Ali državljani in državljanke držav Evropske unije soglašamo s sodelovanjem v ameriški vojni?

Govor na shodu 31. 3. 2023 na Prešernovem trgu v Ljubljani proti hegemoniji ZDA, širjenju NATA, okrepljenemu financiranju orožarske industrije in oboroževanja Ukrajine v vojni Amerike proti Rusiji.

Spoštovani državljani in državljanke Slovenije!

Udeležili ste se shoda v podporo ustavitvi razpihovanja vojne med ZDA in Rusijo v Ukrajini! Pozivate velesile in ukrajinsko oblast k takojšnjim pogajanjem in ustavitvi drvenja proti 3. svetovni vojni, ki bi se zlahka razvila v obračun z nuklearnim orožjem. Razmišljate razumno, humano in civilizirano. Pa vendar se nam vsem, ki verjamemo v možnost pogajanja in v geopolitično pravičnost, Zahodne oblasti posmehujejo. Tudi slovenska opozicija, koalicija in Vlada Republike Slovenije nas ne podprejo. Takšnega političnega poenotenja v slovenskem parlamentu ne pomnimo! Medijska blokada in cenzura sta postali zgolj norma. Poenotena podpora oboroževanju Ukrajincev in okrepljeno financiranje orožarske industrije najmanj do leta 2025 se odvija v skladu z direktivo političnih trgovcev na čelu Evropske unije. Evropa klečeplazi pod interesi velike imperialistke Amerike. Trgovci z bridkimi usodami Evropejcev ne bodo plačali visokega davka na svoje grehe. Plačevali bomo mi, ki nas nihče ne vpraša, ali želimo sodelovat v vojni proti Rusiji!

Kričači Zahodne propagande branijo politiko oboroževanja, ekonomskega terorizma in cenzuro izjemne ruske kulture, dokler ne bi postala Rusija vojaško in predvsem ekonomsko poražena. Trdijo, da je poraz velesile z nuklearnim orožjem logična vizija. In nič jim ni nerodno izgovarjat neumnosti. Politika je vodena v skladu z zgodovinskimi mokrimi sanjami Amerike v odnosu do Rusije, predvsem pa njeni panični potrebi, da ovira napredek Kitajske, ki postaja na trgu dominantna velesila. Za ameriško politiko nobena žrtev ni prevelika, ker v očeh religije kapitala žrtve ne obstajajo, ampak le poraženci v brutalni vojni pohlepa in nasilne dominance. Tisti, ki pozivamo k pogajanjem in takojšnji ustavitvi vojne v Ukrajini, smo s posmehom označevani za naivna bitja, ki baje ne razumemo, kaj pomeni pravica do samoobrambe! Ukrajina je bila po navedbah Zahodne propagande le suverena demokratična država, ki se brani pred strašno imperialistično agresorko Rusijo. Osemletna vojna v Donbasu, v kateri je izgubilo življenje na tisoče ruskih žrtev tam živeče manjšine, bi morala ostat mračna skrivnost. Še večja mračna skrivnost bi moralo ostat pregovorno vpletanje Amerike v politiko ranljivih držav po svetu, financiranje oboroževanja radikalnih gverilskih sil v imenu demokracije in ropanje energetskih virov v imenu investicij v državo. Enako se je dogajalo v Ukrajini. V pozabo bi moral poniknit sporazum v Minsku, ki ga ukrajinska oblast pod diktatom Amerike in Nata ni upoštevala. Za sodelovanje z Natom mora Ukrajina žrtvovat lastne državljane za vojno Amerike proti Rusiji.

V Ukrajini se je zgodil nezaslišan vojni zločin, ki ga nobena Zahodna oblast ali dominanten medij niti ne omeni. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je zmagal na volitvah z lažnimi zavezami, je takoj po izbruhu vojne razglasil prepoved zapuščanja Ukrajine vsem polnoletnim moškim do šestdesetega leta. Nihče ne omenja, da v Ukrajini divja tudi državljanska vojna med vzhodnimi in zahodnimi prebivalci države. Perverzni in cinični neoliberalni psi vojne si s pomočjo najhujšega nasilja in z nedemokratičnimi vzvodi obetajo poenotenje ukrajinskih možganov, da bi dokončno prevladal prozahodni sentiment. Nobena Zahodna država ne omenja tega hudega vojnega zločina tudi zato, ker si nobena država ne želi pretiranega navala ukrajinskih beguncev. In nobena evropska država nima poguma, da bi od Amerike zahtevala sprejem in preskrbljenost vseh ukrajinskih beguncev, ki se ne želijo vojskovat za ameriške interese in interese prodane ukrajinske oblasti, ki je morda ne podpirajo. Zaenkrat je država, ki je sprejela največje število ukrajinskih beguncev, ravno Rusija. Ukrajinci so postali ujetniki v lastni državi in orožje iz mesa in krvi za ameriški interes vojne proti Rusiji znotraj velike geopolitične vojne.

Zahodni propagandni kričači radi cvilijo, ali nekateri ljudje ob kritiki ameriške politike pozabljamo, kdo je v tej vojni agresor! Rusija! Rusija in strašni avtokrat Vladimir Putin predstavlja edini pravilen odgovor po volji globalističnih trgovcev z usodami držav. Vsem tem prostovoljno enoumnim Zahodnim kričačem pa nihče ne zastavi ključnega vprašanja! Kako bi morala Rusija ravnat, v kolikor razumemo, da gre za velesilo, ki po razpadu Sovjetske zveze in brutalni privatizaciji v devetdesetih letih ni pristala na popolno ekonomsko in kulturno podreditev globalizirani ameriški politiki. Zahod je z intenzivno propagando naivni javnosti od nekdaj predstavljal Borisa Jelcina kot prvega demokratičnega predsednika Rusije, ki ga je nadomestil strašni avtokratski bivši KGB-jevec Putin. Mnogo ljudi na Zahodu nima pojma, kakšno tiranijo in revščino so Rusi doživeli pod kronično pijanim in labilnim Jelcinom pod taktirko Billa Clintona. Doživeli so razrast kriminala, skrajno revščino, razpad policije, rop države in razrast oligarhov. Tako je Rusija doživela uvoz demokracije. Še bolj brutalno od Slovenije, ki z velikim tranzicijskim ropom lastne države sploh ne obračuna in se povsem sprijaznjeno vdaja v usodo kolonije velikih globalistov. In nihče od politikov in intelektualcev, ki so krojili usodo samostojne Slovenije, se nam niti ne opraviči, ampak celo trdijo, da smo z referendumsko potrjenim vstopom v EU in Nato prostovoljno pristali na brutalni neoliberalizem in hlapčevanje! Da smo baje sami izbrali pot, na kateri smo za ceno perverzne in brezdušne svetosti zasebne lastnine pokopali vso socialno politiko in sanje o enakopravnih možnostih, postali sužnji “prostega trga”, razprodali državne banke, državni kapital, humane vrednote, kulturo in naposled ostali celo brez pravice do lastnega doma in dostopne zdravstvene oskrbe! Koliko državljanov Slovenije je ob glasovanju na referendumu za vstop v EU in Nato vedelo, kakšna prihodnost nam bo vsiljena? Le peščica ob državnem koritu! Ostali smo se polni otroškega upanja naposlušali propagande kot osli na drsališču. Tudi na Zahodu nič novega. Ni si težko predstavljat, da je Putin po brutalnih devetdesetih letih v očeh večine Rusov nastopil kot podoba jeklenega carskega odrešenika, dobrega stratega in poznavalca delovanja CIE. Državljanom je povrnil nekaj blagostanja in varnosti. Globalistično politiko na ameriški način pa je Putin jasno zavrnil že leta 2007 na varnostni konferenci v Münchnu. Pozval je k realnemu delovanju mednarodnega prava, enakovrednemu varnostnemu sporazumu in spoštovanju suverenosti držav. Precej logične in razumne pobude, mar ne? Ameriška politična noblesa pa je bila seveda zgrožena in že brusila nože.

Ali država v očeh Bele hiše sploh lahko sanja o suverenosti ali mora ves svet sanjat le ameriške sanje, ki se za premnoge ljudi končajo v nočni mori? Mednarodno pravo za Ameriko namreč ne velja, zato je imuna na kakršne koli sankcije ob kršenju mednarodnega prava. Ekonomske sankcije so le ljubkovalni naziv za legalizirano izvajanje ekonomskega terorizma. Amerika je povsem imuna tudi na sojenje v Haagu za vse grozljive vojne zločine, ki jih je serijsko izvajala po ranljivih državah. Zato pozivajmo predvsem Ameriko, da pristane na pogajanja. Za enakopravno delovanje mednarodnega prava ter ekonomsko in kulturno suverenost držav. Pozivamo tudi k avtonomnosti manjšin, ker so za nas prva vrednota ljudje in ne le ozemlja, na katerih se pase zasužnjen človeški kapital. Ker zagovarjamo socialno družbo pred neoliberalno religijo. Posmehovanje, ki ga doživljamo ljudje s takšnimi pričakovanji, je pravzaprav kislo smehljanje zaradi velike zadrege na strani vseh tistih, ki so svoj pogum in človečnost že zdavnaj razprodali za drobne in velike kratkoročne profite sredi korporacijske džungle. Posmehujejo se tisti, ki so povsem sprejeli, da je tudi človek le še brezdušna potrošna roba in naposled ob zadnjem izdihu le še organski odpadek!

Nevarnost uporabe nuklearnega orožja je danes mnogo večja, kot je bila v času kubanske krize. Takrat se je v žerjavici spopada z ZDA znašel predsednik Sovjetske zveze Nikita Hruščov, ki je večino svoje kariere deloval v Komunistični partiji Ukrajine in je na položaju predsednika Sovjetske zveze med drugim Ukrajini tudi svojevoljno poklonil Krim. Takrat se o možnosti razpada Sovjetske zveze še nikomur ni sanjalo. V kubanski krizi je pristal na pogoj ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, da ostane za javnost popolna skrivnost, da so imeli Američani nameščene jedrske rakete Jupiter v Turčiji in Italiji. Sovjetska zveza je sredi kubanske krize pristala na dogovor o zamolčanju dejstva, da se je z nameščanjem raket na Kubi le odzvala na nevarno orožarsko širjenje Amerike. Ameriška propaganda pa je vendarle prevladala. Tako kot želi prevladat tudi zdaj in prikrit težnje širjenja Nata na vzhod, na sam prag ruske države. S propagandnimi vzvodi, podkupovanjem političnih figur in ekonomskim izsiljevanjem povzroča, da prestrašene države same izražajo željo po vstopu v Nato. Javnost je za celotno zgodbo o kubanski krizi izvedela šele sredi devetdesetih let! Šele po razpadu Sovjetske Zveze, Jugoslavije in padcu berlinskega zidu. Šele takrat, ko je tudi po brutalnem ameriškem masakru v Vietnamu kapitalizem prevladal, socialistična ideja pa se je ustavila v demokratičnem razvoju in se povsem umaknila razmahu potrošniškega cinizma. Vendar pa nič na tem svetu ni dokončno in nikoli ni nič povsem dokončano. Na žalost tudi nobena vojna.