Ukrajina je bila pred splošno vojno – ko še skoraj nikogar na Zahodu, še najmanj v Sloveniji, ni brigalo za Ukrajino – družba z najvišjim ali enim izmed najvišjih odstotkov sirot v državi. Natančnega podatka ni, ker je bil nadzor nad sirotami porazno slab, mednarodnih institucij pa za alarmantno bedno življenje osirotelih otrok v Ukrajini ni brigalo, kot večino v resnici ne briga za otroke, ki niso naša osebna lastnina. Predvsem humanitarne organizacije so beležile katastrofalno situacijo in sporočale nadpovprečno visoke številke v Evropi. Ukrajina je bila med drugim tudi država z najvišjim odstotkom trgovanja z nadomestnimi materami. Kijev se je lahko “pohvalil” z največjo kliniko za nadomestno materinstvo na svetu. Oglaševalsko gradivo klinike, ki privablja tujce k nakupu žensk za donositev in porod otrok, delujejo kot propagandni letaki za nakup plišastih igrač. Ampak to je že druga žalostna zgodba države, ki jo zdaj ignorantski in hinavski Zahod propagira kot zgledno demokratično in suvereno državo, ki naj bi jo neizzvano napadli ruski barbari.
Na spletni strani Ukraine Orphanages Feeder for Child Trafficking se lahko zelo na hitro in okvirno seznanite z eno izmed organizacij, sponzorirano tudi s strani EU, ki se je “trudila” pomagat ukrajinskim sirotam, ki so bile v alarmantnem odstotku tudi žrtve hudih zlorab, vključno s seksualnim trgovanjem in izginotjem otrok brez sledu. Dokler se namreč ni razbohotila vojna, so vsi, ki so poznali dogajanje v Ukrajini, vedeli tudi za obupne razmere v sirotišnicah. Vsi so vedeli, da v Ukrajini poleg razširjene prostitucije tudi trgovanje z otroki za prostitucijo in prodajo posameznim pedofilom ne predstavlja posebnega ekscesa. V Ukrajini sistem rejništva ni nikoli resno zaživel, pa tudi če bi zaživel, sistem rejništva sam po sebi še ne pomeni boljšega nadzora in skrbstva za otroke. Tudi sirotišnice pod državnim nadzorom bi bile lahko ustanove, ki bi predstavljale udoben in do otrok brižen Dom in ne le srednjeveška taborišča za zanemarjanje in zlorabo otrok. Formalnosti so formalnosti, vsebina je pa vsebina. Članki o alarmantno poraznem stanju odnosa do zapuščenih ali zanemarjanih otrok po sirotišnicah, ki delujejo v nemalo primerih celo mafijsko, ter o trgovini z otroki v okviru prostitucije, so bili nekoč na voljo s strani številnih medijev, a nikogar niso posebej brigali. Zdaj ne smejo brigat nikogar.
Ker zdaj, o, zdaj se je Zahodna mafija domislila, da bi Putina spravili na sodišče za vojne zločine v Haagu zaradi domnevnega množičnega ugrabljanja otrok in deportacij v Rusijo. Ugrabljanja ali reševanja? Katerih otrok? Gre za otroke z vojnih žarišč, ki so bili seveda sirote že prej ali pa so postali sirote v aktualnih vojnih razmerah. V Rusiji naj bi jih nameravali oddajat v posvojitve. Za Rusijo to seveda ni slaba ideja, saj imajo precejšnje demografske težave. Za Ukrajino to pomeni besnilo predvsem iz nacionalističnega naslova. Ob pomisleku na poruščevanje ukrajinskih otrok se jim zavrti v glavi. Omenjam politični vidik. Ta prispevek piše pa oseba, ki se ji za tovrstne sentimente in zločinske formalizme gladko jebe in se ji zdi pomembno le, katera država bo najbolje poskrbela za nepreskrbljene otroke. Ukrajina se do zdaj pri tem ni izkazala niti zadostno. Žal. Za otroke, ki so bili pripeljani iz (vzhodne) Ukrajine v Rusijo, je politično in organizacijsko odgovorna ruska komisarka za pravice otrok Marija Lvova-Belova, ki je tudi sama posvojila osirotelega otroka iz Mariupolja. Tudi ona je zato poleg Vladimirja Putina tarča pregona za sojenje v Haagu. Ravno njena posvojitev je sprožila še posebno pozornost Zahodnih psevdoborcev za pravice otrok na ruske deportacije iz Ukrajine. Dobili so “genialno” idejo, da bi tragedijo osirotelih in zanemarjenih otrok zlorabili v politične namene proti Rusiji. Bljak! So bili vsi otroci v ukrajinskih “srednjeveških” sirotišnicah brez staršev? Ja! Z moralnega vidika brez dvoma. Vendar pa so nekateri uradno starše ali uradne skrbnike imeli. Gre za starše, ki niso sposobni ali voljni skrbet za otroke in so jih oddali v sirotišnice, a se jim starši formalno niso odpovedali in imajo lastninsko pravico do njihove polnoletnosti. Meja, kaj pomeni dobra skrb za otroke, ki so lastnina staršev, je že v Sloveniji abnormalno nizka, v Ukrajini je bila nizka še bistveno bolj, med vojno pa praktično ne obstaja. Število osirotelih otrok se je v vojni rapidno povečalo.
Kdaj je ukrajinsko oblast s pomočjo Zahoda začelo neznosno skrbet za ukrajinske sirote? Zdaj, ko se je v Ukrajini razdivjala vojna in je ruska oblast z vojnih žarišč odpeljala v Rusijo številne Ukrajince, tudi številne osirotele otroke. Rusija je namreč država, ki je po zadnjih statistikah sprejela največ ukrajinskih beguncev. Ironija je neverjetna in ravno ta ironija ameriškim in EU politikom meša štrene in para živce. Kdo neki beži v objem strašnega agresorja, mar ne?! Nekaj ne štima. In zdaj, o, zdaj je milijonar Volodimir Zelenski zelo zaskrbljen za ukrajinske sirote. In skupaj z Zahodom terja pravico za grozljiv zločin nad ukrajinskim narodom. Mediji imajo tako bedno gradivo na voljo za propagiranje in zagovarjanje še ene taktične ideje Zahoda proti Rusiji, da nam rolajo posnetek fantka, ki je v Rusiji povedal, da ima babico in njeno telefonsko številko v žepu. Babica je uradni skrbnik. Kje pa je bila babica do zdaj? Nikogar ne briga. No, babica mora po otroka v Rusijo. In gre. In dobi vnučka. Konec epiloga tragične zgodbe z uprizorjenim srečnim koncem. Mediji so pred časom servirali še en podoben primer matere, ki je čisto podivjala, ker so njenega otroka odpeljali v Rusijo. Hoče ga nazaj, a ga Rusi ne pripeljejo, ampak zahtevajo, da pride ponj v Rusijo. Če je starš ali skrbnik vsaj pogojno resen, bo prišel po otroka v Rusijo, mar ne. Pustimo ob strani vprašanje, kje je bil starš do tega trenutka. In mama gre pač v Rusijo in dobi otroka. Konec dramatične zgodbe. No, v bistvu šele začetek. Vse dobro želim tisti peščici otrok, ki so jih uradni skrbniki sredi vojne odpeljali nazaj v Ukrajino. Veliko sreče bodo potrebovali v življenju.
Zgodba o ugrabljanju ukrajinskih otrok ni zgodba o poštenosti in morali. Še najmanj zgodba o tem, kdo in kako bo bolje skrbel za otroke. Ne. To nikogar od politikantov ni nikoli brigalo in jih še zdaj ne briga. Gre samo za to, da so ob masakru v Ukrajini, kjer nikakor ne pobijajo le Rusi, ampak to počnejo tudi Ukrajinci znotraj državljanske vojne, česar se ameriški hlapci ne smemo zavedat, za sojenje v Haagu napraskali le kršenje zakona iz naslova ugrabitve otrok. Ob nebulozah o poskusu označevanja Rusije za teroristično državo je aktualna akcija ob neučinkovitem ekonomskem terorizmu nad Rusijo domislica o zlorabi tragedije otrok resen napredek v mentalni izrojenosti. Sirote so namreč po zakonu v lasti Ukrajine ali uradno zavedenih staršev. Zakon je pač zakon. In to je vse, kar briga lažne moraliste. Bizarno!!! Gremo na sodišče, na tisto sodišče v Haagu, ki ne sodi ameriškim vojnim zločincem, ampak pod močnim vplivom Amerike procesira predvsem afriške vojne zločince. Z veseljem procesirajo za vojne zločine tudi oblastnike postsocialističnih držav. Na primer Jugoslavije in še neuresničenega apetita – Rusije. Za dokazane zločine Američanov na Kosovu, odvratno sodelovanje pri preprodaji notranjih organov v povezavi s kosovsko oblastjo, se je povsem očitno potuhnila celo ena in edina Carla del Ponte in zaščitila svojo mizerno sponzorirano kariero. Amerika jasno in glasno tožilcem, pričam in celim državam javno grozi z ekonomskimi sankcijami in celo tožbami v Ameriki v primeru, da bi se kdo odločil obtožit ameriške vojne zločince za vse svinjarije, ki jih neovirano izvajajo po svetu. John Bolton, velika starosta politike Bele hiše še od časa pokornega služenja Ronaldu Reaganu, je povsem javno izpovedal grožnjo:
“We will respond against the ICC [International Criminal Court] and its personnel to the extent permitted by U.S. law. We will ban its judges and prosecutors from entering the United States. We will sanction their funds in the U.S. financial system, and we will prosecute them in the U.S. criminal system. We will do the same for any company or state that assists an ICC investigation of Americans.”
In ob vsem priloženem moram zdaj poslušat, da so napraskali razlog za sojenje Putinu zaradi domnevne ugrabitve ukrajinskih otrok. In da je bojda problem le v tem, ker nobena od velesil ni podpisnica priznavanja haaškega sodišča. Za otroke gre, a veste! Mah, ne me jebat! Kako boste pa vi poskrbeli za pravice in kakovost življenja osirotelih otrok? O tem ne govori nihče. Ker ne briga nikogar.
Pametnjakovička misli, da ve vse. Ne počne pa nič druga, kot da širi zločinsko rusko propagando. Fuj
Zelo dobro in zelo pravilno. A folk ne vidi in ne sliši.
vedno bodo našli “orožje ” , da se Ameri znebijo Rusov
takoj po osvoboditvi leta 1945, so iz raznih delov Jugoslavije, prispeli otroci, vojne sirote. Tudi moja mama jihn je šla “kopat” (opremit za udomljanje). Bosančki so jih imenovali. Marsikdo jih je sprejel v svoj dom (kot Srbi naše pregnance), vsaj začasno, eni so ostali in se izšolali ter nzaposlili v slovenski industriji. Imel sem takega prijatelja. Simon mu je (bilo) ime. Pri ukrajinskih otrokih (videli smo posnetke), je stvar dodatno zapletena. Po informacijah, so to otroci ruskih staršev in vzhoda Ukrajine, kjer so naciji pobijali tamkaj živeče Ruse. 14.000 od leta 2014. Kam plove Slovenija s to vlado na čelu pa še sedej ne vem in ne dojemam.