Verjetno premnoge Slovence bore malo gane, da je na primer iranska odvetnica Nasrin Sotoudeh, borka za človekove pravice in svoboščine, še posebej za pravice žensk, ponovno v zaporu. Tokrat je obsojena na 38 let zaporne kazni in 148 udarcev z bičem. Prvo obsodbo na 11 let zapora je po nekaj letih sicer že prestala. Že takrat so se zbirali podpisi za peticijo, ki je precej pripomogla k njeni predčasni izpustitvi. Zdaj lahko s podpisom vajo ponovite. Naj se sliši vsaj glas tudi iz držav, kjer so ženske v boju za enakopravnost v boljšem položaju, ki se zaradi konstantnega udara plesnive in zarukane patriarhalne ideologije spet slabša. Ker kazen ni bila vzgojna in je gospa Sotoudeh s prizadevanji nadaljevala, pri čemer je med drugim zastopala predvsem ženske, ki so se upirale prisilnemu nošenju naglavnih rut kot simbolu patriarhalne podrejenosti ženske moškemu, je obsodba patriarhalne oblasti tokrat še hujša.
Zakaj se mi zdi posebna omemba pomembna tudi za nas? Ker v našem prostoru in na Zahodu nasploh zaznavam rahlo zmedo, kadar pride do domnevnega trka zavzemanja za človekove pravice. Ker nacionalistično motivirana desnica “nima problemov”, saj je njeno radikalno stališče jasno, se v kontradiktornosti zapleta predvsem levica. Pri pohvalnem zavzemanju proti nestrpnosti do tujih kultur, kar je povezano tudi z odnosom do priseljencev in aktualne migracijske krize, se hitro zgodi, da se v imenu spoštovanja tuje kulture preprosto zataji določena človekova pravica, ki naj bi v našem prostoru že bila priznana in ponotranjena. Kateri kulturi neki se priklanjamo? To se je nazadnje zgodilo bolj očitno, ko je bilo pod vprašajem priznavanje nošenja burk iz verskih razlogov in je leva politika mirno podprla burke, ki sicer celo niso zapovedane niti po koranu in so izrazito šovinističen akt. Hecno je, kadar tisti, ki se ideološko opredeljujejo za levi pol, ki naj bi bil posebej občutljiv za vprašanje pravic in svoboščin, v primeru tujih kultur podprejo najbolj radikalno konservativno stališče.
Treba se je zavedat, da se tudi v arabskem svetu in drugih družbah herojski posamezniki in aktivistične skupine enako borijo za enakopravnost, kot so se naši najbolj pogumni predniki in prednice, medtem ko je večina konformistično in oportunistično sklanjala glave. Pravice, ki jih mi že uživamo in žal očitno prenekatere tudi izgubljamo, kar se posebej škandalozno izkazuje v aktualnem valu prepovedovanja abortusa po najbolj konservativnih evropskih in ameriških državah, bi morali privoščit tudi drugim družbam v imenu kulture in temu primerno solidarno podpirat prizadevanja borcev v prvih vrstah, ki seveda tvegajo in žrtvujejo največ! Vse ostalo politikantsko taktiziranje in manipuliranje je medvedja usluga lastnim takoimenovanim dobrim namenom, ki veselo korakajo po poti v pekel.
Brez dvoma je nujna pozornost svetovne javnosti na omenjeno odvetnico in na druge, premnoge ženske v podobnih okoljih. Konotacija članka, ki omenjeno zlorabo žensk očita nam, nam v zahodnem svetu je pa neprimerna in zavajajoča. V zahodni družbi sta tako moški kot tudi ženska enako ali podobno eksploatirana od kapitala. Posebna družbena pozornost ženski ni na mestu. Je pa na mestu posebnena pozornost moškega do ženske. Od pravih moških to pozornost ženske tako ali tako prejemajo.