Dragi bralci in bralke, ne bom vam voščila: Srečen ali celo Vesel božič, in podobne kozlarije. Za božič vam od srca podarjam marsikomu zagotovo nadležno pridigo. Pa ne zato, ker bi želela bit nesramna in neprivoščljiva, ampak zaradi zgroženosti (kljub odsotnosti presenečenja) nad uspešno izrojenostjo praznika samega po sebi, če že ravno sploh obstaja na državnem nivoju in z namenom, da kljub ločenosti Cerkve od države vpleta v svoje lovke vse državljane, nereligiozne in religiozne. In kako oblasti v spregi z mediji izvajajo svojo propagando? No, pa zabredimo v svinjarijo brez primerjave.
Božič je nedvoumno dan, ki proslavlja rojstvo Jezusa Kristusa. Pustila bom ob strani možna prerekanja, koliko ljudi verjame, da je Jezus dejansko obstajal ali je izmišljen lik, in koliko ljudi sicer verjame, da je obstajala tako pogumna osebnost – zelo verjetno zdravilec, dobrodelnik in politični aktivist, ki je bil obsojen kot nevaren rokovalec z magijo in upornik oblasti – v času pred več kot dvema tisočletjema, čeprav so kasnejša pripisovanja nadnaravnih sposobnosti in ideje o božjem sinu na Zemlji, ki naj bi nas odvezal greha (kako sebična ideja), pravljičarska napihovanja. V vsakem primeru gre za lik in posledično za simbol ozaveščene, krepostne, moralne in humane osebnosti, ki naj bi ga RKC slavila kot univerzalni moralni zgled, da bi se približevali tistemu, kar dojemamo kot raj na Zemlji in oddaljevali od greha, ki podpira, širi in utrjuje pekel na Zemlji. Pekel predstavlja posledico človeškega slabištva in grešnosti ter se še danes razgalja v polnem sijaju tudi ravno na območju Jezusovega življenja. Tam, kjer je bil Jezus križan s strani judovske oblasti po izdajstvu Judeža, ta trenutek izraelska oblast s podporo svojih vernikov izvaja genocid in pregon Palestincev iz Gaze in Zahodnega brega. Zato po logiki stvari v Betlehemu letos javno ne praznujejo božiča in cerkve so zaprte v znak solidarnosti s trpečimi predvsem v Gazi. Naša država, podpornica genocidne politike zla, ki se zgolj verbalno spreneveda z izrazi sočutja, v praksi pa sledi zlu, pa nič! Baje praznujemo srečen in vesel božič. Bolno!
Jezus Kristus je simbol krepostne osebnosti, kakršna bi se v palestinskem vojnem peklu zagotovo zavzemala za diskriminirane, preganjane, ubijane in trpeče! Verjetno bi bil že linčan, kot je bil križan v podobni situaciji, v podobni zgodbi. Ne pozabimo še nečesa najpomembnejšega! Jezus bi se tuzemski križarski pogubi lahko izognil, če bi pristal na izsiljevanje hudodelcev na položaju moči in se odpovedal realnim vrednotam in aktivističnemu delovanju, ki mu je sledilo in zaupalo vedno več ljudi! Vendar se univerzalni morali (širjenje polja osebne svobode le do meje svobode drugega), ki se ji je zavezal, odpovedal ni, da bi zgolj nekaj let več živel na Zemlji. Raje je sprejel križev pot in končno smrt na križu. Za nobeno ceno se ni pustil ustrahovat navadnim nasilnim primitivcem na položaju moči, duhovnim in duševnim siromakom in bedakom. Milostno je celo pozival boga, naj jim odpusti, saj idioti nevedni bojda ne vedo, kaj delajo. Kar sicer ni bilo povsem res. Res je le to, da je zelo nevarno za človeštvo zadovoljstvo z nerazgledanimi butlji in psihopati na položajih moči, ker se mnogi zlahka identificirajo z njimi in grešno vihajo nos nad vsem, kar jih mentalno presega, namesto da bi se učili in mentalno razvijali. Le nekateri zvesti in krepostni posamezniki – na primer Marija Magdalena in Simon, ki je prehodil dolgo pot skozi temno noč brez zvezde na nebu, da bi se pridružil Jezusu in mu pomagal nosit križ – so hodili ob Jezusu do zadnjega izdiha in se nisu podredili zavajajočemu podkupovanju in zastraševanju silam zla. S tem dejanjem je postal Jezus simbol človeka na Zemlji, ki je božji zato, ker se je povzdignil nad smrt! Rodimo se namreč zato, da bomo umrli. Vsem na Zemlji je neizpodbitno usojena smrt, prej ali kasneje. Ne vemo, kdaj bomo umrli, v strahu pred smrtjo, ki predstavlja optimalno neznano, pa naj bi se na vse kriplje borili za čim daljše preživetje. V boju za preživetje in strahu pred smrtjo je človek podvržen številnim preizkušnjam osebne morale. Jezus je postal simbol nekoga, ki je premagal smrt in se zapisal v večnost predvsem zato, ker je svoje življenje posvetil sledenju načelu pravičnega, dobrega in moralnega, ker morala Je univerzalna in vse nemoralno, kar se lažno predstavlja v imenu morale, je slej ko prej tudi razgaljeno kot nemoralna zabloda ali namerno zlo. Dano nam je torej spoznanje o obstoju morale, zaradi česar se noben smrtnik ne more pretvarjat, da ni pomembno, če ji sledimo ali ne. Zakaj? Ker morala deluje povsem konkretno v praksi. Bolj se približamo solidarnosti, pravičnosti in razumevanju, bolj je naše kolektivno ali osebno življenje harmonično, osmišljeno, izpolnjujoče in radostno. Bolj ko se oddaljujemo od univerzalnih moralnih duhovnih zakonov, bolj histerično tekmujemo, pohlepno grebemo, uničujemo, ubijamo in smo posledično tudi sami ogroženi in oropani občutka osnovne varnosti, smisla, blagostanja, svobode in pravičnosti. Zakon narave, po katerem se odvija peklenska igra plena in plenilca, nas pahne v animalno agonijo strahu, duševnega siromaštva, praznine in nasilja. Po domače rečeno se je Jezusu Kristusu fučkalo za nekaj daljše preživetje samo po sebi ob neizogibnosti smrti, v kolikor bi se moral za to ceno odpovedat temeljnim pogojem za smiselno življenje. In zato predstavlja simbol človeka, ki se je povzpel nad smrt kot akt zadnjega obračuna s človeško dušo, kajti vse materialno, vključno s telesom, se povrne v manj kot prah. Tisto, kar ostane, je naša misel in posledično naša frekvenca energije. Za seboj pustimo predvsem mentaliteto, energijo in vzdušje. Vse, kar počnemo v življenju in uporabljamo kot orodje (tudi telo je orodje), je podvrženo vprašanju, zakaj počnemo, kar počnemo, in kako. Komu ali čemu na ljubo? Počnemo nekaj v obče dobro ali le za osebne minljive koristi, ki ne pomenijo nič ali celo povzročajo škodo in trpljenje.
Jezus Kristus je bil ideološko gledano brez najmanjšega dvoma Socialist!!! Ponovimo še enkrat! Jezus Kristus je bil Socialist!!! Jezus zagotovo in neizpodbitno ni bil kapitalist. In nikoli ne bi postal neoliberalec. Nikoli se ne bi bahal kot kakšen kreten in se počutil uspešen zgolj zato, ker je premožen, medtem ko mnogi stradajo in vlada očitno zlo neenakovrednih možnosti! Jezus je bil človek duha, bil je aktivist, upornik, zdravilec, žvižgač in praktično vse, kar praznodušni apologeti diktature kapitala, intelektualnega siromaštva in duševnega nesmisla zatirajo, ignorirajo in sploh ne morejo razumet. Pač ubogi na duhu.
Ključno vprašanje se zastavlja, ali moralno vzvišen pomen lika Jezusa Kristusa dobro razume in mu sledi RKC, ki si lasti biblični vzgojni priročnik in lik Jezusa Kristusa! Odgovor je neizpodbiten. Institucija, ki se imenuje Rimskokatoliška cerkev, je lik Jezusa Kristusa, s katerim bi se lahko relevantno proslavila, zatajila in potisnila na margino že davno, kaj šele da bi predstavniki katoliške religije sledili Jezusovemu zgledu. Ker se je verska institucija prodala in predala osem zla s številnimi neodpustljivimi grehi na grbi, je povsem logično, da tudi s strani duhovnikov ali papeža celo za božič, ki obeležuje rojstvo Jezusa Kristusa, ne slišimo v medijih nobene slave temu krepostnemu karakterju v napeti in krvavi zgodbi o zmagi svetega nad tuzemskimi igrami zla!!! Tudi duhovniki javnosti za božič perejo možgane, da naj bi bil božič družinski praznik! Spoštovani ljudje vsega sveta, božič ni družinski praznik!!! Seveda se je tudi Jezus, kot vsak človek, rodil določeni materi in določenemu očetu. Tudi v Jezusovem primeru je identiteta biološke matere neizpodbitna, medtem ko je biološko očetovstvo lahko, khmmm, neznano – božje. V vsakem primeru pa se slava Jezusu Kristusu idejno ni zgodila zato, da bi vsako leto praznovali le njegovo rojstvo in butasto sklepali, da slavimo praznik družinskosti. Za takšno idejo ne potrebujemo lika Jezusa Kristusa. Tovrstna manipulativna zavajanja potrebuje le družba, ki želi ignorirat in pozabit vrednote, ki jih simbolizira lik Jezusa Kristusa. Velika svinjarija je, da praznik, ki v suženjstvo zakleto človeštvo pod taktirko RKC tudi odveže delovnega šihta na ta sveti dan, preusmerja pozornost stran od spomina na lik Jezusa Kristusa, ki, med drugim, ni bil v zakonski zvezi in ni imel otrok, ker se je pač predal poslanstvu, pri katerem za družinsko idilo ni bilo prostora – vsaj v času, dokler je živel, še ne. Ta neznosni deviantni uporni pankrt (kot bi ga mnogi cerkveni veljaki poimenovali, če bi ga srečali v realnosti), ni bil nikakršen apologet družinske zaprte norme in še manj sebičnega družinskega obdarovanja ob popolni ignoranci do osamljenih, eksistenčno ogroženih in trpečih. Ravno obratno!!!
Na dan rojstva in počastitve lika Jezusa Kristusa bi se morali posvečat razmisleku o človeških vrednotah, humanosti in smislu kreposti! Na ta dan bi morali praznovat vrednoto solidarnosti in kolektivne brižnosti. Na ta dan bi morali zavračat nesmisel in zlo potrošniškega pohlepa, neenakovrednih možnosti, tekmovalnosti in nesolidarnosti. Na ta dan bi morali še posebej brižno delovat kolektivno in dejavno v smeri socialne, pravične in duhovno razvite skupnosti! Če bi resnično praznovali poklon liku in delu Jezusa Kristusa, se na ta dan Zahodnjaki seveda ne bi mogli izognit bruhanju nad režimom, v katerem ta trenutek živimo! In ravno zato tudi predstavniki RKC javno za božič skoraj ne omenjajo Jezusa Kristusa, ampak blejajo o družinskem prazniku, miru in morda še misli na vse žrtve grozodejstev, ampak na prvem mestu je pa brez dvoma lažna ideologija družinskega praznika, po katerem si člani družine pod neko kičasto okrašenim posekanim drevesom podarjajo darila – neke materialne kozlarije, s kakršnimi se lahko obmetavamo vsak dan. In seveda požrtija mora bit! Žrli in pili bomo še bolj kot vsak drugi dan. In ne le to!!! Zločinska kapitalistična svojat je na sveti dan, ki naj bi obeleževal in promoviral krepost duha in osnovno moralo, z lahkoto vrinil slabiškemu človeštvu lik bebavega kičastega starčka z idiotsko kapo, ki baje na saneh frči po zraku in otrokom deli darila. Poimenovali so ga Božiček in najprej z njim okrasili jebeno škodljivo Coca Colo. Ta idiotski materialistični lik, ki nekaterim otrokom prinese drago kramo, nekaterim drugim otrokom pa nič ali nekaj skromnega, zaradi česar se počutijo otroci slabo, služi promociji potrošništva in odlično nagovarja religozne in ateistične družine. V skladu z zločinsko ideologijo z božičkom targetirajo otroke, posledično pa imajo v šahu tudi starše. Fuj! Vsi naj bi se veselili družinskega praznika, žretja in daril. Ateistom naj se ne bi bilo treba ukvarjat s simbolnim pomenom Jezusa Kristusa, a na srečo lahko praznujejo izrojen božič, verniki pa povsem enako, le da hočejo nekateri še romat k polnočnici in bolščat v jaslice, kar je res super, ker se lahko spomnimo na Jezusa le kot na ravnokar rojeno zmečkano kepo v stajci, ki je pač enaka neizoblikovana kepa kot kateri koli novorojenec na svetu.
Tudi letos sem na hitro prisluhnila raznim izjavam, voščilom, poslanicam in blejanju raznih duhovnikov. In tudi letos so se vsi po spisku povsem izogibali tekstu, ki bi kakor koli opominjal na značaj in delovanje Jezusa Kristusa. Vsi medijsko izpostavljeni nedostojanstveni “dostojanstveniki” so klaftrali o družinskem prazniku, miru, ob redki omembi Jezusa pa zgolj servirali kakšno puhlico o sprejemanju boga vase, kar koli že naj bi to pomenilo. Na Yutube-u sem našla le neke redke medijsko diskreditirane primerke, ki so opozarjali na pravi in izvorni namen praznovanja božiča, ki pomeni praznovanje rojstva in poklon izjemnemu liku in vrednotam! In še ti redki primerki niso bili brez vzporednega političnega interesa. Na primer interesa, da bi opomnili, kako nagnusno in odvratno je kakršno koli praznovanje božiča v času, ko v Palestini divja masaker, v kakršnem bi bil Jezus zelo verjetno že pogubljen! To je norost!!!
RKC po logiki stvari ne more usmerjat božičnega praznovanja v njegovo pravo smer, saj bi to pomenilo, da bi začeli ljudje večinoma razmišljat tudi o funkciji RKC. Kako je mogoče, da verska institucija, ki naj bi slavila lik Jezusa Kristusa paktira s kapitalisti?! Kako je to mogoče? Kako je mogoče, da podpirajo režim, ki ga Jezus Kristus zagotovo ne bi podpiral, hkrati pa v podporo režimu prašijo slabo vest z nekimi dobrodelnimi organizacijami, ki sredi soda brez dna zgolj krpajo simptome načrtnega povzročanja revščine in nenakopravnih možnosti? Grehe verske institucije, zgodovinske in dandanašnje, bi lahko naštevali predolgo, vendar pa je dejstvo, da RKC ne more omenjat Jezusa prav dosti že zato, ker se v osnovi brati z oblastmi, proti katerim bi se Jezus boril za ceno lastne glave na Zemlji kot proti najbolj nevarnemu satanu! In enako in še posebej velja za politike, ki se udinjajo zlu diktature kapitala in se hkrati predstavljajo kot zgledni verni katoliki, ki častijo Jezusa Kristusa. Ma, Jezus bi jim pljunil v obraz in ravno oni bi ga križali!