“Raziskovalci svarijo, da dostopnost seks robotov z vgrajeno umetno inteligenco predstavlja naraščajočo grožnjo posameznikom in družbi. Podjetja namreč ne prodajajo le robotov, ampak tudi idejo, da lahko ti nadomestijo človeško družbo in bližino.”
Predstavniki podjetij, ki razvijajo in prodajajo umetno “inteligenco”, trdijo tudi, da naj bi robotke za potešitev seksualnih vzgibov pomembno pripomogle k zmanjševanju posilstev in pedofilskih napadov na otroke. Svoja nagnjenja naj bi namreč izrojeni posamezniki izživeli z roboti, ki se tržijo tudi v podobi otrok. Roboti glede na programiran proizvod tudi komunicirajo. Lahko govorijo na podlagi vnaprej predloženega besedila, torej se lahko tudi odzivajo s fizičnim in verbalnim nasprotovanjem seksu, pri čemer naj bi posiljevalec doživel svoj ekskluziven moment potešitve nasilnega gona. Enako so nekoč klerikalci podpirali prostitucijo, češ da naj se žrtvuje revna mlada dekleta iz disfunkcionalnih družin, ki iz njih itak nič ne bo v življenju, saj prostitucija blazno koristi pri preprečevanju posilstev, ker lahko moški svoj nenadzorovan nagon izživijo proti plačilu. Da celo pomaga pri ohranjanju impotentno rutiniranih zakonskih zvez in izjemne družinske idile do groba. Da ne omenjam posiljevanja otrok ipd. Tudi v primeru razprav o celibatu še danes velja prepričanje, da bi bila ukinitev celibata zelo funkcionalna poteza, ki bi preprečevala pojav pedofilije med duhovniki. Ja, ja, seveda, in vsi ti spolni izrojenci, ki se po logiki stvari v velikem številu skrijejo ravno tja, kjer je kamuflaža najbolj učinkovita, bi v primeru odprave celibata ustvarili krasne partnerske zveze in bili izjemni očetje svojim otrokom. Ne me basat! Seveda je rezultat kakršne koli kamuflaže realnosti ravno obraten, ker gre za razširjanje legitimnosti, da se moški še naprej skriva v takšno ali drugačno obliko načina življenja, ki omogoča, da se ne čuti dolžnega učlovečit niti do te mere, da bi usmerjal in nadzoroval svoj “nagon”. In ti moški bi potem radi vladali svetu, ženskam in vsemu, kar leze in gre? Čeprav ne zmorejo niti prehoda iz navadne zveri v človeka?
Zdaj so v prazno pohlepni in plitki moški na tekmovalnem trgu spet pametni kot drek na pločniku. Pravijo, da so spet moralni, ker ne gre za žrtvovanje mladih deklet in fantov za prostitucijo, saj bodo roboti celo lahko pripomogli k zmanjševanju izkoriščanja prostitucije. 10 000€ za začetek. In spet obljubljajo, da bodo manj posiljevali, manj zlorabljali otroke, ker bodo posiljevali in zlorabljevali robotko. Oh, ne. Še bolj luštno bo. Ne bodo se vezali z ženskami, ker si bodo kupili robotko, kar pomeni pomemben prispevek k jalovim in vnaprej razsutim zvezam, saj oni niso ljudje, ampak samo polljudje, ki hočejo eno luknjo in malo sprogramiranega čvekanja: “Ja, šef. Ne, šef!”. In mi, kot družba, bomo spet rekli, kako super je to in kako krasne posledice legitimiranja razčlovečenih posameznikov pričakujemo. In nasprotujoče komentarje bomo pisale spet predvsem ženske. Neznosne feministke. Ne bodo pisali zgroženih komentarjev moški. Zgroženi nad tem, kako se dojema pričakovan nivo mentalnega in umskega razvoja moške vrste. Ker moški, ki si domišljajo, da nimajo s tem nič, saj ne bodo oni potrošniki robotk, mislijo, da ne obstaja nič, kar bi lahko predstavljalo njihov problem. Ženske se pa oglašajo, ker se pač kar naprej oglašajo. Pač rade čvekajo. Spet. Ne, s strani moških bom kvečjemu doživela kakšen komentar, kako krasno je, da se bomo na tak način znebili pedofilov in posiljevalcev. Zakaj? Ker bodo lahko brez najmanjše volje po osebnostnem razvoju in zdravljenju svoje duševne izrojenosti posiljevali robotko in zlorabljali otroka robota. Ti pametnjakoviči resno mislijo, da se bildanje tovrstnih apetitov lahko ustavi pri robotu. S strani najbolj frustriranih in erotično nedojebanih posameznikov pa lahko berem komentarje, da so zaradi robotk zaskrbljene samo feministke, ker bodo dobile hudo konkurenco. Kdo, zaboga, jih bo pa hotel fukat, če bodo imeli moški na voljo robotko, ki bo med ponujanjem plastične vulve z razširjenimi plastičnimi nogami blejala: »Ja, šef. Ne, šef.« Problematične seveda niso tudi patriarhalno zdresirane antifeministke. Bitja iz mesa, krvi in kosti. One itak razumejo, kako in kdaj je treba molet noge narazen in blejat: “Ja, šef! Ne, šef!” Problem je samo v tem, ker se njihovo število zaradi širjenja neznosnega možganskega virusa “feminizem” zmanjšuje, pa bo treba manko mesene ponudbe zakrpat z robotkami. Ti retardirani moški mi sporočajo, da so moški tako debilni in zakompleksani, da lahko ženskam robotke – prosto po Stepfordskih ženah – predstavljajo resno grožnjo, da bodo pristale v kronično prisilni fukalni abstinenci, kaj šele da bi sanjale o kakšnem bolj erotično in intelektualno dovršenem odnosu s to bizarno tujo vrsto, ki se ji reče moški in ki hoče pač vladat vsemu, kar leze in gre, in hoče bit dojeman kot pametnejši in sposobnejši od ženske vrste, čeprav imamo ravno s to človeško vrsto še vedno kronične težave, ker ne zmorejo nadzora nad najbolj osnovnimi animalnimi nasilnimi nagoni in ker ne zmorejo niti fantazij o najbolj osnovni komunikaciji z drugim človeškim bitjem, ki bi presegal ciljni nivo hrepenenja na bazi: »Ja, šef, ne šef. Oni so pametni, ker so izumili avto, dinamit, pameten telefon in robotko. Če to ni smešno?! V vsem ostalem, kar pomembno kroji kakovost življenja, pa je še vedno relevantno le vprašanje, kdo bo šef in kdo tisti, ki kima. Zakaj, zaboga, bi katera koli ženska želela kakršen koli odnos s takšnimi animalnimi brezvezniki. Lahko bi se res kvečjemu veselile izdelavi robotk, a kaj ko dejansko obstaja grožnja, da se tovrstna poenostavljanja in potuhe razpasejo v popolno eliminacijo sposobnosti tvorjenja kakršnega koli odnosa, kar se lepo kaže že najbolj očitno na Japonskem z osupljivo visokim številom devičnikov nad 30 let, kjer je trg prežet s ponudbo delavnic, lutk, videoseminarjev ipd., v katerih se ženske in moški »učijo« prvih dialogov, ki naj bi spominjali na osvajanje ob prvem zmenku, na naslednjih stopnjah pa se seveda učijo fukat in pogovarjat.
V tehnološko naprednem svetu robotizirane, potrošniške in zasužnjevalno storilne budalomanije postajajo roboti kar ljudje. Brez domišljije, brez empatije in osnovnih komunikacijskih veščin. Kot lahko opazujemo dogajanje v načinu življenja in mentaliteti na Zahodu, ki se dojema celo za najbolj razvit del civilizacije na zemeljski obli, gre še vedno predvsem za načelo tekmovalnosti po zakonu narave. Vedno znova in znova se vzpostavljajo diktatorski režimi, pri kakršnih vajeti prevzemajo po logiki stvari najbolj animalni, ambiciozni in funkcionalni psihopatski idioti, povsem po enakem principu deluje tudi neoliberalni kapitalizem, ki diktaturo visoko funkcionalnih psihopatskih retardov zgolj zakrije z navidezno idejo o demokraciji in enakopravnosti, ki seveda ne obstaja. V resnici živimo v tehnološko izpopolnjeni divjini. Temu primerno padajo intelektualne sposobnosti, ustvarjalnost in erotika (ne seksualnost sama po sebi, ampak Erotika, ki predstavlja dodano duhovno vrednost v odnosu do vsega, tudi do seksa). Robotke niso nikakršna grožnja in konkurenca ženskam. So samo aktualni simptom brezmejnega idiotizma še vedno vladajočih moških s svojimi kimajočimi priliznjenimi priležnicami seveda in posledične zgodovine preigravanja ubožnega mentalnega razvoja posameznih družb v primerjavi z voljo do izumljanja novih predmetov in sistemov, ki človeka oddaljujejo od učlovečevanja.
Moški, ki se ne prištevajo med hipotetične uporabnike omenjenih robotov in menijo, da se jih zato zadeva ne tiče, ker naj bi popizdevale le zoprne feministke, ker se bojijo, da bo zmanjkalo kandidatov za fuk, so mnogo bolj problematični za družbo kot predvideni in že aktivni uporabniki robotk. Preprosto zato, ker so brezmejno neumni in niso zmožni dojet, da se problem precej bolj tiče njih kot pa feministk, ki nočejo fukat niti s plastičnimi niti z mesenimi roboti.