Za slovensko sodišče posilstvo petnajstletnice lahko ne predstavlja posilstva

V javnosti je završalo zaradi zgroženosti nad razpletom sodnega postopka v primeru tožbe za posilstvo petnajstletnice, ki naj bi ga izvršilo pet odraslih moških različnih starosti, večinoma nad dvajset let. Kako je kaj takšnega mogoče? Je Slovenija sploh še pravna država ali le mafijska tvorba, ki podpira zločince. Takšna in podobna vprašanja so se razsula v komentarjih javnosti po medijih in družbenih omrežjih. Mediji so primer pojasnjevali milo rečeno slabo ali nično. Ljudje niso informirani, zakaj in kako naj bi se zgodil srhljiv razplet z oprostilno sodbo (še nepravnomočno) obtoženih namreč, ki bodo lahko celo terjali državo za odškodnino ob vseh silnih mukah, ki so jih prestajali v priporu. Obtožnica še vedno bremeni le enega izmed protagonistov domnevnega posilstva, ampak zgolj zaradi razpečevanja posnetkov seksualnih orgij po internetu brez privolitve žrtve oziroma tožnice v postopku. Posnetek, ki je zagotovo predstavljal pomembno dokazno gradivo pri odločanju o sodbi.

Bruha se mi ob pomisleku, da uporabljam besedno zvezo “domnevno posilstvo”, kajti gre za stvar mentalitete in osebno brez najmanjšega dvoma ne spadam v skupino ljudi, ki bi menili, da v danem primeru lahko ne gre za posilstvo! Brez dvoma gre za spolno in psihično zlorabo premladega dekleta za trezno in samostojno učinkovito presojo delovanja in odzivanja v svetu predatorjev. Vendar živim v državi, ki tudi s pomočjo zakonodaje podpira primitivno mentaliteto, po kateri tudi aktualen primer dejansko lahko ni umevan kot posilstvo, ampak naj bi šlo za zapletene kontradiktorne odnose med spoloma pač. Ključno vprašanje pa je, kako je mogoče, da noben medij v javnosti ne poda nikakršnega pojasnila, magari pojasnila, ki se ne bi navezoval na konkreten sodni proces, o katerem bojda ne smemo vedet ničesar in presojat o ničemer, ker formalno gledano ne poznamo vseh dejstev, ki so se bojda razkrivala za zaprtimi vrati sodišča pred javnostjo (z izgovorom o zaščiti mladoletne osebe), čeprav v resnici marsikaj vemo vsaj o ključnih poantah. Kako je mogoče, da o sami tematiki izvora problema ni ne bele ne črne niti od naših aktivističnih skupin in javnih osebnosti, ki naj bi se še posebej angažirano ukvarjali s pravicami žensk? Da s strani Inštituta 8. marec nismo uspeli slišat kaj bolj oprijemljivega od jamranja in propagande lastnih dosežkov ob sprejetju zakona “Ja pomeni ja” na facebooku. Takšno ravnanje osebno dojemam za zlorabo tragedije samopromociji v prid in čisto nič drugega. Trditev Inštituta 8. marec in nekaterih njihovih promotorjev se namreč glasi, da se je oprostilna sodba zgodila, ker so moškim sodili še po starem zakonu. Novi zakon “Ja pomeni ja” namreč še ni bil v veljavi, ko je padla tožba v aktualnem primeru. V tem naj bi bil problem, zato gredo lahko vsi v miru počivat. Vprašanje je, ali je res v tem ključen problem? Moje mnenje na podlagi dostopnega gradiva je, da seveda problem ni predvsem v tem.

Zakon Ja pomeni ja, ki je bil sprejet na podlagi prakse nekaterih drugih EU držav, čemur Slovenija papagajsko zgolj sledi po direktivi globalne Zahodne hunte, je že zdavnaj pokazal, da se po uveljavitvi zakona z vso promocijo v imenu feminizma poviša predvsem število prijav, medtem ko je razlika v sodbah, ki naj bi delovale v prid žrtvam, praktično nezaznavana. Sodišča imajo torej več dela, rezultat je pa skoraj isti. Logično. Zakaj? Ker gre za besedo proti besedi. Žrtev lahko trdi, da je ob spolnem napadu zamrznila in zato ni zmogla pokazat kakršnega koli odpora z jasnim “Ne”, kar pa še ne pomeni, da bo enako resnicoljubno in pravično trdil napadalec. Zlorabljevalci običajno niso resnicoljubni in pravični. V kolikor oprijemljivega dokaznega gradiva, kaj se je dogajalo, ni in večinoma ga ni, zakon Ja pomeni ja nima posebne teže. Da ne omenjamo še dejstva, da oseba lahko izrazi privolitev, a si kasneje premisli na podlagi žrtvi nesprejemljivega poteka seksualnega akta, tako da mora slej ko prej izrazit odpor, v kolikor razumemo, da sodišča priznavajo ljudem v primeru seksualnih odnosov popolno pravico do retardiranosti in popolnega nerazumevanja signaliziranja in želje žensk. Predvsem moški, ker so v veliki večini storilci itak moški, lahko povsem brez sramu do onemoglosti zatrjujejo, da so neznosno zabiti in povsem brez občutka v odnosih z ženskami, tako da jim nikoli ni jasno, kaj si ženska želi in kaj ne. Ali je sploh za stvar ali ni za stvar. Zdi se jim povsem sprejemljivo, da se obnašajo manj dojemljivo od naših hišnih ljubljenčkov, na primer psov. Pri blaženju simptomov popolne zabitosti pa jim ne pomaga niti nobeno sodišče na svetu. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v aktualnem primeru. Storilcem je zelo pomagala tudi aktualna zakonodaja, ki potrebuje korenite spremembe, kakršne zgolj z okrasnim zakonom “Ja pomeni ja”, niso dosežene. Zakon je vnesel predvsem številne strahove med mlade fante, ki nimajo nobenega namena kakor koli zlorabljat žensk, a so se začeli bat, da bi že nedolžno osvajanje ali kakršna koli poteza v odnosih z dekleti lahko sprožila zgodbo, v kateri jih zlobna punca toži za spolno nadlegovanje. Peterica, ki je bila v aktualnem primeru obtožena posilstva, pa se po poročanju enega malega medija sklicuje točno na to! Da so le ubogi fantje, ki jih je zmanipulirala pohotna in pohlepna najstnica, medtem ko so revčki le s trdim kurcem stali v vrsti za fuk. Res je tudi to, da zgolj zakoni ne morejo rešit vseh problemov bolne mentalitete izrojene družbe. In ta se je tudi ob aktualni različici “dogodka v mestu Gogi” razgalila v vsem svojem primitivizmu.

Kaj se je namreč zgodilo? Ob molku medijev, ki so objavljali le skopo strašljivo novico o napadu petih moških na ubogo petnajstletno deklico sredi pokopališča (scenografija je sploh izjemna), se je novinar spletnega portala Prava.si Luka Perš izpostavil kot resnicoljuben in zelo pogumen pripadnik ceha, ki je obelodanil tisto, kar vsi drugi prikrivajo. Obrobna vojna za domnevno “resnico in pravico” je kmalu fasala avro političnega boja, saj je Perš nekdanji pisec za Nova24TV. Zlizan šov črnih v boju za pravico proti rdečim prevarantom in lažnivcem je celo v tem primeru dobil krila. Prispevek, ki naj bi obelodanjal krivico, ki se godi petim moškim, ker naj bi bili lažno obtoženi za posilstvo, kar je najljubša tematika bolestno frustriranih šovinistov in žrtev plesnivega patriarhalnega primitivizma, je razdrobljeno, na horuk in polpismeno posredoval javnosti zajeten koš hujskanja in blatenja petnajstletnice. Prispevek je pomemben zato, ker je šlo za pojasnilo, kako se peterica gotovo tudi brani na sodišču. Z diskreditacijo tožnice seveda. Povzetek jamranja moških, ki so baje občutili hudo krivico, je sila preprost. Petnajstletna deklica naj bi imela že prej številne spolne odnose s številnimi tipi. Ubogi obtoženci so se po njihovem mnenju zgolj postavili v vrsto. Petnajstletna deklica je bila ozmerjana celo s prasico (navedbe s strani določenih idiotov, ki so se novinarju zdeli legitimni pričevalci). Petnajstletna deklica naj bi se celo prostituirala, pri tem pa kasneje uboge moške žrtve izsiljevala za denar in grozila, da jih bo v nasprotnem primeru prijavila za posilstvo. Uboge žrtve naj bi bili ti odrasli moški, ki sicer nikakor ne poosebljajo zglednega moralnega profila državljanov. Ampak razuzdanih moških in njihovih podpornikov njihov osebni profil falotov ne moti preveč. Moti jih seveda petnajstletna deklica, ki naj bi bila po njihovem mnenju navadna kurba, manipulatorka in prasica.To, da se marsikomu upravičeno zdi, da so odrasli moški, ki oprezajo za zgodnjimi najstnicami navadni pedofili, jih ne moti. To ne moti niti “pogumnega” novinarja v boju za “resnico”. To, da odrasli moški zlorabijo priložnost fukanja s petnajstletnico celo v primeru, ko menijo, da je prostitutka, nemesto da bi kot vsaj pogojno odgovorne osebe z osnovnim predisponirano očetovskim čutom kvečjemu zaskrbljeno prijavile primer na bližnji Center za socialno delo, nikogar od pričevalcev o kurbi in prasici ne moti. To so vrli aktivni in bodoči očetje našega naroda!!! Mladi fantje, ki se razvijajo. Gre za izrojeno in primitivno mentaliteto, da niso odgovorni za naše otroke, ker so moški bojda le s pametjo nenadzorovan odzivni kurac na dveh nogah. Treba je razumet, da pri tovrstni plombi na možganih ne gre le za mišljenje nekih pouličnih falotov, ki so tudi sami žrtve slabe vzgoje staršev in nikakršne funkcionalne brižnosti državnih institucij, predvsem vzgojno-izobraževalnih institucij, ki so jih obiskovali in predstavljajo most tudi z drugimi organi nadzora in pregona. Ne! Takšno mentaliteto gojijo še vedno prenekateri lažno ugledni moški (pa tudi prenekatere njihove stokrat prevarane in nategnjene primitivne žene in priležnice, ki se bojijo tekmic med mladimi deklicami), ki se že celo zgodovino bahajo s podvigi pedofilske težnje. Preganjanje mladih deklet z namenom seksualne zlorabe in nekih frustriranih maščevalnih iger tipa “bom že pokazal prasici, ki me provocira in poskuša ovit okrog prsta”, je v patriarhaliziranem svetu arhetipov “frajerstva” še vedno zelo pogost hobi. Osemenjevalca, ki pofuka vse, kar leze in gre, se ne tretira tako, kot je v resnici, ko smo že baje na lovu za resnicami. Da gre za navadno animalno primitivno drhal, ki ni razvila osnovnih mehanizmov zmožnosti zrele empatije in čustvovanja. Da gre za primitivno obliko narcizma, s čimer se prikriva frustracije, rane in druge strahove pred zavrnitvijo, zaradi česar se razvije obrambni mehanizem, ki ga imenujemo šovinizem. Ali da gre za promiskuitetne osebe. Ali da gre za osebe, ki ne razvijejo osnovnih pogojev za primernega očeta. Moški s takšnim odnosom do rosno mladih žensk namreč nikoli ne bo nenadoma ozrelil, ko bo postal na primer oče hčeri, tudi če bo kasneje fanatično preganjal snubce svoje mladoletne lastnine, ker bo vse dojemal za enako pokvarjene, kot je degeneriran sam. Ja, ker bo dojemal svojo partnerico in otroke skozi prizmo lastnine, za najpomembnejši faktor svoje podobe pa bizarni “ugled” v očeh druge drhali, pred katero se repenči kot blesav pavijan. Tako običajno to gre. Za mentaliteto gre! Ampak zdaj se moramo vprašat, kakšno mentaliteto pa podpiramo Slovenci v imenu države?! Odgovor je jasen. Točno takšno in zato je padla tudi v tem primeru oprostilna sodba.

Naša zakonodaja namreč ne dopušča spolnih odnosov polnoletnih oseb z mladoletnimi osebami do petnajstega leta. Smola deklice iz aktualne zgodbe je torej v tem, da je takrat že praznovala petnajsti rojstni dan, zato se seks z ostarelimi predatorji samo po sebi umevno ne tretira za spolno zlorabo oziroma za posilstvo. Naj opozorim, da so štirinajstletnice še osnovnošolke, vendar so tudi petnajstletnice večinoma lahko še osnovnošolke!!! Po zakonodaji jim lahko perejo možgane, jih zavajajo in napeljujejo v seks razni kreteni s pedofilskimi težnjami, tudi zelo ostareli kreteni. Po zakonodaji vaše petnajstletne hčere niso nikakor zaščitene pred raznimi predatorji, ki na mlade deklice prežijo tudi zato, ker so mnoge še posebej ranljive posameznice, ki jih lahko celo ne ščiti družina, država pa sploh ne. So lahka tarča za zapeljevanje in zavajanje, tudi v prostitucijo. Zaščiteni so vsi ostareli predatorji, ki jih ščemi v gatah in niso sposobni kakršnega koli zrelega erotičnega odnosa, otroci pa pač zaščiteni niso in to v najbolj ranljivem obdobju pubertete!!! Izgovor za takšno zakonodajo se skriva v ideji, da ni primerno izpostavljat avtomatskemu kaznivemu dejanju tudi primere, v katerih petnajstletnica prostovoljno zmenkuje in spolno občuje na primer z devetnajstletnikom, ki je enako polnoleten kot petindvajsetletni falot ali izrojen štiridesetletni pedofilski plenilec. Do tu sega slovenska logika, dlje pa ne. Kam torej?

Nekatere države imajo zakonodajo urejeno tako, da z zakonom jasno določijo starostni razpon sprejemljivosti spolnega razmerja z mladoletno osebo pod petnajst ali šestnajst let (mi negujemo seveda nižjo starostno različico sprejemljivega, ker se dojemamo za tako zrel narod), na primer do dvajsetega leta, medtem ko so starejše osebe avtomatsko v kategoriji kaznivega dejanja. Naj še posebej opozorim, da je doživljanje starostne razlike med mlajšimi osebami, na primer med petnajstletnico in dvajsetletnikom, bistveno močnejše kot na primer med štiridesetletnico in petinštiridesetletnikom, ko starostna bariera sploh ne učinkuje več. In ne le to! Nekatere države skozi konkretno formulirano zakonodajo upoštevajo tudi razmerje med partnerjema. Če je bila petnajstletnica na primer v razmerju z devetnajstletnikom ali dvajsetletnikom, se primer ne obravnava enako kot v primeru priložnostnega seksualnega občevanja. Če na primer petnajstletnica prijavi polnoletnega partnerja za posilstvo (mišljeno zgolj zaradi obstoja seksualnega občevanja in ne možnosti, da se posilstvo seveda lahko zgodi tudi v primeru zakoncev), se ne tretira enako kot v primeru seksualnega odnosa z neznancem ali bežnim znancem ali celo s petimi bežnimi znanci, ki si poželijo grupiča, snemanja svojih kurčevih podvigov in hvaljenja z nenadertalskim obnašanjem na družbenih omrežjih.

Sodnica je torej na slovenskem sodišču presojala v skladu s sprejeto mentaliteto družbe, kakršno potrjujejo tudi konkretni zakoni s svojimi mejami možnega v razsodbah. Na posnetku, s katerim so se faloti bahali pred najbolj primitivno bazo našega naroda in je pravzaprav štel v prid oprostilni razsodbi, ni bil razviden konkreten odpor dekleta. Bi dekletu pomagalo sojenje po umestitvi novega bolj ali manj benignega zakona “Ja pomeni Ja”? Zelo malo verjetno glede na to, da so se obtoženci očitno zagovarjali predvsem s tezo, da gre za dekle, ki reče vsakomur “Ja”, ki pride mimo, še posebej če plača za to. Gre za besedo proti besedi in možne priče na strani raznih mentalno degeneriranih tipov, ki izrabljajo in zlorabljajo mlada dekleta, ne da bi občutili kakršno koli moralno odgovornost do življenja in čustev deklic. Sodišče je z razsodbo tudi potrdilo mentalno gnilobo najbolj primitivnega dela moške populacije na Slovenskem. S tega vidika je razsodba sodišča piarovsko izredno škodljiva za javnost. Seveda se sodišče ne sme ravnat v skladu s pozitivnimi ali negativnimi učinki socializacijske propagande, naj bi bila pa to pomembna naloga medijev!

Vse možne nesnage družbe sodišča ne morejo korigirat, tudi če delujejo dobro in neskorumpirano, kajti sodišče lahko zagotavlja le minimum pravičnosti na podlagi zakonodaje. Zakonodaja je odraz splošno sprejete ideologije družbe in se zato tudi s časom spreminja in dopolnjuje. Ali slovenska zakonodaja ustrezno sledi zaščiti žensk in otrok pred takšnim in drugačnim nasiljem sociopatskih pripadnikov družbe v skladu s pričakovanim razumevanjem poante človekovih pravic, lahko presojate sami. Čeprav težko, ker nas mediji ne obveščajo o pomembnih informacijah, kajti mediji, ki so v službi politikantstva tudi temu primerno manipulirajo in ob pravem trenutku v zaščito svojim politikantskim agendam preprosto molčijo. Ali nevladne organizacije in mediji v tem primeru molčijo in ne razpravljajo o zadevi niti tematsko, neodvisno od konkretnega primera, ker so dejansko tudi oni mnenja, da naj bi bilo odločanje v primeru domnevno razuzdanih mladoletnic težavno in je tovrstne primere bolje zamolčat, ali pa molčijo zgolj zato, da branijo izjemen politični dosežek uvedbe zakona “Ja pomeni ja”, ki je v resnici minoren dosežek v primerjavi z realnim problemom, lahko po svoje le ugibate. Nekateri trdijo, da čakajo na pisni format razsodbe, ki bo morda kaj več pojasnil. Dvomim, da bo kaj več pojasnil, če ni že zdaj tudi na podlagi dogajanja okrog aktualnega primera marsikaj jasno, kar naj bi bilo narobe. Jasno je bilo že prej. Ali pač ne?