Ministrica za šolstvo Simona Kustec se je znašla v zelo delikatnem položaju. Organizirana je bila petična dobrodelna prireditev, na kateri ni bila upoštevana odredba s strani NIJZ o obvezni rabi zaščitnih mask v javnih zaprtih prostorih. Gosti očitno niso bili pozvani k rabi zaščitnih mask. Ob vhodu v posvečen prostor povabljenih gospodov in gospa očitno ni maltretiral noben varnostnik. So si ob vstopu vsaj razkužili roke? Odredba naj bi zapovedovala ukrep ne glede na možnost vzdrževanja razdalje med ljudmi v zaprtem prostoru. Še huje! Tudi na prostem naj bi uporabljali zaščitno masko povsod, kjer se zgosti množica ljudi in ni mogoče vzdrževat vsaj metra in pol ustrezne razdalje med posamezniki.
V medijih nisem zasledila, da bi bilo pojasnjeno, ali je oseba na prostem, v kolikor ne uporablja maske, podvržena kazni s strani organov pregona, ker je v prekršku. Ali gre le za priporočilo? Ocena posameznika o zadostnem zagotavljanju razdalje med ljudmi na prostem je namreč prepuščena izrazito subjektivni presoji, zaradi česar lahko pričakujemo polno konfliktnih mnenj in manipulativnih pričkanj na terenu. Tudi pojasnila o uporabi mask v zaprtih prostorih so milo rečeno slabo posredovana in vsaj dvoumna. Marsikdo težko razume, zakaj se potemtakem na rednem televizijskem programu v informativnih oddajah pojavljajo voditelji oddaj in gosti brez mask. Gre za izjemo znotraj pravila? Je bila dobrodelna prireditev, ki jo je organiziral Olimpijski komite Slovenije, na kateri nihče, vključno z ministrico Simono Kustec, ni uporabljal zaščitne maske, s strani NIJZ odobrena kot izjema? In zakaj? Vse te informacije bi morali mediji v imenu profesionalnosti že zdavnaj pridobit, preden zganjajo halo in vznemirjajo prebivalstvo. Simona Kustec je namreč prišla na prireditev, na kateri ni bilo zahtevano, da gosti uporabljajo maske. Ministrica bi torej morala zato, ker je ministrica, edina v dvorani uporabljat masko. Komično. Dejstvo je, da bi se na tak način popolnoma zaščitila pred aktualnimi napadi in pozivi k odstopu s položaja, ne bi bil pa zaradi tega nihče v dvorani posebej bolj zaščiten pred virusom. Ali bi morala ministrica zaradi slabega zgleda odstopit? Glede na aktualne kriterije v slovenskem parlamentu in v slovenski politiki nasploh ter posledično upoštevanje sorazmernosti pri odločanju o morali in etiki – Nikakor ne! Gre za enega izmed tistih primerov, ki spadajo v kategorijo preopaznega pičkinega dima, v primerjavi s številnimi primeri resnih svinjarij in utemeljenih sumov o kriminalnem ali etično popolnoma zavržnem delovanju politikov, ki še vedno grejejo poslanski stol v parlamentu ali na ministrskem položaju. Ministrica za šolstvo se je v danem trenutku glede na situacijo odločila, da edina v dvorani z masko na obrazu raje ne bo izpadla kot idiot, namesto da bi pomislila na zaščito svojega političnega položaja. Javnost bi jo sicer kot predstavnico vlade zafrkavala v vsakem primeru, ker bi scena v vsakem primeru izpadla kot bizarka na razpotju med vladnimi ukrepi in prakso, toliko bizarna in hinavska, kot pač v resnici bizarna in hinavska tudi je.
Kaj se skriva za prizorom prireditve, na kateri se degustirajo sami predstavniki višjega sloja? Utemeljeni sumi ljudstva, da ne veljajo za vse enaka pravila, čeprav poslušajo, da končno doživljamo pravo demokracijo in zavidljivo enakopravnost vsaj s strani virusa, če že ravno od človeštva še nikoli v zgodovini nismo česa podobnega doživeli. Virus namreč ne izbira! Virusu je vseeno za raso, nacionalnost, starost, spol in sloj. Okužil naj bi vsakogar, ki ga okuži pač lahko. Virusi naj bi bili zelo demokratični in ozaveščeni, kar se napada na človeški organizem tiče, uspeh napada pa je precej odvisen od kakovosti upora posameznega organizma. Klinc! Vsaka demokracija se na neki točki konča. Tudi koronavirus ni popoln. No, ampak zdaj ljudje širom po svetu že zelo počasi spoznavajo, da tudi v primeru epidemije ali celo pandemije ni pravice na svetu. Koronavirusu je namreč pri napadanju in hitrem širjenju lovk drastično bolj omogočen dostop do nižjih slojev! Zato so na primer v nekaterih revnih predelih po Španiji že odredili poostrene ukrepe oziroma karanteno, kar so mnogi dojeli kot nezaslišano diskriminacijo na podlagi sloja, ki mnogokrat sovpada tudi z manjšinsko raso ali nacionalnostjo v določeni skupnosti, lahko pa tudi ne. V resnici španski oblasti ni bilo treba izvajat nikakršne posebne diskriminacije, saj so sprejeli strožje ukrepe ali celo izolacijo mikroskupnosti le na podlagi statistike, ki pokaže, kje se virus najhitreje širi in doseže najvišje število težje obolelih in mrtvih. To bi lahko dojeli že zdavnaj, najkasneje takrat, ko se je že v Ameriki pokazalo, da so najbolj nastradali afroameriški državljani, kasneje se je najbolj sesula tudi latinska Amerika. Populacija, ki živi v okolju s precej nizkimi higienskimi standardi, v majhnih bivalnih prostorih, celo s člani družine več generacij na kupu, in ki opravlja večinoma dela v velikih tovarnah, kjer je gostota ljudi v zaprtem prostoru visoka, bo seveda bolj izpostavljena okužbi in več se bo pojavilo težjih ali smrtnih primerov. Ravno ta populacija bo predstavljala tudi večjo grožnjo tistim, ki živijo visok življenjski standard in se bistveno lažje zavarujejo drug pred drugim in posledično pred virusom, pa tudi v primeru okužbe so morda deležni tudi bistveno bolj kakovostne zdravstvene oskrbe, saj niso povsem vezani na finančno omejen in nestabilen javni zdravstven sistem v posamezni državi. Zasebni vrtci in šole z majhnimi skupinami otrok v razredu in visokim standardom pogojev bivanja, dela in preživljanja prostega časa njihovih družin se zato bistveno manj bojijo virusa in z veseljem opuščajo stroge ukrepe, tudi ukrep uporabe mask v razredu. Če kritična masa plačnikov zasebnih storitev (torej starši) pričakuje od vrtca ali šole popolno svobodo, bodo zasebni vrtci in šole omogočili svojim potrošnikom tisto, kar želijo, dokler pač želijo. Seveda bodo želeli več svobode, dokler bo medsebojno zaupanje dovolj visoko. Dokler pojavi okužbe kljub dobrim pogojem za vzdrževanje ukrepov na zasebni ravni niso tako pogosti, da bi jih bilo s testiranji in morebitno izolacijo majhnih skupin nemogoče učinkovito zajezovat, si bodo privoščili več svobode. Višji sloji, katerih otroci in mladostniki obiskujejo zelo udobne zasebne šole, tudi niso blazno zaskrbljeni za šolanje na domu v primeru bolj resne začasne krize. Zlahka bodo poskrbeli za kakovosten pouk in varstvo otrok po potrebi. Skrbi jih predvsem mešanje slojev. Na primer v trgovinah, na ulici ali v primeru številnih kulturnih prireditev.
Zakaj se torej tudi petični gospodje in gospe na slavnostni prireditvi v organizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije tako nonšalantno požvižgajo na ukrepe s strani oblasti, ki mučijo številne otroke po šolah in odrasle po delovnih mestih, v kolikor še uspevajo obdržat mizerno plačano delovno mesto? Odgovor je preprost. Uživajo visoko stopnjo medsebojnega zaupanja, da živijo in delujejo v okoliščinah s tako visokim higienskim standardom in možnostmi samozaščite, da ugodne pogoje tudi dobro izkoriščajo. Stopnja strahu pred okužbo je med predstavniki višjega sloja in udobnejšega življenjskega standarda drastično nižja. Zaskrbljeni so predvsem za obnašanje in drastično omejene možnosti obrambe pred virusom na strani zasužnjene raje. Vendarle lahko tudi oni, če že ravno morajo stopit na ulico ali v trgovino, po kakšnem zelo nesrečnem in nepazljivem naključju zbolijo, če je virus razširjen vsenaokrog preveč intenzivno.
Oblast vam preprosto ne more v imenu politične korektnosti povedat resnice. Da obstaja velika razlika med njimi, nekaterimi in vami. In da se te razlike povsem zavedajo. Nemogoče je politično korektno povedat državljanom v obraz, da so virus sicer res najbolj uspešno raznesli po svetu turisti, ki si pač lahko privoščijo krasna potovanja. Vendar pa je najbolj ogrožena populacija tudi pred virusom ravno tista populacija, ki jo močna manjšina premožnejših že celo zgodovino peha v deprivilegiran položaj in revščino. Tako preprosto je to!