo, ali je bilo dobro izpeljano ali ne. Zato bi se dalo odlično norčevat tudi v tem primeru z vidika nasprotne strani. Motivi so na voljo.
Razumem, da si sprejela samo kot vice in ne kot predreferendumsko kampanjo, ampak to je osebni vidik … osebni vidik je pa lahko tudi drugačen. Dejstvo pa je, da je bila nacionalka v obdobju predreferendumske kampanje in bo zato upravičeno sankcionirana. Jebi ga. Osebno, kot sem v prvem komentarju na cenzuro izrazila, tudi ni nič motilo, kar se tiče neuravnoteženosti, zato tudi ne podpiram cenzure predvajanja prireditve ali kritik s tega vidika. Kritiziram konceptualno in vsebinsko zgrešenost, prav tako kakovost satire, ki se mi zdi na žblj nivoju, razen nekaj redkih posrečenih streljajev. In preko tega občutek za stvar, zardi česar spolitiziranost dogodka ni na mestu v tem primeru. Ne zaradi uravnotežanja ali neuravnotežanja, ampak spolitiziranosti izven konteksta, zaradi česar je prireditev sploh na programu. Peko tega se seveda pokakanci spretno izognejo neštetim možnim strupenim vicem tudi na račun njihovih delodajalcev (ne samo direktno, kar bi bilo logično, ampak tudi indirektno) in se perfidno skrijejo v naročje politike, pod čigar okriljem se počutijo varni in definirani. Mah. Gnus.
Mene torej bolj tangirajo druge stvari, tiste, ki sem jih opisala v naslednjem prispevku. Da se posranci od stand up komikov ne upijo lotit, ali pa celo ne zmorejo satire na področju, zaradi katerega so tam in posledično zavajanje, da nečemu strežemo podobno kot drugi po svetu, kar je navadna laž ali pa izjave popolnih debilov, ki ne ločijo klobas od hrušk. Samo to.
Gledala sem pogovor na temo Vaskrsićev, ki ga je vodila Peskova, in se mi je zdel edini, ki je spregovoril o za javnost relevantni poanti v tem primeru. Še posebej v povezavi s prispevkom, ki ga je naredila novinarka s področja izvršiteljske “politike”:) Odlično! Sem si ga shranila za uporabo.
Me pa jezi, ker si nisem shranila tistega Bergantovega hujskaškega flopa, ko je gostil Antona Panjana, da bi lahko podala link. Bilo je še bolj na začetku afere in sem klikala, pa nisem zadela, očito pa ne obvladam plodnega iskanja po prispevkih. Mogoče tukaj kdo zna.
No, saj, midve se že zmeniva. In ja, pijačka … več kot skrajni čas …
@Pepi:
Seveda niso motivacija, prej demotivacija in v tem vidim problem. Saj gre za viktor popularnosti … takšna podlaga “okej” pa pač veliko pove o nivoju družbe kakor koli obrneš in pogledaš.
@Simona (Bergant-Panjan)
http://www.rtvslo.si/slovenija/panjan-o-rubljenju-hise-za-124-evrov-dolga-sodnica-ni-imela-druge-moznosti/277740
@Horizont:
Najlepša hvala! In prav mistično je bilo tole. Ko sem prej iskala, mi ni nič vrglo ven in sem zaklela in obupala. Zdaj ko si ti dobila, sem pa še enkrat probala, češ, a sem res kar naenkrat tako iskalno nesposobna in sem samo na Anton Panjan takoj dobila ven tudi jaz. WTF! Tako da … hvala, ker si razbila vudu blokado!
Takrat še ni bil razpobnan postopek in je Bergant z veseljem nakladal pod takšnim naslovom, čeprav sodnica bi lahko preprečila prodajo, če ne bi en mesec ignorirala upnikov predlog, da se usedejo na TTR. Pofočkala ga je pa dva dni po prodaji hiše, kot bi se norca delala. No, ampak poanta je itak v sorazmernosti in blabla … samo za mimogrede.
@Simona
Hehehe…hja,mislim, da mora javni govor vedno imeti standard jezika, ki je seveda lahko pogovorni, brez dolgih infinitivov, ipd. se strinjam, kot tudi protokol plasiranja informacij glede na vsebino in kontekst. Kaj to pomeni? Nikakor ne trdim, da so vsi na nacionalki odlični retoriki, ker to niso in da velikokrat zajebejo s svojim “serioznim pristopom” v trenutkih ko je ta najmanj potreben in da marsikomu tudi sv. (heheh) Kalanka ne more pomagat. Kot tudi nikakor ne morem pristat na to, da bi forma javnega govora trpela zaradi nesposobnosti govorca, ne glede na to, da je kot osebnost zanimiv…
Bom za primer dal človeka, ki odlično obvlada javni govor, ker bi ga rad uporabil za kriterij v praksi : Gregor Golobič. Ta človek je briljanten govorec. On namreč kot izrazito karizmatična osebnost nikoli ne dovoli, da bi ta stopila v prvi plan pred plasmajem misli. Ne glede na to, da je ravno misel rezultat njegove osebnosti. To naredi neverjetno galantno in prepričljivo. Ton, ki ga uporablja, je vedno enakomeren, on ne poje… Mislim, da gre pri vodenju dnevnika za isto formo. Hočem reč, da je za podajanje informacij potreben šlif in govorec ne sme ( v informativnem programu) nikoli namesto mene komentirati informacije, se metat v prvi plan s svojo vščečnostjo, zato, da bi si lahko ustvaril čimbolj širšo sliko sam. To počne tudi Golobič. Ko ga poslušaš, iz njegovih misli razbiraš resnico, ne ker bi jo on barval…in to je po mojem tisto, kar Kalanka uči. Drug problem so seveda pridni učenci, ki to ne znajo prevest, ker niso osebnosti, ampak jebi ga..kot rečeno, ne pristanem zato na predrugačenje kriterija javnega govora.
Mislim, da se mora razosebljanje vedno zgodit pri vodenju dnevnika, ampak privošči si jo pa lahko samo karizmatična osebnost, ki me prevara, da se je razosebila…hehehe in ne, ker se dejansko je, tukaj se strinjava.
Seveda pa se strinjam ,da je pri razvedrilnih oddajah drugače in so tu merila predrugačena in nima Kalanka kaj praskat, jasno.
Še en keč me moti pri POPtv dnevniku. Domačnost. Če mi voditelj dnevnika hoče delovat preveč “učinkovit in prepotreben”, me zmoti, ne vem,ker takoj dobim občutek, da je tudi do pridobitve informacij prišel na tak “domač” način…heheh, a veš kaj mislim? Lahko me imenuješ za starega, konzervativnega kozla, ampak še vedno gojim sliko do informativno – raziskovalnega novinarstva, da gre za “viteze resnice”, če se izrazim bolj kičy in ne prenesem, da mi ob koncu pove vic dneva, ki po možnosti ni smešen. Kurc, ne gre mi to.
Stanković: Jaz sem gledal oddajo, ki jo linkam, če jo najdem na youtubu, ker jih je kar nekaj, kjer je za moj okus malo poveličeval domovinsko vojno…do mere, ko so pač civilisti nasportnikov kolateralna škoda…ne vem, meni to ni šlo. Saj drugače je neverjetno pronicljiv in vse 5, ampak se mi je zazdelo kot da gre za neke druge vzvode (ker hrvaška nacionalak je pro tudjmanovsko usmerjena).
Torej kliše govora voditeljev dnevnika me je ljub, kar sicer ne pomeni, da mora biti zategnjen in zadrt, vsekakor pa toliko pristen, da informacija, ki jo plasira, tudi na ta način ne izgubi verodostojonsti. BBCvci so v tem odlični, mislim, da bi jim morali biti zgled, kako se stvari streže. Vsaj za moj okus.
@Sašec:
Saj na splošno se strinjava. Recimo v tem, da mora oseba najprej obvladat “klasiko”, torej v tem primeru čisto tehniko, da bi lahko znal iz tega kaj nadgradit ali poustvarit kvalitetno. Podobno, kot vem, da se strinjava pri plesu … da je balet vendarle velik privilegij v podlagi tudi za druge sodbnejše plesne zvrsti. Ali pa po reku … pravila je treba poznat, da jih znaš kršit.
Do tukaj se strinjava. Vendar osebno vidim problem na nacionalki, ker izpadejo zgolj kot piflarji, ki pojma nimajo, zakaj so se učili pravil … in jih ne znajo kršit. Oziroma jih znajo kršit neustrezno, kar pomeni, da tudi podlage ne razumejo, zakaj so se je sploh učili. Da bi kaj iz tega naredili. Govoru injicirali osebnost, mu dali dušo. So kot odličnjaki naših šol, s katerimi si nimaš kaj pomagat v praksi, čeprav znajo vse na pamet. In ko kršijo pravila, ne vedo, da jih kršijo ali jih kršijo na povsem neustrezen način, ki mu lahko rečeš samo napaka oziroma nekakovost. Ta se v tem primeru pokaže na primer pri pogovorih, ko skačejo v besedo sogovorniku ob nepravem trenutku, s popolnoma brezveznimi pripombami ali celo blebetajo vštric brezvezen tekst. To se dogaja znotraj informativnega programa in kulturnega. Ni dodane vrednosti.
Zato bolj iz sarkarzma dajem več pik popovcem, vsaj, kar se tiče branja s trotl bobna … pri pogovorih delajo pa iste napake in vsebina je večinoma isto prazna. No, na nacionalki je nekaj izjem pri tistih, ki niso trotl bobnovci, na primer Bobovnik.
Ja, Golobič je dober retorik, njegov problem je samo v tem, ker mu kot slovenskemu politiku to najmanj koristi, saj povprečen slovenski volivec ne šteka, o čem sploh govori, ravno zato, ker govori na klasičen aristokratski način … tako tehnično kot vsebinsko. No, in ta aristokratska drža pri povprečnem provincialcu vzbuja še zavist in odpor. Tako da imaš prav … zanj bi bilo bolje, da bi bil voditelj kakšne informativne oddaje … hehe … Med politiki pri nas pa je nivo uspešnega medijskega nivoja Jelinčič in Erjavec. Sta ljudska, razumljiva in zabavna. In seveda Žerjav in Janković z zdravo kmečko pametjo, kot se pri nas razume zdravje na desni in na levi.
Domačnost na popu je posledica in prilagoditev temu vzdušju. In zato ni moteče, čeprav se strinjam s tabo, da je moteče. Pri nas je tudi vsak minister in predsednik vlade najboljši sosed. Greš na kavo in komot sedi za sosednjo mizo, zoba isti kikiriki. Kaj takega se ti pač ne zgodi v Ameriki, niti v Franciji ali Nemčiji zlahka. In cela ta domačna klima je takšna. Na, ej, stari, ne ga srat …. ali pa … ej, stari, a si slišal tisti vic. Jebi ga. Strinjam se s tabo v hrepenenju po drugačni klimi, ki bi jo lahko ustvarili, a ne kaže dobro. Postali smo družba skrajnosti na vseh frontah. Ne samo levi in desni, ampak tudi mestni in ruralni, pa zategnjeni in sproščeni itd. Tako je tudi pri informativnih oddajah in v vsem. Na eni strani zastarel arhaičen koncept, na drugi pa podivjana domačnost na “razbijam čaše, i to je sve zbog tebe …” … haha …
To s Stankovićem mi je pa čudno. Vem, da je hrvaška nacionalka pro tudjmanovska, ampak Latin in Stankovič sta imela družno zaradi tega veleodmevne probleme, velikokrat se jima je majal stolček, kar je odmevalo po medijih in širilo razburjanje javnosti in salve podpore. Sta bila kot nekakšna prepirljivca na nacionalki, ki ju nekako zaradi obče podpore ne morejo in ne upajo odrezat, čeprav bi ju radi. Pri nas ima takšen imidž na primer Hribar … in nihče med informativci (kar spet veliko pove o nas in naši klimi … no, Studio City se nekaj sili med večno ukinjane, ampak vemo, da to ni to in da obdobje Janševe oblasti pač ni večnost). Skratka, Stanković ni ravno Tuđmanovec, še manj HDZ-jevski fen. V vsakem primeru pa precej levosučni. No, ampak te debate, kako je kdo politično in kako se to pozna ali se ne pozna, že presegajo pogovor o nadarjenosti in zverziranosti poročevalcev, bralcev in voditeljev informativnih oddaj. Že med njimi so velike razlike. Osebno, čeprav poznam okvirni nazor Stankovića, mi je bil tudi vsebinsko večinoma okej, ker razum in vsebina ni bila podrejena hipotetičnemu nazoru. Čeprav ima seveda tudi med Hrvati nasprotnike v javnosti, predvsem s strani desnice, ker ga dojemajo kot nasprotnonazorskega. Jaz pa nikoli nisem opazila problema v njegovem nazoru, visoko stopnjo vsebinske doslednosti pa. V primerjavi z našimi patroni … neprimerljivo. V njegovem primeru, ko gre itak za format, kjer si podvržen tudi očesu sogovornika, je sploh težje spravit pristranskost skozi neopazno. Sigurno ni brez napak in obstaja lahko marsikaj, v čemer se ne bi strinjala z njim in bi hotela še kakšno besedo več v argumentirano pojasnilo, ampak v njegovem primeru je bilo tega neargumentiranega polja 5%, v primerih pri nas pa najnižji procent kvečjemu 50%.
Kot pravim … tega pa res ne poznam, da bi on dojemal žrtve domovinskog rata za kolateralne. Ti pa odkrito povem, da bi rada temu prisluhnila, ker on vendarle toliko govori in vrta, ne operira le z enim aspektom pri nobeni stvari, da se vedno rada prepričam, kako je to mislil … kar koli že. Kakšen vidik je izpostavil in zakaj. Ker je kar precej natančen in detajliran ponavadi.
Nacionalkin pristop je ustrezneši.
Nevtralno in racionalno povedó, kar imajo povedati! Ob poslušanju ima človek možnost sam ovrednotiti povedano.
Na Pop Tv-ju pa iz povedanega delajo “dramo”. Z načinom govora ti poskušajo vzburjati čustva in vsebini dati poudarek, ki si ga vedno ne zasluži. Ali pa si ga ne zasluži po “tvojem” mnenju.
Če želim “dramo”, bom šel v dramo. Od poročil na Pop Tv-ju pa pričukajuem zgolj korektno poročanje.
Nacionalki torej 12 točk, pop tv-ju 0 točk. Naj se jebejo s svojim senzacionalizmom!
Stanković je očitno izjemno hiter in inteligenten mislec, a s svojo konstantno provokativnostjo zna biti zoprn. Zato so mi všeč gostje, kot Žižek, Jelinčić in Mamić, ki so mu “zavezali usta”.
tudi meni je nenavadna ta opazka o Stankovićevem poveličevanju domovinskog rata.
ne bi rad govoril na pamet, vendar z nekega vidika operacija Nevihta velja za vzor vojaške akcije na vojaških akademijah. kjer so v čisto tehničnem smislu žrtve lahko kolateralna škoda. in niso žrtve namensko. tudi o tem aspektu se na hrvaškem veliko govori in se ga žal tudi zlorablja.
da ne bo pomota – govorim o tem, kar se govori o posameznih segmentih te operacije.
lp,
cijeće hrvata
@Simona in Nidurun
Ja, saj meni je Sanković tudi alfa…ga dokaj redno spremljam ob nedeljah in ja, intervju je bil z neko srbsko osebnostjo, kjer sta se pogovarjala o vojni, kjer je Stanković trdil, da je v domovinskom ratu šlo pač za samoobrambo, kjer je prišlo do kolateralne škode, čeprav je jasno da ni šlo samo za samoobrambo, ampak je bila ta izgovor tudi za etnične čistke…potrudim se, da najdem na youtubu, pa linkam. Ne vem, od kod in zakaj v tistem trenutku takšna Sankovićeva dikcija, da sem tudi sam zastrigel z ušesi.
@Simona
No, saj se strinjava, ja.;-)
Sašec in Nidurun:
Aha … no, Sašec, saj dodatna pojasnila mi že nekaj malega več povedo.
Sicer to presega poanto debate o dobrem voditelju. Bistvo je v tem, da je Stanković predvsem dovolj inteligenten in dovolj psihologa, da zna iz različnih gostov potegnit veliko in se temu primerno prilagaja s svojim pristopom. Pri njem preprosto ne doživljaš tega, kar serijsko pri naših voditeljih, da bi skakal v besedo na nepravih mestih in da ne bi znal parirat gostu s pomembnimi podvprašanji. Skratka, prisluhne, pusti, da gost pove svoje in na podlagi slišanega vodi scenarij. Zato je njegov gost lahko marsikdo in kdorkoli, pa bo oddaja v vsakem primeru zanimiva. Pri nas pa iz leta v leto trpimo en in isti simptom – torej voditelja ali voditeljico, ki je opazno distanciran od gosta, postavlja vprašanja opazno le po predhodnem planu, nič ne posluša, ker se samo koncentrira nase, temu primerno skače v besedo brez potrebe ali pušča, da nas gost dolgočasi brez potrebe. Večina se ob gostih, ki niso po njihovi meri ne znajde in zato se večina gostov boji. V kafiču razpravljajo, kdo neki je dober gost in kdo slab, kar pomeni, da bi najraje kar naprej gostili samo Jelinčiča ali Klemenčičevo, ker taki “ščitnični” jezikavci ne potrebujejo voditelja, niti sogovornika, ampak jim je celo odveč. To nesposobnim voditeljem seveda ustreza, niti slučajno pa za gledalce ne pomeni, da dobijo najboljšo vsebino, samo zato, ker polsušajo regljača. Stankoviću pa uspe celo iz maksimalno introvertiranega gosta motivirat. Na primer Tomiča, s katerim mu je intervju skoraj propadel, pa je obrnil ploščo in ga začel spraševat, zakaj je tako nezgovoren, zaprt in dolgočasen … hehe … Tipu se je tako jezik razvezal, da je bilo joj. Temu primerna je tudi njegova filozofija, ki jo je v nekem intervjuju povedal in mora bit po mojem mnenju osnovna filozofija vsakega sprejemljivega voditelja. Na vprašanje, kateri gost je bil zanj najbolj naporen oziroma kateri intervju najslabši, je sicer odgovoril, ampak tudi rekel, da je takrat prvič pomislil, da bi opustil svoj poklic, ker morda ne zmore več gosta motivirat. Ta filozofija se mu tudi pozna in je edina sprejemljiva. Pri nas pa določeni voditelji, ki že leta strašijo na sceni, celo brez sramu jamrajo, kateri gosti so fajn in kateri niso, pri čemer se jim potem zgodi, da je nekoč omenjeni gost kot fajn na ponovnem pogovoru totalna beda brez primere. In voditelj se čudi, kako je to mogoče, ker je pač večni amater. Imena patrona raje ne bom omenjala, ker so itak vsi isti in bi bilo krivično izpostavljat posameznika z zgrešeno filozofijo. Seveda ne razumejo, da je gost lahko enkrat fajn, drugič pa zanič, ker je to odvisno od veliko dejavnikov tistega dne, medtem ko je voditelj tisti glavni dejavnik, ki obvlada temo, ki se je loti, in ima smisel za psihologijo gosta, da ustvari ustrezno klimo ali pa je ni sposoben! Voditelj, ki z vsemi ravna enako, kot da je robot, je zaenkurc in ob njem izpadejo fajn samo regljači, kar je seveda navidezni fajn samo za voditelja, saj to še ne pomeni, da imajo kar omembe vrednega za povedat. Tudi branjevka na tržnici rada naklada, pa kaj potem … Nazadnje gledam oddajo Sveto in svet in spet isti simptom. Voditeljica nekaj pripravljenega vpraša gosta, ki se očitno ne znajde ob tem vprašanju in ne pove nič. Ker voditeljica ne zna postavljat podvprašanj, spremljamo jecljanje. Namesto da bi voditeljica obrnila ploščo, vprašala malo drugače in se skušala psihološko približat vibraciji gosta, je dobila tak izraz na obrazu, kot da jo je gost izdal sovražniku. In sledila je popolna ignoranca gosta do konca oddaje. Voditeljica se ga je ustrašila, da ne bo iz njega potegnila nič. Verjetno upravičeno, saj gost začuti negativno nastrojenost in se sigurno zapre še bolj. Ampak to je totalen amaterizem voditelja.
No, Sašec, je pa presegel ta nivo pogovora o kvalitetnih voditeljih z vsebinsko osebnim dovtipom, kar pa že posega na polje, koliko se s čim strinjamo, kar je voditelj lansiral in koliko se ne ter ali je bilo podanih dovolj argumentov itd. Zdaj, ko je povedal, da je bil gost neka srbska osebnost, se mi že svita, kaj bi lahko bilo. Namreč verjetno najhujši kreš s srbsko osebnostjo v njegovi paleti intervjujev, je bil na primer s Kusturico, ko je ta tudi zapustil prostor in je bil intervju prekinjen. V tem primeru Stanković ni popustil in zahteval odgovor na sila preprosto vprašanje, ki je Kusturico razkrinkal v intelektualni mizernosti, saj je na provokacijo odreagiral ogroženo in spizdil. V tem primeru je na narcisoidnega in agresivnega egomaničnega pezdetarskega Kusturico tudi on reagiral nepopustljivo in mestoma napadalno. Ni dovolil, da mu Kusturica ne bi dovolil, da se posega na občutljiva področja (njegovo nacionalistično pro srbsko miloševićevanje seveda). Skratka … dejstvo je, da je Stanković do določenih ideoloških potez s strani Srbije zelo kritičen, s čimer se pa jaz popolnoma strinjam in menim, d av primeru zločinov nad človeštvom nimaš bit kaj kvazi “uravnotežen”. Oziroma lahko pričakuješ odgovore, da so takšni, kot so, brez kurčevih kozmetičnih ovojev in popravkov. Morda je šlo v tem primeru za podoben primer, za pogovor s kakšno izmed politično kontaminiranih srbskih osebnosti, kjer je Stanković drezal v jasna stališča, pri čemer jih mora seveda imet tudi sam kot izhodišče.
Zakaj to pišem. Ker se je tudi v primeru Kusturice našlo kar nekaj kričačev po forumih in javnosti, ki so Stankovićevo nepopustljivost, interpretirali kot nezaslišano nevljudnost in celo antisrbski nacionalizem, češ, da ga je jebal zanalašč in nedostojno. Halo??? Nedostojno?!!! Nacionalistično?!!! Kako je mogoče bit nedostojen do nedostojnega nacionalista in zakaj ne bi pričakovali, da se jasno slišijo njegova stališča in gremo potem bruhat. Čemu rokavičke?
Skratka, vem, da je Stanković mnenja, da ustreznega opravičila s strani prosrbskega dela javnosti tudi za pokole v Bosni ni bilo, s čimer se strinjam. Gre za vpogled v mentaliteto. Nazadnje smo lahko videli, kako izgleda, ko so se vrstile aretacije za počitnice v Haagu. Zagotovo pa ne moremo enačit civilistične kolateralne škode ob obrambi vojske nekega naroda z agresorji. Oboje ni častno in pohvalno. Je pa lahko zelo sporno, če ti na primer srbski politikant v faco skuša prilepit krivdo za zločine zoper civiliste na strani agresorja v izgovor lastnim agresorskim apetitom. Sumim, da bi šlo v tem primeru za kaj takšnega lahko in v tem primeru se ne bi čudila, da je Stanković zakikirikal. Samo sklepam. Ker s tega vidika že večkrat zakikirikal je, zato lahko po nekaterih forumih zasledimo tudi zmerjanja z ustašem in podobnimi forami, da ne omenjam krikov, kako je bojda izdajalec lastne srbske krvi itd.
Da ne bo nesporazuma … morda je tudi drugače, ker nisem videla zadeve, samo glede na predhodno poznavanje njegovih stališč, se mi zdi zelo možno, da je šlo v danem kontekstu za kaj takšnega.
@Rado:
Obe skrajnosti sta slabi. Če je trotl boben bralec ali poročevalec mrtev ali pa če preveč vrešči in po lastni volji ustvarja dramo. Druga slaba verzija je jasna, ker gre res lahko za vsiljevanje emocij, prva je pa prav tako jasna, ker za popolnoma distancirano in robotizirano poročanje ne potrebujemo kadra. Oziroma lahko rečem, da je moteč tudi izgled voditelja, saj morda kdo bolj kupi informacije od čedne voditeljice kot nečednega voditelja ali kaj podobnega. Ali od tistega z bolj posamezniku všečno barvo glasu. Potem lahko pa kar preidemo na robote. Da bo čim bolj nevtralno. To je možno že danes. Najbolje je na pravi in ustrezen način živo poročanje in branje.
Provokativnost ni tečna, ampak nujna, da bi sploh dobili kaj omembe vrednega od vsebine. Seveda v primeru, ko ne gre za provokativnost zaradi provokativnosti. No, tebi je pa tečen itak vsak, ki kakor koli izstopa, a ne. Predvsem pa ne razumem tega o zavezanih ustih?! Intervju z Žižkom je bil čisto običajen in po mojem mnenju bi bil Stanković lahko provokativen bolj, a je v glavnem pustil, da se je Žižek izkašljal kot nastopač, pri čemer se je Stanković smehljal pač. Pri Jelinčiču pojma nimam, kdaj neki naj bi mu zavezal usta. Čisto običajen pogovor je bil. Celo zelo umirjen.
Da mi pa z Mamićem tukaj svinjaš blog kot z nekom, ki naj bi zavezoval usta komur koli že, je pa sploh moralni zločin. Ker tak primitiven in zarukan lobotomičen kreten, kot je pa Mamić, ne more nikomur na svetu zavezat ust, saj nima vrvi za kaj takega. Obstaja določen spodnji nivo dna, ob kakršnem sem na primer pri Stankoviću samo upala, da ne bo boksal nazaj. In ni. Samo svoja vprašanja je postavljal in pustil, da kretenoid vrešči kretenarije. Kar je izpadlo super, ker je abnormalen agresiven primitivizem samo toliko bolj prišel do izraza. Kaj drugega pa itak ne moreš potegnit od takega provincialnega kretena. Vsebine že ne. Takega kretena povabiš v studio samo zato, da bi javnost, zaboga, videla, kakšnim ljudem se meče keš v naročje in jih postavlja na neke ugledne pozicije. To so sramote naroda, ker takih paravojaških psihopatov v lepih gvantih ne izloči iz igre v prvih bojnih vrstah. In če tega ne ločiš, si malo zaostal ali pa primitiven tudi sam. Žaljiva sem samo zato, ker resno tako mislim in se ne da drugače povedat. Prav gotovo ni frajer nekdo, ki nekoga na gobec samo zato, ker je sam slaboumen sociopat in se počuti neverjetno ogrožen od vsakogar, ki to tudi opazi.
SREDA 04.04.2012,
Tanja Žagar:
“Kritikam se nasmejiš in greš naprej”
“Nisem pevka narodnozabavne glasbe, kot napačno navajajo določeni mediji. Ukvarjam se z zabavno, plesno glasbo,” zabrusi zgovorna Tanja Žagar.”
” Devetindvajsetletnica se je v zadnjih letih večkrat povzpela na vrh glasbenih lestvic, njeni trije albumi se prodajajo kot za med, njeni nastopi so razprodani. “Če si iskren, če uživaš v tem, kar počneš, to ljudje začutijo in cenijo,” svojo nadvse uspešno kariero obrazloži pevka. “Človek, ki kritizira določeno glasbeno zvrst, ne razmišlja pravilno. V glasbi ni prostora za cinizem, žalitve in grde besede, saj to ni osnovni namen glasbe.”
Tole sem ti nujno moral pripopat Simona. Kot pomoč k razumevanju odlične estradnice. Punca ima prav – treba je na njen koncert za objektivno presojo. Ne pa pizdit iza tastature!!!
Viktorji tokrat niso zgrešili!
Viktor je nagrada za povprečje.
@Rado:
Ti rabiš pomoč, Rado. To je evidentno. Ampak nisem razpoložena za hece trenutno. Najbolje bo, da se izobražuješ ob izjemnih mislih Tanje Žagar ali Natalije Verboten in podobno. Sploh ne vem, kaj se opotekaš tukaj naokrog po mojem blogu. Samo komično je na rahlo prebutast način.
/na temo Tanje Žagar/
Simona,
sem razočaran nad kratkostjo replike. Tvoja antipatija do Tanje, bi si zaslužila daljši komentar. Je pa bilo takšen ženski odziv /Tvoj, Nevenkin, . . ./, lahko predvideti. Ženske ste predvidljivo popadljivo kritične, na druge uspešne, lepe ženske. Tanja Žagar, Natalija Verboten, Mojce Mavec, (no Natalija zdaj zares malo popušča). Lepa in uspešna ženska namreč lahko izbira med boljšimi moškimi – med kakovostnejšim semenom, če pridam še antropološki vidik.
O tem fenomenu sem že pisal: http://rado.blog.siol.net/2009/05/14/zenske-z-leti-postajajo-zagrenjene-trenja-o-razgledanosti-lepotic/
Nevenka,
čemu tak defetizem? Kaj želiš povedati? Da imamo Slovenci slabšo povprečno kulturo od sosednjih narodov? Da je občudovanje in nagraditev Tanje Žagar znak kulturno umetniškega debilizma?
Hm.
Rado, ampak Tanja baje nima nobenega moškega. Nič se ne “ujame”. Si pomislil, da bi skočil v prvi plan?
Viš ta predlog izhaja iz nerazumevanja debate. Moj prispevek tu gor je zgolj teoretičen. Jaz sem svojo najboljšo že našel.
Le Simoni bi rad dopovedal, da se koketnosti in lepote ne gre bati.
Pravkar se mi je porodilo vprašanje. Ali Simona sploh zna koketirati? Se zna smejati neumnim šalam in ne zgolj sofisticirano intelektualističnim? Takole iz blogosfere tega ni videti.
Rado, to bi pa že lahko vedel, da ta ženski “neumno” ni čisto enak temu, kar si pod tem pojmom predstavljamo moški.
Oziroma tvoje vprašanje bi lahko obrnil drugače in vprašal: Simona, kaj se ti znaš obnašati kot kelnarca?
@Rado:
Očitno je že iz blogosfere razvidno, da znam koketirat žal še preveč. Tako zelo, da me gnjavijo in trosijo naokrog s semeni tudi tisti, ki jih res nočem. Namesto da bi seme ponujal avšam, ki se znajo bojda smejat neumnim šalam (tvojim na primer) in klatit neumnosti, kar naprej s kurcem opletaš okrog mene po mojem blogu.
Se strinjam, da se koketnosti in lepote ni treba bat. Se je pa bolje bat neumnosti, primitivizma in banalnosti. Sprijazni se, da moje ambicije nikoli niso bile v tem, da bi postala neokusno nališpana koza, ob kakršni se kozli ne bodo počutili ogroženi. Kozli me ne zanimajo, njihovo seme pa še toliko manj, in vedno sem nekako upala, da kozle zanimajo predvsem koze in bom imela mir. A sem se hudo motila. Kozli si najbolj želijo tistih, ki jih ogrožajo, koze pa zgolj zlorabljajo za provokacijo, kot si pač provokacijo sami lahko predstavljajo. Ko si pred kratkim tukaj strašil z izredno pomembno informacijo, da si me videl na TV in sem bila blazno seksi, a nisi ujel, o čem je tekel pogovor, sem ti že podala nasvet, da me potem samo glej in raje ne poslušaj, ne beri in predvsem ne polemiziraj z mano. Ampak ne … te radosti ne bom doživela in še vedno mi boš namasturbiral na glavo litre semen, ki jih ne želim in še manj potrebujem ter puščal na cedilu celo čredo hrepenečih, ki bi z veseljem poslušale in se hihitale tvojim kozlarijam. Osemenjeval bi jih lahko do nezavesti. A to ni tako zanimivo, a ne. Viš, to je moje prekletstvo in prekletstvo meni podobnih. Tanja Žagar pa tudi ostaja neosemenjena, ker raje nadleguješ mene, namesto da bi se preizkusil s svojimi izjemnimi osvajalskimi pristopi na kakšnem izmed njenih koncertov iz prve vrste. Prav privoščim ji, da se te naužije v zaodrju.
Mojstrska in duhovita replika Simona. In tudi primerno dolga. Zadovoljen sem – ne sicer tudi zadovoljén, ampak to litrom semen navkljub, tu tudi ni bil namen.
Edino misel na opletajočega kurca tudi meni ni bila kdo ve kako privlačna. Zelo te razumem.
Ampak pri meni ni strahu. Ker ga imam izključno za domačo uporabo, ga običajno puščam doma. Opletajočega pa sploh.
A ne glede na vse, ta misel z zaodrjem mi ne gre iz glave.
Znaš, punca. Vidim da znaš.
Če samo pomislim Simona, kakšna kelnarca bi ti lahko bila?! Če bi le hotela. Zanesljivo prva liga.